UDK UDC 912:551.4 (4) (047) IGU = 863 O D E L U M E D N A R O D N E K O M IS IJE IG U ZA G E O M O R F O L O Š K O K A R T IR A N JE IN N A S T A JA N J U G E O M O R F O L O Š K E K A R T E E V R O P E Iv a n G a m s * N a m ednarodnem geografskem kongresu v N ew D elh iju decem bra 1968 je b ila u s tan o v ljen a kom isija za geom orfološko p ro u čev an je in k a r ­ tira n je (geom orphological su rv ey an d m ap p in g ), k i im a z d a j za sabo sk o ra j deset le tno p lodno delovanje . Č e p ra v je težišče dela v geom orfo- loškem k a r tira n ju , so se p r i zased an jih kom isije, k i j ih je b ilo doslej 12, in to v razn ih k ra jih E v ro p e od P a r iz a do L en in g rad a in K av k aza , vedno n a novo o d p ira la osnovna teo re tsk a v p ra š a n ja geom orfologije. K lju b obilici geom orfoloških učben ikov in slovarjev te r geom orfološki en c ik lo p ed iji (izdal R. W . F a irb rid g e , 1968) o b sta ja jo nam reč še vedno velike raz lik e v p o jm o v an ju geom orfologije p o razn ih šolah E vrope, k i so sodelovale p r i delu te kom isije. N ajb o lj v o sp red ju so b ile p r i delu kom isije sred n jeev ro p sk e in vzhodnoevropske šole, k i im ajo za sabo že d esetle tno trad ic ijo v dom ačem geom orfološkem k a r tira n ju . T oda tu d i p r i teh so velike raz like . Sov je tsk i geom orfologi, k i dom a raz isk u je jo v tesnem sodelovanju z geologi, so d a ja li geom orfostruk tu ro v osp red je geom orfološkega k a r t ira n ja , m edtem ko so sredn jeev ro p sk i in zahodno- ' ev ropsk i geom orfologi v ideli svojo nalogo p redvsem v k a r t ira n ju geo­ m orfo lošk ih ob lik in procesov. Sodelavci iz bo lj gora te ju žn e E vrope sm atra jo , da je lito log ija eden g lav n ih de javn ikov , k i določujejo zn a i i j p o v ršja . Po d o lg o tra jn ih r a z p ra v lja n jih je obveljalo , da so ob like in p ro ­ cesi v o sp red ju p r i k a r t ira n ju v velikem (1:10.000 do 1:100.000) in v sredn jem m erilu (1:100.000 do 1:800.000), p r i k a r ta h m alega m erila p a m o rfo s tru k tu ra in t ip i p o v rš ja . Šele z n o tra j n jih se re lie f d ife ren c ira z b arv n im i n iansam i. Če je kom isija k lju b tak o raz ličn im sta liščem dosegla dobre zak lju čk e , je to tu d i zasluga n jen eg a p red sed n ik a doc. dr. J. D em eka, k i je ra v n a te lj razm erom a v elikega in delovnega geografskega in š ti tu ta CSÄ V v B rnu. V n jem je lahko kom isija iz d a ja la štev ilne v erz ije p riro čn ik o v , k i so jih izbo ljševali sodelavci kom isije , in tisk a la po izkusne k a r te v b a rv ah . Po c ik lo s tiran ih v e rz ija h (1) p riro č n ik a za k a r tira n je v velikem m erilu , je doslej kom isija izd a la dokončni p r iro č n ik (2) v o ffse t teh n ik i, k i je b il n a tisn jen v nem škem jez ik u (3). P red v id en je tu d i p o n a tis v angleškem * d r., redn i univ . p ro f., PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L ju b ­ ljana , YU. in ru sk e m je z ik u , v e n d a r k o m is ija do p o le t ja 1977 še n i m o g la n a j t i z a ­ lo ž n ik a . C ik lo s tir a n e v e rz ije p r i ro č n ik a , k i o b se g a jo p r is p e v k e so d e la v ­ cev in k r i t ič n e p r ip o m b e , k o t tu d i t is k a n i p r i ro č n ik z a k a r t i r a n je v v e l i­ kem m e rilu , p o m e n ijo n e sam o p r ip o m o č e k z a k a r t i r a n je , te m v e č so d ijo m ed n a jb o ljš e p r iro č n ik e z a sp lo šn o la b o ra to r i js k o in te re n sk o g eom orfo - loško ra z isk o v a ln o delo . K om isija je im ela svojega p re d h o d n ik a v delovni kom isiji za m ed ­ narodno geom orfološko k a rto E v ro p e v m erilu 1:500.000, k i je b ila osno­ vana v o k v iru kom isije IG U za a p lic iran o geom orfologijo ju n ija 1966 v Belgiji. K lju b op tim ističn em u p o roč ilu (4) p a je kom isija po posveto ­ v an jih ugotovila, d a je k a r ta E v ro p e v m erilu 1:500.000 p rev e lik in p re - u ra n je n zalogaj. K lju b dolgem u p riz a d e v a n ju se je m ora la kom isija z a ­ d ovo ljiti s p riro č n ik i (5, 6) v o ffse t teh n ik i, končn i, tisk a n i p riro č n ik p a je t ik p re d izidom . Sam o k a r t ira n je je tak o p rep u ščen o posam ezn im n a ­ rodom , od k a te r ih so š tev iln i že izd a li svojo k a r to v sredn jem m erilu , v en d ar v sak po svoji koncepciji. D a je iz d e la v a s k u p n e k a r te E v ro p e v m e rilu 1:500.000 n e re a ln a , je p o k a z a lo delo k o m is ije p r i iz d e la v i k a r te E v ro p e v m e rilu 1:2,500.000. Č e p ra v so d o sle j v te m m e rilu iz d a li k a r to E v ro p e p ed o lo g i in k v a r ta ro - logi, se je z a ta k n ilo že p r i to p o g ra f s k ih o sn o v ah . P o d o lg o tra jn e m u s k la ­ je v a n ju k o n c e p c i j (7) je k o m is ija s so d e lav c i p r is to p i la k iz d e la v i v eč in e od 15 lis to v , k i z a je m a jo E v ro p o . K o t v z o rč n i l is t je b il n a jp r e j iz d e la n lis t V a rš a v a , k i se g a od ju ž n e Š v e d sk e do s r e d n je I ta l i je in od F ra n c i je do K a rp a to v . G e o m o rfo lo šk a v se b in a r a z p a d a v š t i r i s k u p in e : re l ie fn i ra z re d i g le d e n a r e la t iv n o v iš in o (v k v a d r a t ih 5 X 5 k m : 0—30, 30— 150, 150—300, 300—600 in n a d 600 m v iš in sk e ra z lik e ) , r e l ie fn i t ip i g le d e n a m o r fo s tru k tu ro (s ta b i ln i šč iti , r a z m e ro m a s ta b iln e p lo šč e , m la d e o roge- n e tsk e co n e itd .) , p o se b n e o b lik e , k i im a jo n a k a r t i ra z lič n o b a rv o g led e n a p ro ce s , in s ta ro s t (o zn ačen o s č rk a m i) . K e r p r id e k te j v se b in i še o z n a č b a za lito lo g ijo , m o re b i t i k a r t a v re lie fn o ra z g ib a n e m p o d ro č ju p r e n a t r p a n a . O d iz d e lo v a lc a z a h te v a tu d i p re c e jš n je p o z n a v a n je te k to n ­ sk e s t r u k tu r e in lito lo g ije . P ise c te g a č la n k a je k o t d o p isn i č la n z a Ju g o ­ s la v ijo z a lis t V a rš a v a iz d e la l z a h o d n i d e l Ju g o s la v ije (p r ib l iž n o do T ise) in t r č i l p r i d e lu n a m n o g e te ž a v e . K e r n e ra z p o la g a m o s p o d ro b n e jš im i g e o g ra fsk im i k a r ta m i, je o s ta la d e lite v o ze m lja g le d e n a te k to n sk o s t r u k ­ tu ro (n a g u b a n o , n a g u b a n o in ra z lo m lje n o o zem lje , j a r k i , p lo šč e in pod .) in lito lo g ijo (m o lasa , f liš ) , n e d o d e la n a . S am a le g e n d a n a d ru g i s t r a n i n i d o v o lje v a la v e č je k la s if ik a c i je k ra š k e g a re lie fa . N a p o sk u sn e m lis tu V a rš a v a , k i je b il č lan o m in d o p isn im č la n o m k o m is ije p re d lo ž e n n a z a s e d a n ju v K ije v u m e d la n s k im m e d n a ro d n im g e o g ra fsk im k o n g reso m v SZ. p o m n e n ju p is c a te g a č la n k a Ju g o s la v ija n i b i la z a d o v o ljiv o p r e d ­ s ta v lje n a . N a 12. z a s e d a n ju k o m is ije od 2. do 6. m a ja 1977 v N o v em m e stu n a M o rav sk e m sm o sog lasno u g o to v ili, d a n o b en g eo m o rfo lo g n i z a ­ d o v o lje n s svo jo g eo m o rfo lo šk o k a r to p o z n a n e g a o ze m lja . N a te m z a se ­ d a n ju je b i la b is tv e n o iz b o ljš a n a in p r e c iz i r a n a le g e n d a . T o b o z a h te v a ­ lo te m e lj i te k o re k tu re l is ta V a rša v e . N ačrt, d a bi geom orfološko k a r to E v ro p e v m erilu 1:2,500.000 izgoto­ v ili do to k ijsk eg a m ed n aro d n eg a geografskega kongresa, n a jb rž ne bo iz ­ poln jen . Več izgledov im a k n jig a o geom orfologiji E vrope, za k a te ro bo točnejšo vsebino določilo n asled n je zasedan je kom isije sep tem b ra 1977 na F inskem . K lju b vsem težavam lahko označim o delo kom isije za uspešno. Zbli­ ža la in m edsebojno k o n fro n tira la je razn e evropske geom orfološke cen­ tre. O snovala je m ednarodne legende za k a r tira n je v razn ih m erilih . M arsik je se teh legend ne bodo d rža li v celoti in še da leč smo od eno t­ nosti v p o jm o v an ju p o g lav itn ih nalog geom orfologije in k a r tira n ja . T oda te legende bodo v e rje tn o rab ile ko t p o d lag a za izbo ljševan je legende in k o ncepcije za dom ače k a r tira n je v E v ro p i ko t tu d i po svetu. N a tak o sta lišče se je postav ilo tu d i p rv o posvetovan je o geom orfološkem k a r t i ­ ra n ju v Jugoslav iji konec le ta 1966 (8). T u d i p r i p r ip ra v i koncepcije geom orfološke k a r te S lovenije v m erilu 1:400.000, k i bo n a tisn je n a v a t la ­ su S lovenije, smo se ko ristno o p rli n a legendo m ednarodne kom isije. P redvsem p a v id im u sp eh te kom isije v tem , da je š tev ilne geom orfologe p re p r ič a la o nu jnosti izdelave specia lne a li sp lošne geom orfološke k a r te za d o kum en tac ijo te ren sk ih ugotovitev . B ib liografija — B ib liography 1. Dem ek J., 1971, M anuel of D etailed Geom orphologieal M apping, CSAV, Brno, prva verzija. 2. Dem ek J. (et al.), 1972, M anuel of D etailed Geom orphologieal M apping, CSAV, Praga, 368 s. 3. Dem ek J. (et al.), 1976, H andbuch der geom orphologischen D eta ilka rtie­ rung, H irt, Wien, 463 s. 4. Report of the W orking Team for the Geom orphologieal M ap of Europe on 1:500 000. CSAY, P raga, 1968. 5. Dem ek J. (et al.), 1974, Problem s of m edium -scale geom orphologieal m ap­ ping, Proceedings of the 7th Meeting Brno, S tudia G eographica 41, CSAV, P ra ­ ga, 206 s. 6. Dem ek J., Em bleton C., 1976, G uide to medium -scale geomorphologieal m apping, P relim inary edition for the 11th Commission meeting, Kiev, CSAV, Brno, 428 s. 7. Bachenina N. V., et al., 1971, Legend to the In ternational Map of Europe 1:2,500.000, 5th Version, CSAV, Brno, 30 s. 8. Gam s I., 1976, P rv i jugoslovanski sim pozij o geom orfološkem k artiran ju od 20. do 21. oktobra 1975 v Beogradu, G eografski vestnik XLVIII. ABOUT THE W ORK O F THE IGU COMMISSION ON THE GEOM ORPHOLOGICAL M APPING AND ABOUT THE PREPARATION OF THE GEOM ORPHOLOGICAL MAP O F EUROPE Ivan G a m s (Summary) The au tho r reports about the form ation and the perform ed w ork of the commission w hich has form ulated the m ethods of geomorphologieal m apping during its twelve sessions. The test of the m ethod on the sam ple sheet War­ szaw a (1:2 500 000) has pointed a t the need of a fu rth er elaboration of the p ro ­ posed method. The results of the w ork of the Commission can be assessed as successful.