LETO XVIII. DECEMBER 1977 ŠT. 12 Perspektivni odnosi in nove naloge Z letom, ki se izteka, se za Litostroj končuje tridesetletno obdobje plodnega in uspešnega razvoja in rasti, in hkrati začenja novo, v katerem se bo Litostroj močno razširil in moderniziral. V novem letu bomo uveljavili tudi nove samoupravne družbenoekonomske odnose, zasnovane na ustavi in zakonu o združenem delu. V jubilejnem letu smo delavci Litostroja obudili spomine na 30-letno prehojeno pot od tistega 2. septembra 1974. leta, ko je bil svečano ulit grb Jugoslavije kot prvi naš izdelek ob otvoritvi prvega obrata — sive livarne. Danes Litostroj predstavlja zaokroženo tehnološko celoto z vsemi zmogljivostmi za našo proizvodnjo. Iz njegovih obratov odhajajo v svet najzahtevnejše in najsodobnejše turbine in črpalke, nolarna mostna dvigala za jedrske elektrarne, orjaške milnice cementa, elegantne hidravlične stiskalnice, močni reduktorji, dieselski motorji in viličarji — proizvodi, ki delovnim ljudem po vsej domovini in po svetu osvetljujejo domove, namakajo ali izsušujejo polja, prenašajo bremena v železarnah, tovarnah, elektrarnah in v prometu, proizvajajo cement za nove domove, tovarne in mostove, poga- njajo velikanske stroje, spreminjajo surovine v nove proizvode; vse to za človekovo boljše in srečnejše življenje. Pri tem gre posebna zahvala tistim našim starejšim, ki so tudi sami rasli in se strokovno razvijali z rastjo in razvojem Litostroja. Ta prispevek ni majhen! Vsi smo si edini, da so naši izdelki rezultat visokega strokovnega znanja in bogatih delovnih izkušenj, rezultat modeme tehnologije in visoko razvitih proizvodnih odnosov. Prostorsko širokopotezno zasnovan se je Litostroj postopoma oblikoval v moderno, socialistično tovarno z velikimi in svetlimi proizvodnimi halami. Nove, velike in svetle prostore je bilo treba napolniti tudi z ustreznimi sodobnimi stroji, kakor so terjale zahteve tehnologije v posameznih obdobjih. Pri tem smo se delavci Litostroja marsikdaj odpovedali osebnemu in skupnemu standardu, da smo lahko kupili prepotrebne stroje in odpravljali bele lise v naših halah. Danes tam stojijo moderni stroji, tudi stroji s številčnim krmiljenjem — in teh bo vsak dan več. Za dosežene rezultate nam je družba dala polno priznanje, najdražje pa nam je najvišje delovno priznanje — red dela z rdečo zastavo, s katerim nas je odlikoval tovariš Tito. Ob minulih pripravah na proslavo tridesetletnice smo istočasno snovali programe našega bodočega razvoja in to v dveh smereh: ena smer vodi k razširitvi kapacitet, druga pa k višji tehnološki ravni. Razširitev kapacitet za proizvodnjo talnih transportnih sredstev, preoblikovalnih strojev in klasičnega programa (vodnih turbin, črpalk, žerjavov, opreme za cement in reduktorjev) bo omo- (Nadaljevanje na 3. strani) S polno paro v novo leto P. Poženel k-kk-k-K-K-k-K-K-K-k-K-k-kk-K-K-k-k-K-k-K-k-k-k-k-Kk-k-K-kk-k-K-Kk-k-K-K-K-K-k-k-k-K-k-k-k-kl Vsem sodelavcem in članom naše delovne organizacije se ob koncil leta zahvaljujem za zavzeto in vsestransko sodelovanje pri doseganju uspehov naše tovarne. Prepričan sem, da bomo v naslednjem letu s skupnimi močmi dosegali še večje uspehe in vam obenem želim srečno in uspešno novo leto! generalni direktor KRŽIŠNIK MARKO, dipl. ing. Čestitki se pridružujejo še samoupravni organi in deružbenopolitlčne organizacije K-K-Kk-K-K-kk-k-K-k-k-k-K-k-k-Kk-k-K-k-k-k-k-kkk-k-k-k-kk-k-k-K-k-K-k-k-k-k-k-kk-kk-K-K-K-li Ob koncu leta bodo za trenutek zastali stroji v naših delavnicah, ugasnile peči v livarnah, samevali prazni kavlji na žerjavih. Kot običajno se bomo ozrli nazaj na prehojeno pot in skušali odgrniti zaveso, ki zastira dogodke, katerim gremo z novim letom nasproti. Kakšno je bilo naše delo v preteklem letu? Osnovno obeležje za naše delo v letu 1977 niso toliko doseženi rezultati, ampak predvsem temeljne odločitve, s katerimi smo začrtali naš razvoj za leta vnaprej. Na prvem mestu moramo navesti naše sklepe o samoupravnem organiziranju. Z razdelitvijo nekdanjih temeljnih organizacij in ustanovitvijo novih smo ustvarili osnove, v katerih bodo še bolj zaživele vse tiste ideje, ki smo jih določili z ustavo in zakonom o združenem delu. Novi okviri, v katerih bodo v bodoče delali naši delavci, bodo v še večji meri sproščali tisto energijo, ki bo dajala nov razmah našemu kolektivu. Druga prav tako pomembna odločitev je tehnološka oz. proizvodna. Po obsežnih pripravljalnih študijah smo krenili k smelejšemu širjenju naših kapacitet. Litostroju želimo dati s tem novo fizionomijo in ga dvigniti na nivo največjih jugoslovanskih pa tudi svetovnih podjetij težke strojne industrije. Odločili smo se za štiri glavne investicijske naložbe: Proizvodnjo talnih transportnih sredstev, preoblikovalne stroje, rekonstrukcijo težke strojegradnje in zgraditev inštituta. S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za investicijska vlaganja je kolektiv to svojo namero potrdil, s položitvijo temeljnega kamna za halo talnih transportnih sredstev ob proslavi 30-letnice podjetja pa manifestiral tudi navzven. Tako je dokončno dozorelo spoznanje, da je treba položaj, ki ga je Litostroj v svojem tridesetletnem razvoju dosegel, izkoristiti in na tej oshovi razgrniti pred kolektiv nova obzorja. Ta naša odločitev pa ne ostaja zaprta v ozek krog našega kolektiva. Z njo dajemo Ljubija- SMELO V NOVO LETO 1978 ni in širši slovenski družbi nov zagon in razvojne možnosti. Kakor je bila drzna odločitev pred 30 leti, da zgradimo Litostroj v današnjem okviru, enako pomembna je tudi odločitev, da ga v tehnoloških in proizvodnih dimenzijah z novimi investicijami skoraj podvojimo. Vsi ostali dogodki, ki smo jim bili priča v preteklem letu stopajo ob navedenih dogodkih v ozadje, vendar naj jih kljub temu navedemo. Predvsem lahko ugotovimo, da nam v preteklem letu ni primanjkovalo dela. Končali smo nekatera velika naročila, zastavljena že v prejšnjih letih (oprema za HE Formin, HE Zaku-čac, dieselski motorji za Romunijo, reduktorji in žerjavi za SZ, polami žerjav za JE Krško in drugo). V delavnicah smo pričeli dela na nekaterih velikih naročilih, ki bodo označevala napore v prihodnjem letu. To so žerjavi za jeder-ske elektrarne v SZ, oprema za HE Hemren Dam v Iraku, drugi agregat za HE Formin in HE Zakučac ... Nekateri osnovni problemi našega poslovanja bodo še za naprej morali ostati osrednja tarča naših naporov. Dvig produktivnosti, skrb za stroške, izboljšanje kvalitete, točno izpolnjevanje rokovnih obveznosti, večja disciplina so samo nekatera področja, katerim bomo tudi v bodoče posvečali vso pozornost. Ob tem, ko smo bili vse preteklo leto priča težavam, ki so bile v našem gospodarstvu zaradi zapletov in omejitev uvoza, moramo ugotoviti, da smo v Litostroju normalno poslovali. Delež našega izvoza na konvertibilna tržišča nam je zagotavljal zadosti deviz za nakup ti- stega dela našega uvoznega materiala, ki ga dobivamo na Zahodu. Tričetrtletni obračun že oblikuje naša pričakovanja ob zaključnem računu, ki bo znova potrdil dejstvo o našem in uspešnem razvoju. Kaj nam prinaša leto 1978? Predvsem bo to leto v naših letopisih zapisano kot leto, ko smo pričeli z gradnjo novih objektov. Spomladi bomo zasadili lopato za gradnjo nove hale za talna transportna sredstva, za katero so krediti v LB že odobreni. Spomladi bomo pričeli graditi tudi težko pričakovano in močno potrebno ambulanto. Že poleti bo na vrsti tudi hala za preoblikovalne stroje. Tako bomo vse leto priče živahne gradbene dejavnosti. Litostroj bo s tem pričel uresničevati eno izmed največjih naložb v Sloveniji. Za leto 1979 nam je uspelo zagotoviti dovolj naročil ter zadržati zadovoljiv odnos med naročili za izvoz in domači trg, zato ne pričakujemo bistvenih novih težav v poslovanju. Res je, da se čuti upadanje konjunkture tako na domačem kot izvoznem področju, vendar imamo dela dovolj. Nihanja v konjunkturi so nam sicer prinesla spremembe v strukturi naročil. Skoraj povsem so izostali dieselski motorji in črpalke, močno pa so se povečala naročila za talna transportna sredstva, preoblikovalne stroje in žerjave. V preteklosti smo se s takimi nihanji že srečevali in jih bomo brez dvoma obvladali tudi v prihodnjem letu. Ostri ukrepi, ki jih družba uvaja, da bi zmanjšala uvoz, pa lahko naš položaj pri dobivanju naročil samo utrdijo. Naši napori v izvozu bodo v letu 1978 morali biti še povečani. Vso pozornost bo treba posvetiti novemu tržišču Kitajski, s katero smo prav v letu 1977 navezali začetne poslovne stike. Ko se bomo po prazničnih dneh vračali v delavnice in za pisalne mize, bo prav, če s sabo ponesemo misli iz tega zapisa ter se lotimo nalog z zavestjo, da smo se za pot dogovorili, da bodo rezultati odvisni od prispevka prav vsakega med nami. D. Kolbl ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE 14. novembra letos je bila v klubu delegatov slovesnost, na kateri se je zbralo sedeminsedemdeset najzaslužnejših članov kolektiva, ki jih je predsednik republike odlikoval ob tridesetletnici Litostroja. Odlikovanja je podelil predsednik skupščine občine šiška Stane Plemenitaš. Predsednik OS šiška Stane Plemenitaš je izročil najvišje priznanje Marku Kržišniku Ob tej priliki je predsednik DS Litostroja dejal: Zbrali smo se, da prisostvujemo svečani podelitvi odlikovanj, s katerimi je predsednik republike tovariš Josip Broz TITO ob naši 30-letnici odlikoval najprizadcvnejše člane našega kolektiva za uspehe pri delu in graditvi samoupravne socialistične družbe. Ena prvih velikih tovarn, ki snfo jih zgradili takoj po osvoboditvi, je bil Litostroj. Zgrajen je bil z namenom, da postane Jugoslavija iz agrarne industrijsko razvita država. Zgrajen je bil za gradnjo opreme, ki je osnova za vsako proizvodnjo energije, naprav za proizvodnjo opreme za namakanje polj in oskrbo naselij z vodo, za opremo tovarn, ki izdelujejo izdelke široke rabe. Ker je strojegradnja osnova za vsakovrstno proizvodnjo, je tudi njena razvitost eden osnovnih kazalcev razvitosti družbe. Med današnjimi odlikovanci, Litostrojčani, so delavci raznih narodnosti, nekvalificirani in znanstveni delaovci, pripravljal-družbeni proizvodnje in neposredni proizvajalci, družbeni delavci in samoupravljale!, saj je bilo take uspehe mogoče doseči samo z združenimi napori vseh delovnih ljudi. Litostrojski delavci smo se se vedno trudili, da z delovnimi rezultati opravičimo naziv Titovi zavodi. Ta naziv nam je obveza in vsakodnevna vzpodbuda. Zato smo ponosni in veseli, da smo v letu jubilejev tovariša Tita in Zveze komunistov lahko ugotovili, da smo bili v preteklih 30 letih uspešni, tako pri graditvi materialne osnove jugoslovanskega gospodarstva, kakor tudi pri uveljavljanju in razvijanju novih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Razgibana in angažirana družbenopolitična dejavnost v podjetju je omogočila, da je bil Litostroj vedno med prvimi pri uveljavljanju in razvijanju samoupravljanja, tako v njegovih prvih začetkih, posebno pa še po sprejetju Ustave in zakona o združenem delu. Zato tudi gospodarski uspehi niso izostali. Litostrojski izdelki predstavljajo strojno opremo z velikim deležem vloženega dela in znanja. Ti izdelki zahtevajo visoko razvito tehnologijo, znanje in veliko prizadevanja vsakega delavca. Litostrojski delavci so izkušeni in samozavestni in zato dobivajo priznanja doma in v tujini, starejši prenašajo svoje izkušnje na mlajše ter tako ustvarjajo tradicijo industrijskega dela. Zato so tudi naši najzahtevnejši izdelki v celoti plod lastnega znanja in dela in vsebujejo izvirne tehnične rešitve. Nismo omejeni z licenčnimi omejitvami, izdelujemo najmodernejšo opremo ter lahko zato nastopamo v ostri konkurenci tudi na najzahtevnejših mednarodnih tržiščih. Velik delež izvoza (izvažamo polovico svoje proizvodnje), prispeva k stabilizaciji celotnega jugoslovanskega gospodarstva, zlasti plačilne zunanjetrgovinsko bilance. Zahtevni in kvalitetni lito-strojski izdelki dokazujejo tudi gospodarsko najbolj razvitemu delu sveta razvitost našega gospodarstva, razvitost naše družbe in pravilnost naše samoupravne socialistične poti, deželam v razvoju pa pomagajo k hitrejšemu razvoju, h gospodarski in politični neodvisnosti. Zaradi tega dela je lahko Litostroj postal tudi nosilec združevanja delovnih organizacij strojegradnje v Sloveniji, kar omogoča boljše izkoriščanje zmogljivosti in dobavo kompletnih objektov. Tako se je povečala konkurenčnost in razširilo tržišče za slovensko kovinsko industrijo. Visoko odličje — red dela z rdečo zastavo, s katerim je predsednik republike odlikoval delovno organizacijo ter odličja, ki jih bodo danes prejeli litostrojski delavci, so priznanje za preteklo delo ter obveza in vzpodbuda za naše nadaljnje delo in naše načrte. Da bomo lahko tudi v bodoče ostali med prvimi, načrtujemo obsežno povečanje in mo- dernizacijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Modernizirali bomo obrate v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela — livarne in pločevinamo, strojno obdelavo in montažo. Zgradili bomo nove proizvodne prostore za proizvodnjo talnih transportnih sredstev in naprav za preoblikovalno tehniko. Ta načrt sloni na rezultatih dosedanjega dela. Proizvodni program sestavljajo izdelki, ki so iskani na domačem in tujem tržišču, lastne tehnične rešitve nam omogočajo konkurenčnost in neodvisen nastop. Načrtovane rekonstrukcije nam bodo omogočile, da bomo svojo proizvodnjo povečali skoraj za trikrat, da bomo izdelovali opremo naj večjih dimenzij, da bomo izdelovali še zahtevnejše izdelke in da bodo naši izdelki še cenejši. Tako si bomo zagotovili dovolj dela ter prihodek, ki bo omogočal veliko akumu-lativnost ter visok osebni in družbeni standard vseh delavcev. To je kratek in skromen opis prizadevanj in uspehov Li-tostrojskih delavcev. Vsak de- lavec je prispeval svoj del, vendar pa je bil delež nekaterih večji, na njihovih ramenih so ODLIKOVANCI SO BILI: Medalja dela Alojz GREBENC — OBDELAVA, Miroslav JAGER — PUM, Tončka KAJDIŽ — ZSE, Boris KNEŽEVIČ — IVET, Franc KO- bile najtežje naloge, bili so zgled ostalim. Ti danes sprejemajo odlikovanja tovariša Tita. ZOVSCEK — IVET, Vinko CVELBAR — OBDELAVA, Ivan CER-NOŠA — OBDELAVA, Franc ČERNJAVIČ — PUM, Stanislav FAJFAR — OBDELAVA, Alojz GERŠAK — IRRP, Doro JANKOVIČ — OBDELAVA, Janez JERMAN — PUM, Bogdan KASTELIC — SE, Ernest KRISTAN — MONTAŽA, Franc LAZNIK — OBDELAVA, Zinka LUKANO-VIČ — OBDELAVA, Antonija PLAZAR — FPR, Ivan POGAČAR — MONTAŽA, Peter PONGRAC — PUM, Stefan ROJINA — PRODAJA, Karel SAJE — PUM, Jože STERLE — MONTAŽA, Ludvik SLANA — MONTAŽA, Stane ŠTI-FTAR — MONTAŽA, Leopold VELKAVRH — POAE, Franc GALIČ — PUM, Smail GAZIČ — MONTAŽA, Ivan ŽNIDARŠIČ — MONTAŽA, Jože LISJAK — IRRP, Jože MARKELJC — OBDELAVA, Franc MIKLAVČIČ — OBDELAVA, Egidij OKOREN — PZO, Jože STARMAN — OBDELAVA, Peter ŠTERK — IRRP, Jože ŠOŠTARKO — PZO, Ciril PETERCA — PUM, Franc KRANJC — PUM. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Vincenc ALJAŽ — PUM, Zofija DEŽUTELJ — ZSE, Janko FONDA — PUM, Avgust KOČAR -- PUM, Ivan NEMANIČ — OBDELAVA, Anton REŽEK — ICL, Ivan SABOL — PZO, Janez KUNAVER — ICL, Dušan TOMŠIČ — IVET, Davorin VIČIČ — ICL, Stane VOGELNIK — KSS, Peter VOGRIČ — PPO, Peter ŽOHAR — PUM. * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * V imenu odlikovancev se je zahvalil Leopold Šole z naslednjim besedami: »Mislim, da govorim iz src nas vseh, ko ugotavljam, da nas ob prejemu odlikovanj navdajata velik ponos in globoko zadovoljstvo. Današnji odlikovanci smo po pretežni večini že zabredli v leta, tako da pomeni 30 let Litostroja za marsikoga izmed nas tudi lep del njegovega delovnega življenja. Priznanje, ki je izraženo z odlikovanji, nam je zato toliko dražje, saj dokazuje, da naša leta v Litostroju in naš strud niso bili zaman. Iz sicer velikopotezno zastavljenega, toda takrat še neznanega podjetja je zrasla delovna organizacija, ki ni samo znatno prispevala k elektrifikaciji Jugoslavije in tako izpolnila vse upe, ki so bili izrečeni ob njeni zibelki, temveč je stopila tudi v svet, ponesla svoj sloves daleč preko našh meja in na najbolj oddaljene kontinente. V tako veliki delovni organizaciji, kot je Litostroj, posameznik ne pomeni nič, niti deseterica ni pomembna. Zato se zavedamo, da odlikovanja, ki smo jih prejeli, niso toliko priznanja nam, kot priznanja vsem našim sodelavcem v Litostroju. Brez skupnega hotenja in organiziranih skupnih prizadevanj tisočev rok in glav ne bi Imeli kaj pokazati. Zavedamo se tudi, da so odlikovanja hkrati priznanja poslovni politiki Litostroja, saj smo jo odlikovanci sooblikovali in bomo z njo nadaljevali, oprti na lastne sile, svoje raziskave in svoj razvoj. Globoko smo prepričani, da je resnično svobodno delo samo tisto, ki ga ne vežejo ne licence in ne tujina. Svobodno ustvarjanje je tisto, ki daje našemu delu lepoto, nam pa moč, da vztrajamo pri njem. Predsedniku republike tovarišu Titu se za odlikovanja najlepše zahvaljujemo. Tudi v prihodnje ne bomo varčevali s svojimi silami, tako da bo naša delovna organizacija tudi v naslednjih desetletjih vredna imena, ki ga je dobila ob ustanovitvi pred 30. leti TITOVI ZAVODI LITOSTROJ.« ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ^-K-K-K-K-k-K-K-k-K-k-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-k-k-k-K-k-K-K-k-K-K-k-k-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K* LAR — PUM, Stane KRAFOGEL — OBDELAVA, Vladimir LAZNIK — OBDELAVA, Jernej MLINAR — MONTAŽA, Dušanka PE-RIŠIČ — ZSE, Miroslav POD-BEVŠEK — PUM, Viktor PREDOVNIK — PZO, Janko SOPOTNIK — PZO, Alojz TEKAVEC — TVN, Janez VIRAG — PZO, Silvo ZAMAN — ZSE, Albin KNAPIČ — OBDELAVA, Ludvik KOLENC — OBDELAVA, Franc URBIČ — OBDELAVA, Alojz HORVAT — PUM. Red dela s srebrnim vencem Franc BAČAR — IVET, Vid BENKO — IVET, Izidor BRE- Red dela z zlatim vencem Anton BRC AR — IRRP, Adolf STRAKA — TVN, Vekoslav URBANČIČ — NABAVA, Franc VIDRIH — MONTAŽA, Savo RAK-ČEVIČ — IRRP, Djordje PEKETE — MONTAŽA, Leopold MALOVRH — IRRP. Red zaslug za narod s srebrnimi žarki Leopold ŠOLC — IRRP. Red republike s srebrnim vencerr Franc ČERNIVEC — PUM. Red dela z rdečo zastavo Marko KRŽIŠNIK — DIR. DELOVNA SKUPNOST FPR NA IZLETU V ČRNI GORI Kot nagrado za opravljeno delo ob izredni izdelavi trimesečnega obračuna je upravni odbor DS FPR organiziral enodnevni izlet v Cmo goro. 15. decembra 1977 ob 7. uri so trije avtobusi odpeljali 62 delavcev DS FPR s Trga osvoboditve na letališče Brnik. Polet letala DC-9 Inex Adria Avioprometa je bil ob 8.15. Po enournem poletu smo pristali na letališču čilipi pri Dubrovniku. Po pristanku letala smo se z avtobusi odpeljali preko Konav-Ija, skozi Hercegnovi in Risan do Perasta ter naprej do Kotora, kjer smo imeli kratek postanek in si ogledali mesto. Iz Kotora smo se odpeljali po lovčenski cesti proti Budvi, od koder smo imeli lep razgled na Sv. Štefan. Ko smo se vozili po ozki lovčenski cesti, je prej dobro razpoloženje v avtobusih zamrlo od strahu, da bi se prevrnili. V Cetinju smo se ustavili za dalj časa in si ogledali narodni muzej v nekda; njem knežjem dvorcu. Mavzolej Petra Petroviča Njegoša smo lahko videli samo od daleč, ker je bila cesta na Lovčen zasnežena in poledenela ter zato neprevozna-Cirila Rozman franc leskošek-luka Častni član Titovih zavodov Litostroj V počastitev osemdesetletnega življenjskega jubileja tovariša Franca Leskoška-Luke, se je 15. decembra. 1977 sestal delavski svet naše delovne organizacije na svoji 5. seji, ki ji je poleg delegatov in drugih gostov prisostval tudi tovariš Franc Leskošek. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, JE NA 5. SEJI DNE 15. 12. 1977, SPREJEL SKLEP O IMENOVANJU FRANCA LESKOŠKA - LUKE ZA ČASTNEGA ČLANA KOLEKTIVA ZARADI NJEGOVIH IZREDNIH ZASLUG PRI IZGRADNJI IN VSESTRANSKEM RAZVOJU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ. Na seji je v čast slavljencu spregovoril predsednik delavskega sveta DO tovariš Franc Gregorič. Njegov govor objavljamo v celoti. Danes smo povabili med nas dragega gosta, -tovariša Franca LESKOŠKA - LUKO, da mu čestitamo ob njegovi 80-letnici. Lito-strojčani Mimo njegov življenjski jubilej še posebej poudariti, saj imamo tovariša Leskoška za svojega, za Litostrojčana. Brez njega si ne moremo predstavljati izgradnje Litostroja in njegovega razvoja. Z izgradnjo in rastjo naše tovarne in kolektiva so se uresničile njegove besede, ko je pred vojno dejal: »Kapitalisti so likvidirali Strojne tovarne. Ampak strojne tovarne bodo še stale v Ljubljani. Gradili jih ne bodo kapitalisti, ampak nekdo drug.« Veseli smo, da se je tovariš Leskošek odzval našemu povabilu. Pozdravljamo ga kot odločnega bojevnika za delavske pravice že izpred vojnih det, kot partizanskega narodnega heroja in poveljnika, junaka socialističnega dela, človeka, ki je posvetil vse svoje sile boju delovnih ljudi za svoje pravice, borbi za svobodo svojega naroda in povojni izgradnji socialistične Slovenije v bratski skupnosti narodov SFRJ. Kot mlad kovinarski delavec je tovariš Franc Leskošek že zgodaj spoznal, kako krivičen je položaj delavca v izkoriščevalski kapitalistični družbi in se je takoj vključil v delavsko gibanje. Postal je borbeni sindikalni delavec, ki je užival med delavci veliko zaupanje. Boril se je za delavske pravice, organiziral stavke in je bil med drugim izvoljen za delavskega zaupnika. Prav zaradi velikega ugleda in vpliva med delavci, so ga kapitalisti Preganjali. Tovarnarji so ga odpuščali z dela, oblast ga je zaprla. Spoznanje, da bodo delaovci lahko uresničili in si zagotovili svoje upravičene zahteve ge, če se bodo borili tudi za spremembo celotne družbene ureditve, položaja vseh delovnih 'ljudi, ga je Privedlo leta 1926 v vrste komunistov. Od leta 1930 dalje je bil z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem že eden izmed voditeljev v slovenskem komunističnem gibanju in na ustanovnem kongresu KP Slovenije na Čebinah je bil izvoljen za sekretarja CK KP Slovenije. To dolžnost je opravljal vse do i. 1946, Prav tako pa je opravljal tudi druge vodilne naloge v KP Slovenije in Jugoslavije. Tovariš Leskošek je neposredno vodil akcije delavcev proti kapitalističnemu izkoriščanju: °rganiziral je velike stavke v Trbovljah, Celju, na Jesenicah, stavko tekstilcev leta 1936 in druge, bil je sekretar Zveze kovinarskih delavcev Slovenije dn opravljal še druge funkcije v delavskih organizacijah. Boril se je za enoten nastop delavskega razreda, za njegovo politično osveščanje in ne le za ekonomske pravice. Znan je njegov nastop na kongresu Svobod v Celju. Bil je urednik glasila Delavski zbornik. Še in še bi lahko navajali številne podatke o velikem deležu tovariša Franca Leskoška v predvojnem delavskem gibanju pri nas. Kot prekaljen borec — komunist in vodilni delavec v KP je bil tovariš Franc Leskošek na ustanovnem kongresu OF 27. aprila 1941 izbran za člana izvršilnega odbora, pri CK KP Slove- Še na mnoga leta tovariš Luka nije pa je vodil vojno komisijo. Ko je bil ustanovljen glavni štab partizanskih čet Slovenije, je postal poveljnik glavnega štaba. Bil pa 'je tudi član vrhovnega štaba narodnosvoboditnih partizanskih odredov Jugoslavije. Kot parti-znski poveljnik Peter Strugar je v dveh letih opravljanja te svoje naloge ustvarjal partizansko vojsko in ji poveljeval. Potem pa se je moral posvetiti prav tako odgovornemu političnemu delu v KP, Osvobodilni fronti, AVNOJU, Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu in drugih organih. Po osvoboditvi je postal član prve slovenske vlade. Bil je ljudski poslanec in podpredsednik zvezne ljudske skupščine. Dolga leta je bil član zvezne vlade in po tem član zveznega izvršnega sveta. Sedaj je član sveta federacije. Opravljal je visoke partijske funkoiej, funkcije v SZDL Jugoslavije, v Zvezi borcev itd. Litostrojčani še posebno vemo, kako je tovariš Franc Leskošek kot minister za industrijo in rudarstvo v vladi SR Slovenije ter minister za težko industrijo in predsednik sveta za strojegradnjo FLRJ pomagal pri razvoju te industrijske veje in s tem pri industrializaciji naše domovine. Pogosto je prihajal med nas in budi mi smo ga vabili medse. Večkrat nas je obiskal skupaj s tovarišem Titom. Oba nekdanja kovinarska delavca sta se vedno živo zanimala za -naše delo, težave in uspehe. Vsem nam je zlasti v spominu njun obisk ob 25-letnici samoupravljanja v naši delovni organizaciji in simboličen trenutek, ko sta stopila prek velik PELTONOV GONILNIK. Vsi smo 'takrat globoko občutili, da je ta turbina kot tudi drugi naši izdelki njuno in naše delo. V bogatem življenju tovariša Franca Leskoška je tako vtkano tudi litostrojsko ime. Ni bilo vseeno, ne njemu in ne nam, kako uresničujemo svoje naloge pri gospodarski izgradnji naše domovine in pri razvoju samoupravljanja. Večkrat je kritično opozarjal na naše slabosti zato, da bi bolje delali, da bi dosegli večje uspehe. Zahvaljujemo se mu za njegovo pomoč in vzpodbude, ki so bile najbolj dragocene, kadar smo bili v težavah zaradi izpolnjevanja velikih nalog ali zaradi gospodarskih sprememb, ki so terjale od nas pomembne odločitve. Zadovoljni smo, da lahko ob življenjskem jubileju tovariša Franca Leskoška pokažemo na naše uspehe in tudi na perspektivo našega razvoja. Prav v tem času načrtujemo nadaljnji razvoj Litostroja in se odločamo za izgradnjo novih objektov, ki bodo močno povečali naše kapacitete, posodobili dosedanje in tako omogočili skoraj podvojiti našo proizvodnjo. V človeškem življenju so mejniki, ko se človek ozre nazaj na svojo življenjsko pot. To pot smo ob 8(Metalci našega dragega gosta to storli tudi mi, da bi izrazili -tovarišu Francu Leskošku našo zahvalo in naše globoko spoštovanje do njega, do njegovega velikega dela. Spoštovani tovariš Leskošek! V imenu našega 4000--članske-ga kolektiva vas ob vašem visokem življenjskem jubileju imenujemo za častnega člana delovnega kolektiva Titovih zavodov Litostroj! Tovariš Leskošek se je ob sprejetju listine zahvalil delavskemu svetu in vsem prisotnim za izkazano pozornost. Ob tej priložnosti mu je predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Miro Podbev-šek v znak velikih zaslug izročil ZLATO PLAKETO, najvišje priznanje konference osnovnih or- fNadaljevanje s 1. strani) gočila proizvodnjo več kot 21.000 ton proizvodov v vrednosti več kot tri milijarde dinarjev. Višja tehnološka raven pa nam bo omogočila proizvodnjo turbin, žerjavov, cementne in druge -procesne opreme naj večjih dimenzij in kapacitet v skladu z vedno večjimi zahtevami domačega trga ter razvojne tehnike in tehnologije. Vse predpriprave so v teku in že v začetku leta 1978 se bo začela izgradnja prvih novih objektov. Ob snovanju novih razvojnih programov smo bili veseli velikopotezne zasnove Litostroja že v prvi petletki, saj nam to omogoča, da lahko do leta 1982 zgradimo vse načrtovane objekte na lastnem prostoru, ne da bi bili utesnjeni. V letu 1978 pa predvidevamo tudi investicije v naš družbeni standard. V začetku leta bomo pričeli graditi novo ambulanto, pripravljeno pa tudi načrt za izgradnjo novih posodobitev obstoječih počitniških zmogljivosti. Posodobili bomo našo restavracijo in pripravili načrte za izgradnjo rekreacijskih objektov. V začetku leta bomo podelili ključ osemindevetdesetim bodočim stanovalcem enosobnih stanovanj in garsonjer, pripravljamo pa tudi program nadaljnje gradnje oziroma nakupa večsobnih stanovanj. V NOVO LETO TUDI Z NOVIMI ODNOSI V novo leto stopamo tudi z novimi družbenoekonomskimi in samoupravnimi odnosi. Enoletno intenzivno dela na programu uveljavljanja zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji gre h koncu. Tako smo doslej tudi med prvimi pri uve- Ob dnevu republike, 29. novembru, smo prejeli iz Leningrada brzojavko z naslednjo vsebino: Dragi tovariši! V imenu kolektiva proizvodnega združenja proizvajalcev vodnih turbin iz Leningrada vam pošiljam prisrčne pozdrave in najboljše želje ob prazniku narodov in narodnosti socialistične republike Jugoslavije — dnevu republike. Globoko smo prepričani, da sc bo dolgotrajno sodelovanje naših kolektivov še vnaprej krepilo, kar je v interesu obeh narodov. S pozdravom! Predsednik sindikatov leningrajske kovinske tovarne Sevastianov ganizacij sindikata Litostroj. V imenu članstva pa je slavljencu čestital tudi sekretar sveta tovariš Vukosav Živkovič in mu izročil miniaturo spomenika, katerega je leta 1975 odkril sam tovariš Leskošek ob prisotnosti tovariša Tita in v čast 25. obletnice samoupravljanja v Litostroju. 1 j avl jan ju in razvijanju samoupravnega sistema. Pri vsakem našem delu je bil delavec, njegova vloga in njegov družbeni položaj ter njegovi interesi vedno vodilo za naše snovanje. Tudi pri uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu je bil družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu naš poglavitni cilj — cilj, ki omogoča našemu slehernemu delavcu, da vidi v novih rešitvah svoj boljši jutri in da bo ob usklajeni družbeni aktivnosti znal odločati v duhu ustave in zakona o združenem delu. Naša nova samoupravna organiziranost in družbenoekonomski odnosi predstavljajo temeljna izhodišča ustanove, katere smisel in cilj je, da delavec v vsem odloča o svojem življenju in o sadovih svoje ustvarjalnosti. To pravico in dolžnost bomo v prihodnje uresničevali v samoupravnih sindikalnih oziroma proizvodnih skupinah, ki morajo postati sredina, kjer se oblikujejo hotenja in volja samoupravno organiziranih delavcev. Od tam se bodo odločitve in stališča delavcev prenašala na delavske svete TOZD in na delavski svet delovne organizacije. Ta stališča in odločitve se ne bodo mogla spreminjati brez privolitve samoupravne skupine. To je temeljna značilnost poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov v združenem delu. Samoupravno opredeljeni in sprejeti novi družbenoekonomski odnosi delavcev v TOZD in medsebojni odnosi TOZD v okviru delovne organizacije, predstavljajo nov, kvaliteten skok, ki zahteva spremembo miselnosti in obnašanja, večjo disciplino in osebno odgovornost vsakega posameznika. Leto 1978 bo obdobje preizkusa strokovnih rešitev na področju urejevanja družbenoekonomskih odnosov med TOZD. Vse nove rešitve smo zapisali in sprejeli v dobri veri, da so pravilne in da bodo ustrezale našim razmeram. In če se katera od novih rešitev v praksi ne bo do cela obnesla, ne smemo biti nestrpni, saj tudi tokrat vsak naš korak in vsaka nova rešitev pri razvijanju samoupravnega sistema in samoupravne prakse predstavlja novo pot, po kateri ni hodil še nihče pred nami. Samoupravne akte moramo dograjevati sproti in naše odnose bogatiti z izsledki samoupravne prakse, če resnično želimo živeti, delati in odločati v urejenih razmerah. V. živkovič slavnostni seji delavskega sveta DO PREJELI SMO: DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE »LITOSTROJ« LJUBLJANA V NOVEM LETU 1978 VAM ŽELIM ŠE NADALJNJIH USPEHOV V RAZVIJANJU SAMOUPRAVNIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV. LESKOŠEK FRANC-LUKA PERSPEKTIVNI ODNOSI IN NOVE NALOGE Glasovali smo »za« V petek, 9. decembra, smo delavci Litostroja letos že drugič množično pohiteli na volišča in odločno zaokrožili »za« ... Tokrat smo obrabili kar precej svinčnikov, saj smo poleg štirih raznobarvnih listkov za različne referendume dobili še glasovnice za volitve delegatov v nove delavske svete. Vendar pa odločitev kljub temu ni bila težka. Leto dni po sprejetju zakona o združenem delu Kako hitro čas mineva, nas opozarja tudi dejstvo, da je že nlinilo leto, odkar je bil v skupščini SFRJ sprejet zakon o združenem delu. Ob tej obletnici moramo narediti obračun naših prizadevanj za uresničevanje tega delavskega dokumenta. Preteklo enoletno obdobje je bilo obdobje intenzivnega dela in prizadevanj pretežne večine samoupravljalcev v snovanju in uresničevanju procesa družbenoekonomske preobrazbe. Stopnjevana intenzivnost naših prizadevanj ob izteku letošnjega leta za normativno urejanje družbenoekonomskih sprememb pa nas opozarja, da smo v začetku leta premalo naredili. Verjetno se zavedamo teh velikih vsebinskih sprememb, kar bo imelo daljnosežne posledice. Zato nikakor ni upravičena bojazen tistih, ki še niso dokončali predlogov, češ da še ni zadosti zakonskih zasnov za urejanje dohodkovnih odnosov. V razvoju samoupravljanja smo v Litostroju po letu 1950 zmeraj pionirsko in ustvarjalno, za korak pred mnogimi drugimi, v ponos mestu in širši družbi urejali svoje samoupravne pravice in dolžnosti. V tem trenutku je ta naša prednost nekoliko manjša. Edino opravičilo za to, da gremo le v korak z drugimi, so dokaj dolge javne obravnave predlogov, usklajevanje njihovih pripomb, kar je pravilno, ter dokončno sprejemanje z referendumi. Sistem je torej tak, da moramo vsi delavci sodelovati v razpravah in pri dokončnih sprejemanjih samoupravnih aktov. To pa pomeni, da sir(o za razprave o pomembnih dokumentih še vedno premalo organizirani predvsem v smislu usklajevanja različnih stališč in predlogov. Prav tako lahko rečemo, da je ta čas in pri tej družbeni preobrazbi potrebno več akcijskega in ustvarjalnega dela in sodelovanja vseh možnih subjektov, ki imajo pri tej preobrazbi svoja opravila. Posebno samoupravno razgiban je bil mesec december, saj smo se delavci Litostroja trikrat sestajali na zborih delavcev, volili smo samoupravne organe TOZD, ter na referendumih sprejeli osem naših osnovnih samoupravnih aktov. Vendar meril naše aktivnosti ne mbremo ocenjevati po številu sporazumov, pač pa po dejanski preobrazbi v smislu novega zakona. Ob koncu letošnjega leta, ki torej pomeni tudi eno leto po sprejemu zakona o združenem delu, lahko ugotovimo, da smo globoko posegli v našo bodočo samoupravno organiziranost v smislu uresničevanja samoupravljanja delavcev. Nove, bolj vsebinsko opredeljene temeljne organizacije dobivajo svojo dokončno ekonomsko in samoupravno obliko, kar je bil naš glavni cilj. Proces je torej v vročem stanju oblikovanja in iskanja tvornih rešitev, ki naj dajo v končni obliki tak družbenoekonomski položaj delavcem Litostroja, ki jir^ bo opravičeval mesto v naši družbeni skupnosti. K. G. Rezultati volitev delegatov v delavske svete TOZD in delegatov v svet uporabnikov TOZD IRRP Samoupravne sporazume, katere smo potrjevali na referendumu, smo že prej obravnavali in sprejeli na zborih delavcev. Vsak od nas se je lahko že prej podrobneje seznanil z njimi, saj so bili v celoti objavljeni v posebni izdaji našega časopisa. Težko bi se odločili, kateri sporazum je pomembnejša, skupno pa jim je, da so vsi rezultata prizadevanj vseh delavcev Litostroja, da uredijo medsebojne odnose in svoj družbenoekonomski položaj v skladu z načeli in določili zakona o združenem delu. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD je osnovni in konstitutivni akt vsake temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Ta sporazum ima tudi zelo pomemben delovnopravna pomen, saj ga bo moral podpisati vsak delavec, ki bo želel nadaljevati ali začeti z delom v temeljni organizaciji. Najbolj odločno so ta sporazum potrdili delavci TOZD PZO, kjer je 89,73 % od vseh delavcev v TOZD glasovalo »za«. Vendar pa tudi rezultati vseh ostalih temeljnih organizacij le zelo malo odstopajo od tega odličnega rezultata. Samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti je potrdilo v povprečju 88,66% glasovalcev (najvišji odstotek TOZD SERVIS — 98,07%). Ker pa se pri izračunu upoštevajo vsi delavci, zaposleni v TOZD, je končni uspeh referenduma podoben kot pri ostalih treh — v povprečju 76,11%. Samoupravni sporazum o ustvarjanju skupnega dohodka z združevanjem sredstev za investicijska vlaganja za razdobje 1977—1983 je še posebno pomemben za nekaj prihodnjih let, ko bomo vsi delavci Litostroja s skupnimi močmi uresničili nekaj zahtevnih investicijskih načrtov in s tem dokazali, da povečanje števila temeljnih organizacij ni drobljenje obstoječih proizvodnih kapacitet, temveč omogočanje pravičnih dohodkovnih odnosov in čistih računov, ki bodo delavce v temeljnih organizacijah motivirali za dobro poslovanje in vlaganje v razširitev družbene reprodukcije. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD (sestavljeno organizacijo združenega dela) »Združena podjetja strojegradnje« so delavci sprejeli na zadnjih zborih delavcev in jim je bil zato pri potrjevanju na referendumu še toliko bolj v spominu. Od vseh volilnih upravičencev je za sprejem sporazuma glasovalo v povprečju 75,24 % glasovalcev. Ko so v petek delavci vseh trinajstih temeljnih organizacij odhajali na volišča, pa delavci obeh delovnih skupnosti niso glasovali. Vzrok je v tem, da se delovna skupnost oblikuje in sprejme samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev šele po sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Delavci delovne skupnosti bodo torej prav tako morali obkrožiti svoj »za«, vendar nekoliko kasneje. Hkrati z referendumom, s katerim so potrdili samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, so delavci vseh temeljnih organizacij na njegovi podlagi že volili delegate v nove delavske svete. Seveda bi v primeru, da referendum ne bi uspel, bile neveljavne tudi volitve. Vzrok, da so izvolili nove delavske svete tudi delavci v tistih temeljnih organizacijah, ki se niso bistveno spremenile (npr. IVET, ZSE, SERVIS), je v tem, da terja uresničevanje zakona o združenem delu tudi sprejetje vseh novih samoupravnih splošnih aktov in v njih določitev sa- moupravnih organov skladno z zakonom. Za delegate delavskega sveta temeljnih organizacij zakon o združenem delu izrecno zahteva, da ustrezajo socialni strukturi delavcev in da so med njimi zastopani delegati vseh delov delovnega procesa. Da bi dosegli ustrezno strukturo delegatov delavskih svetov in na zakonit in demokratičen način izvolili najboljše ljudi, je bilo seveda pred volitvami treba izvesti dokaj zahteven kandidacijski postopek. Glavno vlogo so tukaj odigrali sindikati, ki so sklicali koordinacijske konference po delih delovnega procesa, obravnavali predlagane kandidate in sestavili kandidatne liste. Po dobro izvedenih pripravah na volitve tudi uspeh ni mogel izostati. Volilni odbori, ki so vsi brez izjeme svoje delo na voliščih uspešno opravili, so že v prvih jutranjih urah poročali o visoki udeležbi. Preostali čas do 15.30, ko so se zaprla volišča, so čakali le še posameznike in popoldansko izmeno. Sledilo je seveda naporno in natančno preštevanje in pisanje zapisnikov. Volitev se je v povprečju udeležilo 85,89 % volilnih upravičencev. Najvišjo udeležbo so dosegli v TOZD TVN — 93,75 %, najnižjo pa v TOZD MONTAŽA — 71,13%, seveda zaradi velikega števila (95) opravičenih izostankov. Skupaj je bilo izvoljeno 147 delegatov v delavske svete TOZD in 10 delegatov temeljnih organizacij v svet uporabnikov TOZD IRRP. Izvoljen ni bil le delegat iz TOZD IVET v svet Za delegate v delavski svet TOZD PUM za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Sonja DREMELJ, Janez GROM, Vlado FURLAN, Nada PIVK, Anton NOVAKOVIČ, Jože JAGER, Stane ISTENIČ, Vlado BRAČUN, Mijo MATJAŠIČ, Tone OGRIN, Štefan ŠEGI NA, Franc REBOLJ, Anton SMOLIČ, Šalih ZUKANOVIČ, Sveto KARAČ, Peter BRANK, Muharem FERIZO-VIČ, Karel SAJE, Vinko TODOROVIČ, Božo GALIČ, Franc GAŠPERLIN, Boris KALČIČ, Stane BANKO. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Andrej PERKO. Za delegate v delavski svet TOZD PZO za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Franc REPAR, Janez JAKLIN, Boško BJELIČ, Gvido IVANČIČ, Josip SOKAČ, Milan ŠIBELJA, Franc PODLIPEC, Nedeljko CVETKOVIČ, Jernej TURK. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen dipl. ing. Jakov KLARIČ. Za delegate v delavski svet TVN za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janez KRIŽAJ, Franc KOSI, Stane ARTAČ, Ivan BURJAK, Vinko KLEMENČIČ, Slavko LAPANJA, Alojz TEKAVEC. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Ivan GANTER. Za delegate v delavski svet TOZD PPO za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Andrej SEKAČ, Ludvik GORJANC, Dušan CERAR, Stane PODBOJ, Lovro ERŽEN, Alojz ŠAVRIČ, Darko ŠKERJANC. uporabnikov TOZD IRRP, ker ni dobil večine glasov vseh volilnih upravičencev. Novoizvoljeni delavski sveti se bodo takoj po volitvah konstituirali, vendar bo njihova prva naloga omejena na pripravo in izdajo predloga statuta temeljne organizacije. V tem aktu bodo točno določene pristojnosti tega in drugih samoupravnih organov. Do dokončnega konstituiranja in vpisa novih temeljnih organizacij v sodni register pa bodo seveda obstajali tudi še stari delavski sveti, ker imajo prejšnji tozdi še vedno lastnost pravne osebe in morajo zato tudi imeti lastne organe upravljanja. V tem prehodnem obdobju pa se bo seveda potrebno dogovoriti o razmejitvi pristojnosti med starimi in novimi samoupravnimi organi, saj tudi zakon ni mogel posebej urediti vseh situacij, ki se pojavljajo ob uvajanju nove samoupravne organiziranosti. Da bodo lahko sprejeti še preostali samoupravni splošni akti, izvoljeni ostali organi in zaključeno konstituiranje temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovne organizacije, bo potrebno še precej naporov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb, delavci Litostroja pa bodo morali še večkrat preštudirati dobljeno gradivo, ga obravnavati na zborih in tako kot v petek odločno zaokrožiti »ZA«. Anton TOMAŽIČ Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Andrej SUŠNIK. Za delegate v delavski svet TOZD OB za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Branko SRŠEN, Slavko CVIRN, Jure VULKAN, Jože PEČAR, Brane BEŽAN, Milan ŠU-BAŠIČ, Niko KOBAL, Jože KA-ŠČEK, Fahrudim SELIMOVIČ, Anton SLADIČ, Ivan VUGRINEC, Emil KRAMŽAR, Franc JAGER, Miloš TRAVAR, Blaž ŠUT. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Ivan JESENŠEK. Za delegate v delavski svet TOZD MONTAŽA za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janez HRIBAR, Jože POPOVIČ, Štefan JURAK, Milan VIDMAR, Marjan PIHLER, Jože AVBELJ, Srečko MAVEC, Blaž MARGUČ, Marjan ZAGORC, Mijo STANKO, Stane ŠTIH, Janko LAPLUH, Zdravka LEVIČ. Za delegate v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Leon TANKO. Za delegate v delavski svet TOZD IVET za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Stanko BAN, Majo BARIČ, Franc GRABNAR, Stane ROTAR, Peter LOKAN, Janez DOLENC, Marjan HORVAT, Matija SLOKAN, František DVORAK, Maks FAJDIGA, Miran SIMERL, Pavel STUPNIKAR, Benedikt ŽEHELJ, Hajrudin GALIČ, Franc KRIŽIŠ-NIK, Jure JAMBROŠIČ, Stane PREPADNIK, Marin MEDLOBI, Emil POLANEC, Andrej ŽORŽ. Delegat v svet uporabnikov TOZD IRRP ni bil izvoljen, ker je dobil premalo glasov. Za delegate v delavski svet TOZD ZSE za mandatno dobo dvel let so bU izvoljeni: Nežka MAJIC, Jure NOVAK, Tilka PERME, Dušanka PERI-ŠIČ, Anton ROBEŽNIK, Karolina CIGALE, Maks ŠTRUKELJ, Vida TROBEC, Joža VRHOVEC, Dušan KOGOJ, Zofija JERNEJČIČ, Fani NOVŠAK, Ljudmila TAVČAR. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen (skupaj z IC) Ludvik MRAMOR. Za delegate v delavski svet TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Mitja ŠTURM, Jože PRUDIČ, Janez ŽVAN, Mile ČUČAK, Ivan RODE, Milan ZAVADLAV, Silvester RAVNIKAR, Janez BELIČ, Valentin VISTER, Branko LESKOVEC, Rafael RIHAR, Peter ŠTERK. Za delegate v delavski svet TOZD SERVIS za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Tilka KAŠČEK, Valentin ŽAGAR, Andrej DOLINAR, Stane SELIŠKAR, Branko ŠKOFLEK. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Ivan BOŽIČ. Za delegate v delavski svet TOZD PRODAJA za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janez ŽLEBNIK, Jelka STOPAR, Alfred KRAMER, Dragutin KRSTEVSKI, Marija LESKOVEC, Štefan ROJINA, Anton PANIČ, Alojz PERKO, Stojanka JANKOVIČ. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Ivan ZOREC. Za delegate v delavski svet TOZD NABAVA za mandatno do-do dveh let so bili izvoljeni: Franko MATEJČIČ, Karel ERŽEN, Alda RAZPOTNIK, Alfred KOLNER, Martin JEREBIČ, Tomo KADUNC, Vinko UDOVČ. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Ivan HRASTAR. Za delegate v delavski svet TOZD IC za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Borut BRULC, Irena BRUN-ČIČ, Ana KODEH, Rajna JANKOVSKI, Štefka KREBS, Franc PRESEČNIK, Milan SLABE, Oskar STICH, Karel TRNOVEC. Za delegata v svet uporabnikov TOZD IRRP za mandatno dobo dveh let je hil izvoljen (skupaj z ZSE) Ludvik MRAMOR. Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živ-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jurjevčič, Ivan Eiikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Eiikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Naš prispevek ni majhen 30 let LITOSTROJA pomeni prav tako dolgo obdobje izdelovanja vodnih turbin in druge strojne opreme za hidroelektrarne. Tako kot ob naših obletnicah doslej tudi jubilejno leto ne sme mimo nas, ne da bi v svojem glasilu z nekaj številkami osvetlili uspehe v tej proizvodni veji, zaradi katere smo postavili LITOSTROJ in ki je še danes prav tako ali še bolj obetavna, kot je bila na našem začetku. du, gibanja in smeri pa vendar-1 j pravilno odkrivajo.) SSO/o ELEKTRIČNE ENERGIJE JE NAŠE Žal nimamo podatkov o skupni moči obratujočih hidroelektrarn in termoelektrarn po posameznih republikah, tako da Na vprašanje, katerih turbin smo napravili največ, bi po vsej verjetnosti vsak poznavalec naše proizvodnje postavil na prvo mesto Francisove turbine. Res je tako! Od 300 turbin, kolikor smo jih izdelali v treh desetletjih, jih je kar 191 ali skoraj 64 % Francisovih. Če bi hoteli zvedeti, ali jim slede Kaplanove ali Peltonove turbine, bi bilo težko uganiti pravo, saj sta obe vrsti številčno skoraj enako zastopani. Statistika je naštela 58 Peltonovih (19%) in 51 Kaplanovih (17%). Skupna moč vseh naših doslej izdelanih turbin presega 5 milijonov kilovatov. Tudi tu imajo največji delež Francisove turbine. Z njimi odvzemamo vodam Skoraj 4 milijone kilovatov, kar pomeni, da dosega delež Francisovih turbin v skupni moči kar 75,3%. Peltonove in Kaplanove turbine glede na moč zamenjajo svoj vrstni red: Kaplanove turbine se s približno 740.000 kW (14,3%) pomaknejo na drugo mesto, Peltonove s 540.000 kW (10,4%) pa zdrknejo na zadnje. Številčno so Francisove turbine vselej vodile. Po skupni moči pa so v prvem petletnem obdobju (1948—1952) prepustile prvo mesto Kaplanovim turbinam, ki so k skupni moči 114.000 kW naših turbin teh let prispevale kar 73%. — Peltonove turbine po skupni moči niso bile vedno zadnje. V letih med 1958 in 1962, ko smo dosegli s svojimi turbinami skupno nekaj nad 860.000 kW, so dale Peltonove turbine nad 24% in odločno presegle Kaplanove, ki so v tem obdobju prispevale k skupni moči le 10%. Tudi v letih od 1968 do 1972 so bile Peltonove turbine po moči pred Kaplanovimi in to celo mnogo odločneje: Peltonove turbine so prispevale 20,3%, Kaplanove pa le 03 % k skupni moči 950.000 kW litostrojskih turbin v teh letih. NAJPLODNEJŠA OBDOBJA Največ turbin smo izdelali v Petletnem obdobju 1953—1957 in to kar 78. V zadnjem petletju (1973—1977) smo jih naredili manj kot polovico toliko (33), vendar to ne pomeni nazadovanja, saj naše turbine postajajo večje in močnejše. Turbine iz obdobja 1953—1957 so imele skupaj približno 570.000 kW moči, turbine zadnjih 5 let pa kljub zmanjšanemu številu skoraj 1,300.000 kW. Res pa je, da zadnje petletje glede na skupno moč izdelanih turbin ni prvo. Rekord imajo leta 1963—1967, ko smo s sku-Paj 53 izdelanimi turbinami presegli številko 1,400.000 kW. , BRATSKI HRVATSKI največ KILOVATOV LITOSTROJ je dal v 30. letih s svojimd turbinami jugoslovanskemu elektrogospodarstvu približno 4 milijone kilovatov. Med republike so razdeljeni takole: SR Bosna in Hercegovina 9,39 0/o SR črna gora 17,13 »/o SR Hrvatska 32,02 0/0 SR Makedonija 9,13% SR Slovenija 12,39 »/g SR Srbija 19,94 % 100,00 % m m * \ ■ Vij . v Poskusna montaža gonilnika z vodilnikom za OHAU-A Te številke sicer ne povedo mnogo, pričajo pa, da je LITOSTROJ v resnici delovna organizacija, ki s svojo turbinsko proizvodnjo prispeva k elektrifikaciji vseh naših republik, tako kot je bilo zamišljeno ob njeni ustanovi. Številke o razdelitvi moči litostrojskih turbin med naše republike so bolj zgovorne, če jih zasledujemo po posameznih petletnih obdobjih: Petletje Prvo mesto Zadnje mesto 1948—1952 Srbija Črna gora 1953—1957 Srbija črna gora 1958—1962 Hrvatska BiH 1963—1967 Srbija črna gora 1968—1972 Hrvatska Slovenija 1973—1977 Hrvatska BiH, Črna gora, Makedonija 1948—1977 Hrvatska Makedonija Makedonija razen v zadnjem petletju sploh ne nastopa na zadnjem mestu. V skupnem seštevku 30 let je prišla na »rep« zaradi razmeroma nizkih deležev zlasti v prvih 10 letih proizvodnjo LITOSTROJA. Ob tem pregledu je treba povedati, da je v prvih dveh pet-letjih Slovenija le malo zaostajala za Srbijo, medtem ko je kasneje znatno zaostala, posebno v letih 1968—1972, ko je bil njen odvzem skoraj enak ničli. Pozornost vzbuja dejstvo, da si dele zadnje mesto v zadnjem petletju kar tri republike, ki v teh letih niso kupile niti naše turbine. Prav blizu jim je tudi Srbija... Prepričani smo, da gre za prehodni pojav, ki bo odpravljen s povečanjem naših tehnoloških zmogljivosti in s pridobitvijo izkušenj na novih področjih, kot so cevne in čr-palne turbine. (Bralce ne sme motiti, da so v luči resničnih dobavnih rokov turbinske opreme navedeni podatki videti nepravilni. Upoštevati je treba, da vodimo statistiko po pogodbenih dobavnih rokih. Podatki zato s sedanjostjo res niso popolnoma v skla-navi — HE Djerdap I, katerega turbine so po velikosti presegale naše proizvodne možnosti, primaknili k moči jugoslovanskih hidroelektrarn nad milijon kilovatov. Naš odstotek moči v hidroelektrarnah Jugoslavije je bil torej pred vključitvijo HE Djerdap I v obratovanje še znatno višji. Prispevek LITOSTROJA k domačemu elektrogospodarstvu, vsekakor ni majhen in se ugodno izraža tudi v skupni količini električne energije, proizvedene v naših vodnih in toplotnih elektrogospodarstvu, vsekakor ni majhen in se ugodno izraža tudi v skupni količini električne energije, proizvedene v naših vodnih in toplotnih elektrarnah. V lanskem letu na primer so hidroelektrarne, opremljene z našimi turbinami, proizvedle 15,7 milijard kilovatnih ur, kar je 36% vse tega leta v Jugoslaviji proizvedene električne energije. Podatek je v resnici priznanje našim uspehom. POMOČ NERAZVITIM Že leta 1952 beremo v knjižnici »Pet let LITOSTROJA« v sestavku »Tujina in LITOSTROJ« o potrebi LITOSTROJA, da prodre na tuja tržišča in proda, del proizvodnje v tujino, kar je bilo po mnenju pisca, takratnega direktorja LITOSTROJA, pogoj za izboljšanje plačilne bilance s tujino in pa za uspešnejši razvoj tovarne. Kmalu za tem nam je postal izvoz potreben tudi zaradi zasedbe tistih prostih kapacitet, ki so presegale naše domače potrebe. Leta 1953 smo začeli izvažati turbine v Turčijo in Pakistan. Tako že v letih 1953—1957 beležimo skromnih 193, pa vendar izvoženih kilovatov. V naslednjem petletju smo izvozili že 570 krat toliko in v obdobju 1963—1967 preko 360.000 kW, kar je več kot trikratna številka iz prejšnjega petletja. V letih 1968 do 1972 je prišlo v izvozu turbin do zastajanja, tako da smo izvozili le nekaj nad 41.000 kW. V zadnjem petletju pa smo do- segli rekordno izvozno številko 676.000 kW, kar je nad polovico skupne moči vseh litostrojskih turbin tega obdobja. Skupaj smo izvozili blizu 1.200.000 kW. Z izjemo nekaj turbin, ki smo jih dobavili razvitim deželam, je bil naš izvoz usmerjen pretežno v nerazvite države Azije in Afrike. Naš prispevek nerazvitim torej tudi ni majhen in se giblje po moči okrog 23 % naše celotne turbinske proizvodnje. PRIHODNOST JE NA NAŠI STRANI Več okoliščin doma in v svetu govori za to, da so pogoji za prodajo izdelkov naše prve proizvodne veje danes bolj ugodni kot kdajkoli. LITOSTROJ stopa v novo leto in v novo obdobje svojega delovanja trdno odločen, da dosedanjim uspehom doda nova desetletja izdelovanja dobrih turbin in njihove pomožne opreme v polno zadovoljstvo domačih in tujih kupcev. L. Šole OPREMA ZA HE ZAKUČAC II. POTUJE 24. novembra je odšla na pot kompozicija treh kamionov za HE Zakučac II. S tem tovorom smo poslali v Omiš pri Splitu turbinsko opremo za prvega od dveh agregatov, ki jih dela Litostroj za to hidroelektrarno. Spirala je razdeljena na več delov, njene največje dimenzije pa so: širina 3700 mm in višina 4300 mm. Investitorju Elektroprivredi Dalmacija iz Splita pa moramo poslati še opremo za drugi agregat, ki bo predvidomn končan v prvem četrtletju naslednjega leta. Tokrat prevoznik ni bil »Vektor«, ki običajno opravlja cestne prevoze za naše tovore, temveč »Jadrantrans« iz Splita, tovor pa so prepeljali iz Ljubljane preko Zagreba, Karlovca, Plitvic in Zadra do Splita. no moremo ugotoviti, kolik je bil v odstotkih naš prispevek k njihovi elektrifikaciji. Imamo pa približen podatek, da dosega instalirana moč vseh jugoslovanskih hidroelektrarn okrog 5,780.000 kW, kar pomeni, da smo za elektrifikacijo Jugoslavije s hidroelektrarnami prispevali približno 70%. Ta uspeh LITOSTROJA pridobi na vrednosti, če upoštevamo, da je samo velikan na Do- Transport za Zakučac II ČETRTO ZAPIRALO ZA HE OHAU »A«’ 6. decembra smo odpremili iz Litostroja razbremenilno zapiralo za HE OHAU »A« v Nove Zelandiji. Po številu je to že četrto zapiralo in obenem zadnje, ki ga pošiljamo v to oddaljeno deželo. Njegove dimenzije: dolžina 3640 mm, širina 3640 mm, višina 4000 mm in teža 28400 kg. Tovor je na vlečnem vozilu z nizko nosečo prikolico pripeljal naš najpogostejši prevoznik »Vektor« iz Ljubljane, in sicer po običajni poti prek Vrhnike, Postojne in Kozine do Kopra. Tu so ga naložili na ladjo, ki bo približno dva meseca plula do Nove Zelandije, tam; pa bodo tovor prevzeli in ga po cesti prepeljali do hidroelektrarne. Ob tem vas moram seznaniti o nesreči v Novi Zelandiji, ki se je pripetila ob cestnem prevozu prvega razbremenilnega zapirala. 28-tonski tovor se je zaradi prehitre vožnje v ovinku in premajhne pričvrstitve bremena na prikolico prevrnil in padel okrog 300 m z roba ceste ter zaprl promet za 6 ur. Ker je to zelo občutljiv tovor, obstaja bojazen, da je prišlo do kakšnih težjih poškodb, vendar so prizadeti izjavili, da je k sreči padel na mehek teren. Do takih nesreč torej ne prihaja le pri nas, temveč tudi drugod. Ihis Kenwiirih^ Ulit k 1 x .mi Pvss, on iht Suniner Lhrlilchurt h lloipilnl. lopplni mer. tipping ihe iMpsi/ed a iralfie xxhich spilled Irom Ihe • tah wa% vrushed almmt hours. officer, »ho wa* acvom- Kcmvortli\ lank. d«iwn lo ihe steering Ihe truck xxai rarting .i panylng ihe trnek, and a Apparrntly. ihe trnek »heel -‘M-ionne turbine Vilxe l.>uelion iaxi-dri\er, .Mr wa% negmialing the corner A tpoketman for Bur- Irnm lylleli«n — bound < (,. Melcalfe. »ho »as by xxvinging as far lo ihe netiš Motors, Ashbnrtnn, I r Ihe Ohau "A"* hydr« folhming ihe convoy. onlside • of Ihe bend as Ihe o» ners of ihe iruek. sile — when ihe eniire rig Mr l.indxay. »ho »as possible, bul Ihe 28-wheel said Ihe Kenworth "»as \xas flipped on to its back hadly shaken hy ihe acci- Iraller unil driftrd inio the by no means nexv." hm a ■ ■n Ihe hairpin bend .lOOm deni, »as trealed for eenire of ihe steeply cam- replaeemeni »ould tosi do»n front ihe summil of ml nor injuries al bered road and Ihe, load aboul 5120,000. KŠF A aecond ariiculaled linic in ihe consov, wiih a 4.5-ionne pleče of turbine equipment on board, nego-tiatrd ihe corner safely using htdraulic decfc trim eouipmenl — gear »hich ihe firal trnek did not Ihe road »as finally cleared aboul 4A0 p.m., el-ihough iraffic »a* let ihrough at intervale during Ihe afternofm. Izrez iz novozelandskega časopisa, ki je poročal o prevrnjenem tovoru Rade Vunjak, sekretar OO ZK v TOZD PZO Pogovor z novimi sekretarji OO ZK Ponovno smo obiskali dva sekretarja OO ZK in jima postavili vprašanja o tem kaj jima pomeni ta funkcija, kako ocenjujeta delo njune OO ŽK in delo komunistov v naši DO, pa še nekaj o sprejemu novih članov in o pomembnejših nalogah, ki so si jih zastavili. ZORAN PRODAN, sekretar v TOZD IRRP: Mislim, da vsakemu predstavlja izvolitev za sekretarja določeno zaupanje organizacije v kateri dela, obenem pa ga to tudi obvezuje, da svoje delo opravlja zavzeto in dosledno. Opravljanje kakršnekoli funkcije, pa naj bo to sekretarja OO ZK ali druge, je v današnjem trenutku še posebej težko in zahteva veliko časa in naporov. Vse dogodke, ki se zelo hitro odvijajo je potrebno dobro spremljati in ustrezno reagirati nanje, če želimo, da bo naše delo tudi vsebinsko opredeljeno. V veliko pomoč bi nam bile celovite in pravočasne informacije, ki pa pogosto zaradi raznih vzrokov kasndjo in se zaustavljajo. Zato nam tudi zmanjka časa za resnejše analize, kar marsikoga postavlja v položaj, da določene stvari obravnava po lastni presoji, s čimer seveda izraža le svoje mišljenje. Vzroki za razne kasniitve niso le subjektivne, temveč tudi objektivne narave, saj je materiala, ki ga je potrebno napisati in razdeliti veliko; z dobro organizacijo pa bi se dalo še marsikaj izboljšati. S tem bi lahko povečali celotno učinkovitost našega sistema informiranja ter tako prispevali k poglobljeni obravnavi raznih problemov v našem samoupravnem in družbenopolitičnem sistemu. Pri ocenjevanju dosedanjega dela ZK v naši delovni organizaciji bi začel kar pri naši osnovni organizaciji. Mnenja sem, da smo v preteklem obdobju dosegli nekaj zelo velikih uspehov; na nekaterih področjih, kjer pa bi jih kot ZK ravno tako morali, naše delo ni bilo najbolj uspešno. V kategorijo doseženih uspehov štejem predvsem vse družbenopolitične akcije, bodisi na nivoju Litostroja, občine in mesta ali na nivoju republike, ki so bile dobro organizirane in dobro izvedene. Tu mislim predvsem na akcije, kot so: samoprispevek, formiranje novih tozdov v naši DO itd. V teh akcijah je bila prav gotovo zajeta večina članov ZK, kar kaže na široko zasnova-nost in zavzetost naše organizacije. Po drugi strani pa so bile tudi naloge, pri katerih nismo dosegli ustreznega nivoja glede na možnosti, ki jih kot široka organizacija pri nas imamo. V to kategorijo bi lahko štel našo notranjo organiziranost in našo pripravljenost na akcijo. Isto velja tudi za naš pristop k sprejemanju novih članov, pa tudi za analizo dela posameznikov v ZK. Mislim, da na teh področjih močno zaostajamo, zato si moramo prizadevati, da bomo te pomanjkljivosti odpravili. Tu bi se omejil kar na samo OO, ki je bistven element v celotni organiziranosti ZK na nivoju delovne organizacije. Naša OO si je na letni konferenci zastavila nalogo, da dopolnimo svoje vrste z ljudmi, ki vidneje delujejo na družbenopolitičnem področju, jih vključimo ter jim s tem damo tudi določeno 'družbeno verifikacijo in seveda s tem okrepimo svoje vrste. Obenem pa smo si zadali tudi nalogo, da se resno pogovorimo z vsakim posameznikom, ki do sedaj, kljub objektivnim možnostim za delo ni pokazal interesov in rezultatov pri svojem delu. Ta naloga je zelo zahtevna, saj je težko objektivno ocenjevati delo posameznikov in vzroke nedelavnosti. Pristop k tovrstni problematiki mora biti resnično pošten in celovit, upoštevati pa je tudi potrebno vse okoliščine. — Mar ste s tem, ko ste dejali, da boste skušali vključevati v svoje vrste delavce, ki so se s svojim delom zelo izkazali, hoteli povedati, da je to, da jih boste sprejeli v svoje vrste, zanje posebno priznanje? Sam lahko rečem, da sem sprejem v vrste ZK čutil kot veliko priznanje. Ne vem kako ti posamezniki to občutijo, vendar mislim, da jim mora pomeniti čast, čeprav s tem prevzemajo tudi večje obveznosti. Ob tem bi si morali biti enkrat dokončno na jasnem, da članstvo v ZK ni častna, temveč delovna funkcija. Človek, ki je bili tudi že prej družbenopolitično aktiven doti sedaj v svojem delu neko novo kvaliteto, obenem pa tudi organizacijo, ki ga pri njegovem delu podpira in ga usmerja k določenim ciljem. Bistvo članstva torej ni le v plačevanju članarine, temveč mora dati od sebe kolikor le more — svoj maksimum. Nov član ZK se mora zavedati, da sedaj tako člani kot nečlani — se pravi njegovo okolje, pričakuje od njega več. Glede sprejema novih, mlajših članov pa lahko rečem, da imamo v našem družbenopolitičnem sistemu še celo vrsto drugih organizacij, kjer se mladi lahko izkažejo. Zato ne moremo upoštevati stališča, da moramo najprej nekoga sprejeti v vrste ZK, potem pa se le-ta lahko izkaže s svojim delom. Res je, da naša mladinska organizacija ni dovolj močna, da bi lahko pritegnila vse mlade ljudi in jih aktivirala. Zato smo si komunisti zastavili nalogo, da poživimo delo mladinske organizacije, ki naj bi tako res postala vir našega novega kadra. Dogaja se tudi, da včasih zaradi formalnega zadovoljevanja števila sprejetih članov razvrednotimo splošno sprejete kriterije, vendar morajo osnovna merila ostati taka, kot sem jih omenil že prej. — To so torej teoretične predpostavke. Vendar, kako je s tem v praksi v vaši osnovni organizaciji? Na splošno velja, da je pn nas tako tudi v praksi. Seveda se tudi nam dogaja, da prihaja do sprejema, ki ne ustreza vsem kriterijem, vendar se v pravilu tega branimo. Mislim, da je vsak posameznik, ki je izrazil željo za sprejem, bil tedaj pripravljen tudi delati, njegove nedelavnosti pa je kriva predvsem osnovna organizacija, ki ga ni znala ali hotela že takoj na začetku vključiti v svoje delo. On pa je lahko medtem že na nekem drugem področju našel vsebino svojega dela in se začel vključevati tam. Kot član ZK torej ostane le na papirju. Zato smo se v naši OO tudi dogovorili, da bomo vse novo-sprejete člane že takoj na začetku ustrezno angažirali in jih v konkretnih akcijah nenehno preverjali. Ena izmed nalog, ki smo si jih v naši osnovni organizaciji še zastaviM, je ta, da naredimo pregled vseh ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK, da poskrbimo, da se pri delu izkažejo in jih potem, če želijo, sprejmemo v članstvo ZK. Na tem področju smo doslej delali vse premalo načrtno, zato smo letno sprejeli v ZK le dva do sedem novih članov. Metode in organizacija dela v naši OO so prilagojene stalnim nalogam, ki jih .ima ZK. To je npr. kadrovska kritika ZK, idejnopolitično izobraževanje, spremljanje in sodelovanje v družbenoekonomskih dogodkih tozdov, delovne organizacije in širše družbe. Za te naloge obstajajo stalne komisije, ki imajo potrebno število članov in delajo celo mandatno obdobje na podlagi načrta, za katerega smo se dogovorili, da bi bil trimesečno rokovno opredeljen. To je tudi edini način, da bomo lahko ugotavljali, kako smo izpolnjevali zadane naloge. Ostale člane, ki niso zajeti v teh komisijah pa skušamo aktivirati prek samoupravnih organov, prek drugih družbenopolitičnih organizacij ter z obravnavo posameznih dogodkov, ki so pomembni za naš tozd in z nalogami, ki so občasno pred nami. To pomeni, da imamo nek »stalno angažiran« večji del in nek manjši »gibljivi del«, ki naj bi bil vedno v pripravljenosti za opravljanje občasnih nalog. Za stalne naloge želimo angažirati predvsem mlajše ljudi in jih v praksi usposabljati za večje in širše naloge. Za občasne naloge pa angažiramo starejše in preverjene člane, ki s svojimi velikimi izkušnjami lahko hitro rešujejo posamezne probleme. — Kako pa je z družbenopolitičnim izobraževanjem? Le-to je povezano z dvema fazama. V'prvi fazi je izobraževanje zajeto že v programu mladinske, sindikalne in naše organizacije, v drugi pa bi si osnovna organizacija morala izbrati teme in jih obdelati. Uspehe smo pravzaprav dosegli samo na prvem področju, na drugem pa smo vedno čakali, da to organižira za nas nekdo drug, čeprav imamo za to tudi sami zelo široke možnosti. Sam sem se že pogovarjal s sekretarji ostalih OO, da bi se pri tem povezali med seboj, po potrebi pa bi k sodelovanju povabili tudi zunanje predavatelje. Mislim, da bo ta predlog, ko bo dokončno izdelan, naletel na pozitiven odmev. — Cilje, ki si jih pogosto zastavljamo včasih uresničimo, včasih pa tudi ne. Kaj je temu vzrok? Mislim, da sta vzroka dva: Že v sami OO si zastavljamo cilje, ki ustrezajo kadrovski zasedbi, vendar pa jih v času, ki nam še ostaja ob delovnih nalogah, ki izvirajo iz samega delovnega mesta, ne moremo realizirati. Zato so pogosto ti cilji le na papirju, na sestankih pa potem iščemo krivce. So pa tudi cilji, ki so konkretno zastavljeni, vendar jih pa v osnovni organizaciji ne moremo realizirati. Ti vzroki pa so spet lahko subjektivne ali objektivne narave. Iz teh kategorij sledi, da cilj pogosto opredelimo le kot cilj, ne razdelamo pa konkretnih akcij, ki nas bodo pripeljale do tega cilja. Poti je več in namesto da bi izbrali najpravilnejšo, se zadovoljimo s tem, da določeni posamezniki dobijo neke naloge in na podlagi tega pridemo do nekih ciljev — ali pa to opravi namesto nas nekdo drug. S takim načinom dela pa izgubljamo korak in dragocene izkušnje, ki si jih pridobivamo pri majhnih stvareh ter tako nismo več sposobni reševati velikih problemov. Funkcija sekretarja OO ZK pomeni veliko zaupanje in veliko čast za vsakega člana Zveze komunistov, pa tudi zame. Vendar pa je to velika obveznost, ki izhaja iz osnovnih nalog ZK v naši družbeni ureditvi in splošni ekonomski politiki. Sam bi želel poudariti, da si bom v času, ko bom opravljal funkcijo sekretarja, prizadeval za čim večjo aktivnost naše osnovne organizacije, saj je tudi temelj uspešnega delovanja naše temeljne organizacije, kot tudi eden od pogojev za razvijanje družbenoekonomske zavesti vseh sodelavcev v TOZD. V okviru našega dosedanjega delovanja sta značilni predvsem dve obdobji: delovanje v okviru prejšnje temeljne organizacije Pl ter delovanje po ustanovitvi novih tozdov, s čimer smo ustanovili tudi posebno OO ZK PZO. Že v okviru prejšnje temeljne organizacije Pl smo bili dokaj uspešno vključeni v vse tokove in gibanja, vendar to nikakor ne pomenil, da ne moremo delati še bolje. Prejšnja OO je bila preobširna, zato je bilo delo posameznikov manj opazno in verjetno tudi premalo cenjeno. Ob povečani aktivnosti im večji odgovornosti vseh posameznikov pa hi se dalo narediti še več, tako na delovnem mestu, kot tudi na družbenopolitičnem področju. V sedanji organiziranosti sku-in pomanjkljivosti, da katerih je prihajalo torej, s tem da vključimo vse več neposrednih proizva-jalcev-kamuraistov v neposredno samoupravno odločanje ter jim ga tako tudi približamo. Želimo, da resnično sami odločamo tako o planiranju, pridobivanju, ustvarjanju dohodka, kot tudi o njegovi delitvi. Člani ZK smo tudi vključeni v vse družbenopolitične organizacije v okviru naše temeljne organizacije na nivoju tozda, delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Menim, da smo komunisti v DO doslej uspešno sodelovali. Dogovorjene akcije so usklajeno potekale v vsej delovni organizaciji, saj se dobro zavedamo naših skupnih interesov in načela »v slogi je moč«. Z vključevanjem posameznih članov ZK v odbore družbenopolitčnih organizacij le-ti avtomatično prevzamejo odgovornost tudi pred našo osnovno organizacijo. Člani ZK pa so zastopani tudi v vseh komisijah pri teh organizacijah, kjer nadzirajo in usmerjajo delo. Na tak in podoben način pa nameravamo delovati še naprej. Mislim, da pri vključevanju novih članov ni dovolj samo izražena želja posameznika, saj mora novi član izpolnjevati določene pogoje za vstop v našo organi-zaoijio. To je lahko samo delavec, ki je vzoren in samoupravno ter idejno privržen ciljem organizacije ZK. Za doseganje tega, pa je nujno politično in družbenoekonomsko izobraževanje, kar še posebej velja za mladince ter njihovo vključevanje v vrste ZK. To pa seveda ne pomeni, da starejših delavcev ne sprejemamo v naše vrste, saj je tudi takih novih članov veliko. Vendar se moramo z njimi pogovoriti in jih na osnovi njihovega delovanja in po pravilih statuta oceniti, če so primerni za vstop v našo organizacijo. Nalog, ki nas v prihodnje še čakajo, ne moremo razčlenjevati na pomembne in manj pomembne, saj so kot členi v verigi, naši cilji enakovredni in tega se moramo 'komunisti sami zavedati. Lahko govorim o nalogah, ki jih moramo najhitreje razrešiti. To pa je nova organiziranost naše delovne organizacije in akti, ki se navezujejo na to. Med njimi so gotovo najpomembnejši samoupravni sporazum o ekonomskih odnosih med TOZD v okviru delovne organizacije ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje SIS na nivoju občine, regije, republike in zveze. Prizadevati si moramo, da bomo približali samoupravljanje slehernemu proizvajalcu, to pa terja od nas idejno in družbenoekonomsko usposabljanje delavcev. Zanemariti ne smemo tudi področja informiranja, saj smo ugotovili, da smo na tem področju naredili zelo malo. Zakon o združenem delu je predvidel tudi delitev dohodka, mi pa si moramo prizadevati za čim bolj pravične kriterije v delitvi osebnega dohodka, po katerem bomo nagrajevani po delu, ne pa po delovnih mestih. To so seveda nekatera področja, ki zahtevajo našo posebno skrb. Nalog je še veliko, vendar menim, da jih bomo ob pomoči osnovne organizacije in ostalih družbenoekonomskih dejavnikov rešili in se tako kar najuspešneje vključili v vsa dogajanja za uresničitev zastavljenih ciljev. M. H. POPRAVEK IN DOPOLNILO V prejšnji številki je prišlo do precej neljube napake pri objavi seznama sekretarjev OO ZK, ki smo jih pomešali s predsedniki sindikata, pa še ti podatki niso bili preveč točni. Prizadetim se opravičujemo. Objavljamo oba seznanja: SEKRETARJI OO ZK: DS SSP — Milan VIDMAR TOZD IVET — Marjan SIGULIN TOZD PRODAJA — Rudi POTOČKI TOZD NABAVA — Boris LETNAR DS FPR — Miro BREČKO TOZD IRRP — Zoran PRODAN TOZD OBDELAVA — Ivan BOKAL TOZD PPO — Ivan KRIŽMAN TOZD TVN — Adolf STRAKA TOZD MONTAŽA — Cazim GAZIC TOZD PZO — Rade VUNJAK TOZD SE — Milan LAZIČ TOZD PUM — Franc KOSTEVC TOZD ZSE — Matej GALEMANOVIC TOZD ICL — Jože LUKANC PREDSEDNIKI IO OOS: DS SSP — Ivo JARC TOZD NABAVA — Janez GOGALA TOZD PRODAJA — Anton ZOBEC DS FPR — Anton NOVAK TOZD OBDELAVA — Božo MILANKOVIC TOZD PPO — Anton TURK TOZD TVN — Mitar POPOVIČ TOZD MONTAŽA — Stane POPEK TOZD PZO — Janez VIRAG TOZD IVET — Anton VIRANT TOZD SE — Drago DEČMAN TOZD IRRP — Marjan LOVŠIN TOZD PUM — Mira ŠCEK TOZD ZSE — Stane KOCJAN TOZD ICL — Peter DEBELJAK Ker bodo v OO sindikata v nekaterih tozdih še volitve, lahko pričakujemo nekatere spremembe, verjetno v mesecu februarju. O naknadnih spremembah vas bomo obvestili v številki, ki bo izšla po volitvah. Uredništvo PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE, 40. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE IN PODELITEV ODLIKOVANJA TOVARIŠA TITA Proslava v livarni jeklene litine Letos smo delavci Litostroja praznovali dan republike še posebej slavnostno, saj nas je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z redom dela z rdečo zvezdo za zasluge pri razvoju in krepitvi našega gospodarstva in samoupravljanja. To odlikovanje nam je v imenu tovariša Tita izročil predsednik skupščine občine Ljubljana-šiška tovariš Stane Plemenitaš. Na proslavi pa so bili navzoči tudi drugi ugledni gostje iz našega mesta in občine, med njimi predsednik skupščine mesta Ljubljane ing. Tone Kovič. Po uvodnih besedah tovariša Gornika in po predstavitvi navzočih gostov je tovariš živkovič, sekretar- sveta Zveze komunistov v dalj šen) govoru orisal boj delavskega razreda za svoje ' pravice. Poudaril je pomen velikega oktobra, ko je proletariat prvič v svoji zgodovini pod Leninovim vodstvom izbojeval popolno zmago nad kapitalizmom in izkoriščanjem v tedanji carski Rusiji. Tovariš Živkovič je govoril tudi o tovarišu Titu, ki že 40 let vodi Zvezo komunistov Jugoslavije. Poudaril je pomen dela, izvirnost Jugoslavije in jugoslovanskih narodov v boju za osvoboditev, družbeno preobrazbo in graditev samoupravnega socializma. Del te veličastne zgradbe smo tudi mi, in trudimo se skupaj z vsemi narodi Jugoslavije graditi svojo lepšo prihodnost. Po teh besedah nam je predsednik skupščine občine Ljubljana-šiška tovariš Stane Plemenitaš izročil visoko odlikovanje red dela z rdečo zastavo in nam iskreno čestital. Odlikovanje je v imenu delavcev Litostroja sprejel predsednik centralnega delavskega sveta Litostroja tovariš ing. Franc Gregorič, ki se je za to priznanje zahvalil z besedami: Stališča sindikatov 1978 Po sklepu predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije z dne 15.11.1977 so posredovana v javno razpravo »Stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD ter drugih prejemkov za leto 1978« (ki nadomeščajo Sindikalno listo prejšnjih let). Določila Zakona o združenem delu so zahtevala spremembo Posameznih določil in tudi samega značaja dosedanje sindikalne liste, vendar pa si sindikati s predloženimi »stališči« še nadalje prizadevajo, da bi se obdržalo enotno ovrednotenje posameznih osebnih prejemkov in osebnih dohodkov. Stališča sindikatov za leto 1978 ne opredeljujejo več višine osebnih prejemkov iz materialnih stroškov (dnevnica, tedenski dodatek, kilometrina itd.), ker smatrajo, naj bi na osnovi tehničnih in drugih normativov višino materialnih stroškov določal poseben republiški Predpis (zanimivo je ob tem, da je republiški izvršni svet sklenil, naj bi se osebni prejemki iz materialnih stroškov še nadalje urejali po samoupravni poti, pri čemer naj bi končno besedo, ob pretresanju »sindikalne liste« za leto 1978, povedali sindikati). Ob postavljeni dilemi ne smemo pozabiti na to, da tudi mi lahko sodelujemo pri dokončnem oblikovanju »sindikalne liste 78« v teku javne razprave o stališčih sindikatov. Stališča sindikatov prav tako ne govore več o namenskih sredstvih za stanovanjsko grad-njo (ki jih bo urejal zakon), Pač pa bodo sindikati aktivno sodelovali pri določanju višine, do katere ta sredstva ne bodo nbdavčena. Stališča sindikatov opredeljujejo vlogo in pomen samouprav-djh sporazumov dejavnosti, obširno pa tudi razčlenjujejo si-stein pridobivanja in razpore-Jenja dohodka in določitve os-dov in mieril za delitev OD v delovni oziroma temeljni organi-rrdiji, pri čemer določajo sestavne, ki jih je treba opredeliti Y tem sistemu. Zlasti razčlenjujejo vprašanje ugotavljanja de-avčevega prispevka iz živega de-a, meril za ugotavljanje in mer-J6nJe delovnega učinka (pri tem ločujejo med merjenjem delovnega učinka delavcev, ki delajo neposredno s proizvajalnimi sredstvi in tistih delavcev, kjer ni fizičnih meril za količino in kakovost). Stališča nadalje opredeljujejo način ugotavljanja delovnega prispevka iz osnove minulega dela v skladu z zahtevami Zakona o združenem delu. Tudi to področje se bo uredilo s posebnim zakonom, do tedaj pa predlagajo stališča uporabo dosedanjih kriterijev. Stališča sindikatov podrobneje razčlenjujejo vsebino in pomen kataloga del in nalog. Pri tem smatrajo, da je katalog del in nalog kot medsebojni dogovor o organizaciji in delitvi dela nujen pripomoček za ugotavljanje sestavljenosti dela, za izvajanje kadrovske politike, politike izobraževanja, organizacije dela ipd., pri čemer pa naj bi opravljenega dela ne sprejemali in vrednotili po podrobnih opisih dela oziroma elementih, ki opredeljujejo delo, temveč po funkcionalno zaokroženih skupinah del in nalog. Stališča sindikatov nadalje opredeljujejo realizacijo načela solidarnosti pri osebnih prejemkih, tako zlasti glede zajamčenega OD, ki ima v sistemu delitve OD pomembno funkcijo. Predlogi sindikatov glede ostalih osebnih prejemkov se ne razlikujejo od dosedanje ureditve, le da predlagajo zvišanje nekaterih zneskov (deljeni delovni čas, regres za prehrano, nagrade učencem z učno pogodbo ter učencem in štipendistom na praksi, regres za letni dopust in nagrade ob delovnih jubilejih). Stališča sindikatov so torej v javni razpravi. Kolikor nam bo še ostalo moči ob obravnavi naših splošnih aktov, bomo seveda v javni razpravi sodelovali tudi delavci Litostroja. Jana KHALIL »To visoko odlikovanje je veliko priznanje za naš dosedanji 30-letni trud in dosežke. Sprejemamo pa ga tudi kot veliko obvezo za naše bodoče delo. Tovarišu Titu se zanj zahvaljujemo in mu obljubljamo, da se bomo tudi v bodoče trudili, da bo naš delež pri izgradnji samoupravne socialistične skupnosti čim večji«. Zatem je tovariš Stane Plemenitaš v krajšem govoru orisal pomen Litostroja in njegovo vlogo v občini, v Jugoslaviji in predvsem v nerazvitem in neuvrščenem svetu, kamor prodirajo naši kakovostni izdelki. Sledil je kulturni program. Prizadevnimi livarjem iz jeklene litine je treba izreči vse priznanje, za res lepo urejen prostor v njihovi delavnici. Ker je bilo prizorišče proslave improvizirano v livarni, je simboliziralo delavnost Litostrojča-nov. Moramo odločno ovreči zlobne govorice, češ, da so livarji za pripravo delavnice za proslavo porabili dva in celo tri dni. Vse delo so opravili na dan proslave in to v zelo kratkem Predsednik DS Franc Gregorič je v imenu kolektiva prejel priznanje maršala Tita red dela z rdečo zastavo Zmagali so mladinci ZSE Koordinacijski svet ZSMS Titovih zavodov Litostroj je organiziral tekmovanje mladih v poznavanju zgodovine delavskega gibanja in zgodovine delovne organizacije. Ker je bilo prijavljenih 18 tekmovalnih ekip, smo 18. novembra v mladinski sobi in sejni sobi IVET izvedli izločilno tekmovanje. Po tem tekmovanju je ostalo 6 tekmovalnih ekip iz TZ Litostroj in 2 ekipi iz vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida. Člani odbora za pripravo tega tekmovanja niso smeli tekmovati. Za prvi krog so si ekipe izžrebale svoje nasprotnike. 1. Ekipa OO ZSMS IVET proti 8. ekipi OO ZSMS DS FPR, 2. Ekipa OO ZSMS TOZD ZSE proti 7. ekipi OO ZSMS TOZD 3. Ekipa OO ZSMS V. p. 1267/1 proti 6. ekipi OO ZSMS V. p. 2480/4, 4. Ekipa OO ZSMS TOZD Prodaja proti. 5. ekipi OO ZSMS TOZD Montaža. Tekmovanje je bilo 22. novembra v prostorih naše delavske restavracije. Vodji prireditve sta bila tovariš Milan Jurjavčič (DS SSP) in tovarišica Cirila Roz-Rozman (DS FPR). Prisotni so bili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega delovanja v naši delovni organizaciji, starešine iz obeh vojnih pošt iz vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida ter drugi. Prireditev se je pričela z uvodnim govorom predsednika konference sindikata Litostroj Mira Podbevška, Irena Ivanetič, učenka ICL je recitirala »Partijsko pesem«, moški pevski zbor »Litostroj« pa nam je pod vodstvom zborovodje tovariša Cedilnika zapel tri pesmi. Tričlansko žirijo so sestavljali: predsednik, tovariš Hrabroslav Premelč (ICL) ter člana Filip Novak (predsednik KS ZSMS Titovi zavodi Litostroj) in tovariš Nau-movski (starešina iz vojašnice Boris Kidrič). V uvodu je Milan Jurjavčič prisotne gledalce in tekmovalce seznanil s pravili tekmovanja. Tekmovalne ekipe so vlekle kuverte, v katerih so bila 3 vprašanja. Na vsako vprašanje so ekipe odgovarjale posebej. Imele so tudi 30 sekund za premislek, žirija je po ekipnem odgovoru ocenila pravilnost odgovora, ga točkovala in tudi prebrala. Pravilen odgovor je bil ocenjen s 5 točkami, nepopoln s 3 točkami in nepravilen z 0 točkami. Rezultate ekip smo beležili na tablo, da je bil potek tekmovanja pregleden tudi za gledalce v dvorani. Med premori četrtfinala, polfinala in finala, ob izpadu premaganih ekip je zabavni ansambel iz vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida zaigral še po eno skladbo in s tem popestril potek tekmovanja. V finale tekmovanja sta se uvrstili ekipi TOZD ZSE in V. p. 2480/4, -kar je seveda vzbudilo pravo tekmovalno mrzlico tako med tekmovalci kot tudi med gledalci v dvorani. Na- ša ekipa pa je po pravilnem odgovoru na dodatna vprašanja premagala goste iz V. p. 2480/4. Končni izid tekmovalnih ekip: 1. ekipa TOZD OO ZSMS TOZD ZSE, 2. ekipa V. p. 2480/4, 3. ekipa OO ZSMS DS FPR, 4. ekipa OO ZSMS TOZD Montaža, 5. ekipa OO ZSMS TOZD Obdelava, 6. ekipa OO ZSMS V. p. 1267/1, 7. ekipa OO ZSMS TOZD IVET, 8. ekipa OO ZSMS TOZD Prodaja. Po razglasitvi uvrstitev ekip je tovariš Filip Novak udeležencem tekmovanja podelili knjižne nagrade. Ob zaključku tekmovalnega dela prireditve je mešani pevski zbor »Litostroj« zapel nekaj pesmi, čemur je sledil zabavni del, v katerem nas je zabaval ansambel iz vojašnice »Boris Kidrič«. Cirila Rozman Zmagovalna ekipa na mladinskem tekmovanju USPEHA NAŠIH KEGLJAČEV To so dokazali na memorialnem turnirju CIRILA HAFNERJA, katerega prireja vsako leto KK ILIRIJA. Naše moštvo je v postavi: Mesesnel, Zobec, Lesar, Cerkvenik, Žirovnik, Hudolin, Špende, Mihelčič, Vugrinec, Herman dokazalo, da je lahko kos tudi ekipam kot so ILIRIJA, TEHNIKA in KOČEVJE, saj so zmagali z odličnim rezultatom (438) kegljev pred Tehniko (398) in Ilirijo I. (397 kegljev). Nastopilo je 8 ekip. Tekmovali so v borbenih igrah, vsaka ekipa z desetimi tekmovalci. Osvojili so prehodni pokal, ki bo eno leto krasil našo vitrino. Drugi uspeh so dosegli na občinskem športnem-rekrea-tivnem tekmovanju v počastitev dneva republike. Nastopili so z dvema ekipama, od katerih je vsaka štela šest tekmovalcev in zasedli 1. in 3. mesto. n n t i LITOSTROJCANI V KAVADARCIH V našem glasilu smo že pisali o sodelovanju in pobratenju občine Ljubljana-šiška in občine Kavadarci iz SR Makedonije. Listina o pobratenju, ki je bila podpisana in sprejeta na obeh občinskih skupščinah že pred dvema letoma, temelji na tesnem sodelovanju delovnih ljudi in občanov ter družbenopolitičnih organizacij in skupščin in želi poglobiti bratstvo in enotnost narodov in narodnosti SFRJ. Prav osnovno določilo listine, ki govori o sodelovanju delovnih ljudi in delovnih organizacij, je v Litostroju vzbudilo razmišljanje, kako in s katerim kolektivom naj bi razvili prijateljske stike in sodelovanje. Odšel je pionir LITOSTROJA Tako je na pobudo nekaterih članov kolektiva, ki so že imeli priliko spoznati občino Kavadarci in prijetne ter gostoljubne predstavnike delovnih kolektivov, so naši konferenci osnovnih organizacij sindikata predlagali, naj bi to bil kolektiv Agrokombinata Tikveš. In tako smo letos poleti v Tikveš poslali pismo z našimi željami in predlogi, ki so bili toplo sprejeti in še celo obogateni z novimi, čeprav si naša dva kolektiva v ničemer nista podobna. Morda je prav to vzrok, da smo že v začetku našli enake želje za sodelovanje in spoznanje delovnih tovarišev tam daleč na jugu naše domovine, tik ob grški meji. Družbenopolitične organizacije in predvsem sindikalna organizacija Agrokombinata Tikveš je povabila družbenopolitične in samoupravne predstavnike Litostroja v Tikveš na neposredne razgovore za bodoče sodelovanje. Tako je pod vodstvom pred-ganizaciij sindikata Litostroj to-sednika konference osnovnih or-variša Mira Podbevška naša delegacija 7. novembra odpotovala v Kavadarce. že v Skopju so nas pričakali naši gostitelji in nas odpeljali v Kavadarce oziroma v Agrokombinat Tikveš. Na plantaži »Tikveša« v Kavadar-cih pridelajo letno 30 milijonov kilogramov grozdja V neposrednih razgovorih so bila izražena ista stališča in želje, ki naj bi obsegala predvsem sodelovanje obeh sindikalnih organizacij pri izmenjavi samoup- ravnih in družbenopolitičnih izkušenj ter spoznavanje in prijateljstvo delavcev obeh kolektivov. Poleg tega je stekla beseda o izmenjavi počitniških kapacitet. Obojestransko smo ugotovili, da obstaja zanimanje za enotedenske avtobusne ali letalske izlete v SR Makedonijo, kjer lahko spoznamo prelepe makedonske kraje. Ribiška koliba — mandra na Dojranskem jezeru — Ohrid z jezerom ter mnogimi zgodovinskimi znamenitostmi, immviEiS — najjužnejše jugoslovansko mesto Gevgelijo ob najtoplejšem jugoslovanskem jezeru Dojran, — visoko v hribih mesto Kraševo, kjer se je začela znana Ilin-denska vstaja, ki pomeni rojstvo nove Makedonije, — Prespansko jezero z narodnim parkom Galičiče, — glavno mesto Makedonije Skopje, povsem novo mesto solidarnosti jugoslovanskih in drugih narodov, — Kavadaroi s prelepo okolico, polno plantaž vinogradov in drugih nasadov, ki so v sklopu delovne organizacije Akrokombi-nata Tikveš. Možen je tudi ogled proizvodnje vin, žganih pijač in dragih proizvodov. — v bližini Kavadarcev je tudi staro zgodovinsko mesto Stobi, kjer so našli rimske izkopanine. Ob ogledu Gevgelije in Dojran-skega jezera si lahko ogledamo tudi znano zgodovinsko grško mesto Solim. Mi pa bi delavcem Tikveša v zameno pokazali Slovenijo in njene zanimivosti in seveda Litostroj. Dokončni dogovor o sodelovanju, ki naj bi se pričelo že v letu 1978, bo sklenjen zgodaj spomladi, ko pričakujemo obisk delegacije iz Akrokombinata Tikveš. Delegacija Litostroj je obiskala tudi druge večje delovne organizacije v Kavadarcih: tovarno in rudnike v izgradnji »PENI«, Lesno industrijo »TRESKA« ter tovarno »ZORA« v Gevgeliji. K. G. Pred nedavnim je odšel v pokoj Vlado Jordan, strojni inženir in doktor tehničnih ved, eden pionirjev Litostroja, ki mu gre velika zasluga za to, da je naše podjetje po osvoboditvi uspešno pomagalo pri izgradnji energetskih objektov za domačo industrijo, obenem pa doseglo tudi velik mednarodni sloves. Tovariš Jordan se je rodil leta 1913 v Ihanu pri Ljubljani, kjer je bil oče učitelj. Komaj desetletnemu mu je umrl oče in družina se je preselila v Ljubljano, kjer je fant končal gimnazijo. Kmalu mu je umrla tudi mati. Ker ni imel sredstev, se je preživljal tako, da je risal dn inštruiral. Kljub težkemu gmotnemu položaju je odpotoval v Zagreb in se tamkaj vpisal na strojni oddelek tehnične fakultete. Po treh letih študija v Zagrebu je prestopil na tehnično fakulteto v Beogradu, kjer je bilo gmotno stanje slovenskih študentov nekoliko boljše. Doštudiral je leta 1940, torej tik pred začetkom druge svetovne vojne. V letih okupacije se je povezal z naprednimi silami slovenskega naroda in se vključil v OP. Septembra, leta 1943 je mladi inženir odšel v partizane na Kure-šček. Bil je borec v 10. ljubljanski brigadi, kjer je doživel nekaj borb z okupatorjem. Med bojnimi pohodi so ga odkrili znanci, med dragim tudi slikar Božidar Jakac. Takoj so ga hoteli vzeti iz brigade in ga vključiti med umetnike in kulturnike, vendar se je temu upiral, ker se je hotel bojevati, čez nekaj mesecev pa se je pripeljal v brigado, ki je bila tedaj v bližini Ilove gore, motor s prikolico. Vlado se je moral ukloniti višjim ukazom in oditi na novo dolžnost. Odšel je v centralno tehniko pri KPS. Delal je v partizanski tiskarni na Goteniškem Snežniku nad Kočevjem na višini 1200 m. Tam je delal linoreze in lesoreze za par- 22. december — praznik nas vseh 22. december 1941. leta je bil hladen in mračen vojni dan, ki ni napovedoval ničesar posebnega, ničesar, kar naj bi ga uvrstilo v koledar ljudske revolucije Jugoslavije. In vendar — tega dne so se v malo bosensko mestece Rudo zlivale dolge kolone partizanov. Dva bataljona sta se borila na položajih — štirje bataljoni so tvorili velik zbor. Kolikor borcev, toliko je bilo različnih uniform, civilnih oblek. Na vseh je bila enaka le peterokraka rdeča zvezda s srpom in kladivom. Tito je stopil v sredo zbora s pogledom preletel vrste, kot da občuduje njihovo moč, nila-dost in lepoto, se nasmehnil in rekel: »Tovariši, borci I. proletarske...« Razlegel se je vzklik Titu in brigadi. Dal ji je ime, celo svojo številko je dobila. Ali je ta številka slutila nove brigade? vsem naporom, ki jih jugoslovanska družba vlaga v proizvodnjo sodobne vojaške tehnike, ob prazniku naših oboroženih sil ne moremo mimo dejstva, da so naše najmočnejše orožje za splošno ljudsko obrambo prav ljudje. Ogromno je bilo storjeno na področju podružbljanja obrambnih priprav, pa še vedno ocenjujemo, da smo z delom za splošni ljudski odpor na začetku. Potrebno bo pospešeno delovati, da bi se vsi borci v obrambnih vrstah naše dežele »oborožili« s čim več zavesti. To pa ni samo stvar Jugoslovanske ljudske armade, temveč vseh dejavnikov in družbenopolitičnih organizacij zunaj nje v vojašnici, delovni organizaciji, krajevni skupnosti, šoli. Veliki zgodovinski dogodek je bil končan z veliko odločitvijo. I. proletarska brigada je predstavljala nov način organiziranja partizanskih sil — nastala je prva regularna enota oboroženih sil naše osvobodilne vojne in revolucije. Ime proletarske pa ni odsevalo samo visoke stopnje razredne zavesti pripadnikov brigade, ampak predvsem enotnost boja za svobodo dežele in socialistično revolucijo. Polnih 36 let je že minilo od dogodka v Rudu. Razvoj je šel skokovito naprej. Z vsakim letom smo bili bolje opremljeni in bolje vojaško organizirani. Danes domača vojaška industri- Dclovna organizacija Tikveš je sestavljena iz 28 TOZD. To je 1300 članski kolektiv, ki se v času sezone poveča na 2000 delavcev. Obdelujejo približno 6000 ha zemljišč, na 1600 ha je zasejana vinska trta, ostalo pa so sadovnjaki, orna zemlja, pašniki in gozd. Grozdje pridelujejo na svojih 1500 ha, odkupujejo pa ga tudi od privatnih lastnikov s približno 4500 ha. Tako predelajo 30 milijonov kilogramov grozdja v vino in druge proizvode. V živinoreji imajo okoli tisoč krav ter več kot 4000 ovac. Celotna dejavnost Tikveša predstavlja pravzaprav osnovno dejavnost poljedelsko vinogradniške občine Kavadarci. Slavnostni začetek konference rezervnih vojaških starešin terena Litostroj ja daje oboroženim silam tako-rekoč vse, kar potrebujejo. Več kot osemdeset odstotkov opreme in orožja dobivamo iz domačih tovarn — od sodobnih pušk do reaktivnih letal. Kljub Zaradi našega ugleda v svetu, naše skupne in stalne bojne pripravljenosti za sedaj ni nevarnosti oboroženega napada na našo domovino. Vendar pa se proti naši deželi izvaja po- Dr. Vlado Jordan, pionir Litostroja tizanski denar. Seveda je bilo treba premagati velike tehnične ovire, ker ni bilo elektrike, foto-kemičnii« aparatov in dragih naprav, zalo pa je bila potrebna velika ročna spretnost in iznajdljivost. Takoj ko je bil odpuščen iz vojske — leta 1946 — je prišel v Litostroj, ki je tedaj šele nastajal. Z udarniškim delom je z vso vnemo, tako kot vsi dragi, pomagal kopati temelje nove tovarne in šele nato je začel z delom, za katero je študiral. Začel je konstruirati žerjave, nekateri so še sedaj v rabi. Prvi je bil narejen za ildvarno sive litine. Nato je vodil skupine mladih projektantov v Avstriji, ki so bili na praksi pri Voithu. Po vrnitvi se je posvetil konstruiranju opreme za hidroelektrarne. Pri tem je naletel na pomembnost hidravličnih pojavov v hidroelektrarnah, ki jih do tedaj še nihče ni obvladal. Po dolgem samoiniciativnem študiju se mu je končno posrečilo, da je zakone hidravlike spravil na papir, tako da danes lahko zagotovimo zanesljivo delovanje turbin in črpalk. Na podlagi tega se je na predlog beograjske tehnične fakultete prijavil za doktorat, ki ga je zagovarjal leta 1964. Njegovi znanstveni referati so bili že objavljeni v domačih strokovnih revijah, predvsem v Strojniškem vestniku in v mednarodni reviji Waterpower, pa v nemških, madžarskih in romunskih revijah. Leta 1975 je za ustvarjalno delo na področju strojništva dobil nagrado sklada Borisa Kidriča. Poleg rednega dela je predaval tudi v IC na oddelku srednje tehniške šole za naše delavce strojnike in napisal zanje več skript. Tovarišu Jordanu so se v Litostroju iztekla leta službe in odšel je v zaslužen pokoj. Vedno je tiho in trdo delal, vedno je pomagal vsem, ki so bili željni znanja. Ustvaril je vrsto dobrih projektantov, ki zdaj nadaljujejo delo na področju turbin in črpalk. Zavedamo se, kolikšen pomen ima njegova znanstvena misel in delo za Litostroj, želim mu v imenu nas vseh, da bi še dolgo zdrav živel med nami, nam še vedno pomagal v stiskah in se tako veselil naših delovnih uspehov, v katere je tudi sam vložil vse svoje sile. A. Novak sebna vojna in to z vso ostrino. V zadnjem času so jo celo okrepili. V tem uporabljajo razna sredstva, s katerimi naj bi vplivali na zavest nas Jugoslovanov, na našo homogenost in enotnost dražbe. Prav zato moramo tudi mi> delovni ljudje Litostroja, krepiti našo zavest, moramo se zavedati, da so naši narodi lahko svobodni le v čvrsti in enotni socialistični samoupravni Jugoslaviji. Janko Novi stroji — boljša tehnologija V sredini aprila leta 1975 smo dali v obratovanje stroj za brušenje valjev, ki je v TOZD OBDELAVA, spada pa pod obratovodstvo tovariša Franca Omejca. Stroj neposredno upravlja delovodja Pavel Sajevec Ta stroj je bil leta 1970 na tehničnem sejmu v Leipzigu (M je naj več ji za celotno področje SEV — vzhodno evropskih držav) odlikovan z zlato medaljo, ki jo podeljuje posebna komisija vseh razstavljalcev sejma. Medaljo je dobil zaradi uspešnih konstrukcijskih rešitev, statičnih in dinamičnih pogojev delovanja stroja, zaradi povečane stopnje avtomatizacije, katere rast je mogoče najti pri tovrstnih proizvajalcih, zaradi visoke TURBINE Za dravsko hidroelektrarno Srednja Drava II pospešeno montiramo prvi agregat na terenu, za drugi agregat pa strojno obdelujemo posamezne dele turbine. Glede na izredno kritično bilanco proizvodnje električne energije v Sloveniji ima omenjeni objekt prioritetni vrsti red. Posamezni manjši sestavni deli so v glavnem vsi izgotovljeni. Večji deli, kot so vodilnik in obloge turbinskega jaška, pa so prav v tem času v težki obdelavi, na njih Potekajo zadnje operacije tehnološkega procesa. Proizvodnja težke obdelave je prav zaradi obilice posla in zaradi velikosti posameznih delov izredno obremenjena. Razbremenitev poteka po operativnem programu, ki mu je osnova tehnološko zaporedje sklopov potreb terenskih montažnih del. Srednja Drava II bo v končni fazi proizvajala skupno Preko 80 MW električne energije. Za dalmatinske hidroelektrarne smo pred dnevi odpremili prvo turbino za HE Zakučac. Pospešeno poteka obdelava na krogličnem zasunu in preizkusna montaža na predturbinsM loputi. V zaključni fazi je II. Pranci-sova turbina za HE Gazivode za HE Zvornik. Naredili bomo remont celotnega agregata — izdelali bomo nove dele: vodilnikove obroče, vodilne lopate, gonilnik in še nekatere sestavne dele. Za Memren Dam v Iraku imamo namočeni dve veliki Kaplanovi tur-bini, za kateri smo pred dnevi od-Premili prvo pošiljko delov, ki se rabijo v prvi fazi betoniranja. Poleg navedenih večjih objektov izdelujemo še razno opremo za HE ‘^okolovica, HE Senj in HE Sho-layar. Navedena številna naročila Pričajo, da je proizvodna skupi- vodnih turbin v tem obdobju Polno obremenjena, tako v obramb mehanske obdelave, kakor tu-9,1 v obratu montaže. ČRPALKE V tem času ni večjih novih naročil s področja črpalk, od P£oj pa imamo naročene: vodnja-?ke črpalke za Soda So iz Tuzle Preko Energoinvesta, Sarajevo), delovne storilnosti pa tudi kvalitete obdelave z brušenjem valjev kot tudi drugih cilindričnih ob-delovancev z visokim kvalitetnim razredom površinske obdelave. Tudi ekonomičnost izdelave je prednost tega stroja. Kakšne so obdelovalne karakteristike stroja? Največji premer obdelovanoa je 750 mm, saj znaša višina konice vretenika 400 mm, najmanjši možni premer obdelovanoa pa je 80 mm. Kupci si lahko dzbere- nekaj črpalk in ostale opreme za Radeljevdč Dubrovnik, IMP Ljubljana, Helios Domžale, INA Reka in Primorje Ajdovščina. V izdelavi je tudi nekaj visokotlačnih črpalk za skladišče prodaje. ŽERJAVI Omenjena proizvodna veja je izredno močno zasedena z raznimi naročili. Posamezni žerjavi glede na izredno velikost zahtevajo tudi velik proizvodni prostor, ki prav sedaj povzroča poseben problem pri realizaciji številnih naročil. Za Energoinvest Sarajevo smo izdelali most žerjava z nosilnostjo 300 Mp. Maček za ta žerjav je v zadnjih fazah izdelave in ga bomo v kratkem odpremili. Za ZSSR imamo v izdelavi tri žerjave nosilnosti 160 Mp. Prvi žerjav v celoti in most za drugi žerjav bomo izdelali in odpremili že v tem mesecu, če bomo te žerjave izdelali v določenem roku, bomo dobili nova naročila istega obsega. Pohvaliti maramo sodelavce, ki so se odzvali zastavljenim nalogam in delali na strojih ob prostih sobotah, nedeljah in ponoči, in tako kljub izredno kratkim rokom naročila izdelali pravočasno. V končnih fazah obdelave in montaži je 13 zobniških prenosnikov, ki so prav tako naročeni za ZSSR. Končujemo izdelavo šestih podaj alnih mehanizmov za istega naročnika od skupno štirinajst naročenih. Dokončno smo izdelali prototip podajalnika, ki je glede na zahtevnost in zapletene izdelave uspešno prestal preizkus. PROIZVODNJA TVN Po krajšem obdobju zatišja se odpira široka paleta raznih naročil s področja vozil talnega transporta. Zaradi nekoliko zakasnelega vstopa dokumentacije, materialnega pokritja in dobav iz kooperacije so se posamezna naročila, ki jih imamo trenutno v proizvodnem procesu, nakopičila. že bežen pogled skozi obrate mehanske obdelave daje sliko množičnosti pretoka obdelo- jo ustrezajoči stroj, saj je stopnjevanje dolžine obdelave takle: 2000, 3000, 4000 in 5000 mm. Naš stroj ima dolžino brušenja 5 m, v tem primera je največja teža obdelovanca 6000 kp. Da bi zmogli odpore pri obdelavi, moramo imeti dovolj močan pogonski motor in ta znaša 45 kW. Kot delovno orodje uporabljamo bmsdllmi kamen, ki ima lahko premere 630, 710 in 750 mm. Da bi dosegli najekonomičnejšo obdelavo, maramo imeti tudi možnost izbire ustrezne hitrosti brusilnega kamna. Le4a se izraža v obratih orodja in znaša od 400 do 2000 vrtljajev na minuto. Pri tem je podajno gibanje namenjeno predmetu (valju, osovini ali greda) in je tu glede na premer obdelovanoa izbira od 4 do 100 vrtljajev na minuto. če hočemo doseči, da bo orodje kar najbolj izkoriščeno, mu moramo dati ustrezno obodno hitrost in ta znaša v zgornji meji 600 metrov na sekundo. Pri tem je pomembna hitrost obračanja orodja, v našem primera je to brusilni kolut, v primerjavi s hitrostjo obračanja predmeta. Ob nepravilnih nastavitvah se rado pokaže, da je npr. osovina zbrušena tako, da dobi površina zrcalno sliko mnogokotnika. Zato so nekatere tovarne za svoje stroje predpisale obodne hitrosti orodja v primerjavi z obodno hitrostjo obdelovanca v obliki gra- vancev. Prav zaradi tega je določen prednostni vrstni red za posamezna naročila, da bi vnaprej obdržali potrebno kontinuiteto, ki naj omogoči in pospeši predvideno povečano realizacijo. V prvi fazi imajo prednost naslednja naročila: 1. Viličarji nosilnosti 3,5 t, ki jih izdelujemo v seriji 32 kosov. Na njih že intenzivno poteka montaža. 2. Viličarji nosilnosti 5 t (stari tip). Izdelujemo jih v dveh serijah po 30 kosov. Montaža se je pričela na prvi seriji, za drugo serijo je mehanska obdelava še v teku. 4. Viličar nosilnosti 8 t. Ta serija pomeni za proizvodnjo v celoti prototip, ker je sicer »ničelna« serija. 5. Mobilno dvigalo 6 t (20 kosov). Posamezni sestavni deli se nahajajo v različnih fazah obdelave ali pa so že obdelani in tik pred montažo. PROIZVODNJA PPO Na tej proizvodni veji prevladujejo naročila za ZSSR. Vredno je omeniti veliko naročilo zapo-gibnikov, ki jih idzelujemo v serijah po 5 kosov. Do sedaj so že ali izdelane ali še v postopku montaže prve štiri serije. V postopku obdelave in montaže je tudi več preoblikovalnih strojev za skladišče prodaje, pa tudi za razne naročnike. Za tvrdko Wotan so v postopku montaže zadnji stroji tipa 400 M iz prvotnega naročila. L. Nadlišek TOZD PUM Problematika, ki tare vse naše enote, je predvsem v tem, da ne dobivamo naročil v enakih presledkih. Tako je tudi v vseh obratih, kjer izdelujemo ulitke in modele. Včasih je potrebna večja količina ulitkov za našo finalno proizvodnjo, istočasno pa tudi za kupca naših ulitkov. Vsekakor je želja celotnega tozda, da izdelamo čim več in čim hitreje, tako da zadovoljimo naše naročnike, zato včasih uvedemo posebne ukrepe, da delo hitreje poteka. Razveseljivo je, da imajo delavci veliko razumevanja za to. Vendar prejemamo zadnje čase naročila ulitkov in zvarjencev za finalno proizvodnjo zelo pozno, ker je izdelava dokumentacije predolgotrajna, nepregledna in povečuje obseg dela. Za naročilo (ikona, po katerem določajo ustrezne nastavitvene podatke. V primerih, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji pri postavitvi stroja, predvsem da je delovni prostor klimatiziran, je možno dosčči naslednje točnosti: — za radialni oplet (ta je najpomembnejši) 0,002 mm, — cilindričnost 0,002: na en meter dolžine. Ta stroj neposredno upravlja tovariš Sajevec, ki je bil učenec naše poklicne šole, želja po čim večji izobrazbi pa ga je vodila tudi na ddlovodsko šolo, M jo je uspešno končal teta 1975 in si pridobil kvalifikacijo za delovno mesto delovodje. V intervjuju z njim smo zvedeli: enega ulitka je potrebno kar 6 dokumentov, po starem pa je zadostovala kosovnica z opremljeno risbo. V modelni mizami nadaljujemo z izdelavo modelov za HE Hemren Dam in HE Ruahihi, prav tako hitimo z izdelavo modela za večje ohišje dieselskega motorja. V decembra bomo pričeli z izdelavo modela za ohišje dieselskega motorja »V« izvedbe, ki bo nov tip naše proizvodnje teh motorjev. Nova pridobitev za proizvodnjo ulitkov specialne litine je ža-rillna peč, ki je namenjena pretežno za gašenje obrabnoodpornih ulitkov. Istočasno je bil narejen tudi kalilni bazen. Ta pridobitev bo odpravila ozko grlo proizvodnje in bo omogočala povečanje količine v okviru predvidenega programa. Od prejetih naročil je največje za D j uro Djakovič iz Slavonskega Broda — preko 150 ton ulitkov za mlinico cementa. Proizvodnja ulitkov sive litine poteka že nekaj časa enakomerno. Večina ulitkov je za proizvodnjo viličarjev, v kratkem pa bomo pričeli formati večjo količino ulitkov za proizvodnjo die-selsMh motorjev. Predvidevamo, da bomo nadaljevali z izdelavo ulitkov ohišij stiskalnic za Jelšin-grad iz Banje Luke. V livarni jeklene litine smo v novembra izdelovali predvsem ulitke za ladijske dele. Pri tem moramo pohvaliti vse delavce, ki so omogočili, da smo naredili ulitke v dogovorjenem roku. V decembra moramo izdelati vse ulitke za rudnika Majdan-pek in BOR ter za Minel iz Beograda. V težnji za čim bolj zdravo delovno okolje smo v novembra pričeli graditi pri čistilnici sive in specialne litine odpraševalno napravo — zračni filter. To napravo izdelujejo po Gostolovi dokumentaciji delavci gradbenega podjetja Bežigrad. TOZD PZO Kljub rekordni proizvodnji zvarjencev v tetošnjem letu še vedno niso pokrite vse potrebe zvarjencev za finalizacijo nekaterih ključnih naročil. Najvažnejša dela, predvidena v pločevinami za december so: spiralno ohišje, okrov in telo zasuna za drago turbino HE Zakučac, spiralno ohišje in drugi zvarjenci za HE Sjeniea, zvarjenci za žerjave JE Krško, izdelani pa bodo tudi vsi KAJ POMENI TA STROJ ZA NASO TOVARNO? Brez tega stroja sploh ne bi mogli biti, ali pa bi bili v podrejenem položaju in odvisni od kooperantov. Glavni dispečer obdelave rotacijskih predmetov Aleksander Stinek je povedal, da smo pred prihodom tega stroja pošiljali gredi in osovine na brušenje v tovarno Djuro Djakovič v Slavonski Brad, seveda z velikimi stroški. KATERI SO NAJPOMEMBNEJŠI DELI, KI JIH OBDELUJEMO NA TEM STROJU Do sedaj smo zabeležili predvsem naslednje: — stebri — gredi strojev za tlačni liv, — turbinske gredi, ki gredo po svoji velikosti na ta stroj, — osovine za reduktorje (npr. reduktor za cementarno Anhovo, pri katerem je bila osovina težka 5000 kp). IN KAKŠNA JE TOČNOST OBDELAVE? Tovariš Sajevec je (razgrnil načrt za stebre stroja za tlačni lav, pri katerih je postavljena zahteva o kvaliteti ovbdelave 0,2 RA v mm, kar ustreza 5. razredu (za operacijo brušenja velja od 6. do 9. kvalitetni razred). KAKO JE STROJ ZASEDEN? Sedaj delamo v dveh izmenah. Rokovnih kasnitev nimamo. Pričakujemo pa, da bodo tehnologi vedno več dela usmerjali na brusilne stroje, zlasti takrat, ko je pri zadnji operaciji potrebna kvalitetna obdelava. ALI SO ZMOGLJIVOSTI STROJEV ZA BRUŠENJE IZRABLJENE? čutimo pomanjkanje vmesnega stroja med Kikindo, model AFD 2500 in SAXW 630X5000, torej stroja, na katerem bi lahko obdelovali predmete s premerom do 400 mm dn dolžino do 4000 mm ter z naj večjo težo do 3000 kp. A. Levstek zvarjenci za prvi polarni žerjav za ZSSR. V kovačnici nadaljujemo s kovanjem vilic ter obročev za viličarje. Omeniti je potrebno, da smo oktobra montirali nov 10-tonski žerjav, ki bo omogočal nemoteno proizvodnjo pri 800-ton-ski stiskalnici oziroma pri šarjenju in kaljenju vilic. A. G. vesti iz obratov Nove tovarniške izkaznice Že precej časa govorimo o tem, da bi morali dobiti nove tovarniške izkaznice, saj dosedanje niso več ustrezale potrebam. Namen novih izkaznic je predvsem v omejevanju neopravičenih izhodov med delovnim časom in jih tudi z drugim ukrepi nadzirati. Nove izkaznice bodo imele poleg različnih barv še eno novost — sliko. Le-ta bo omogočila vratarjem boljšo kontrolo kot doslej. Torej v prihodnje bomo imeli 5 vrst tovarniških izkaznic, na katerih barve pomenijo naslednje: — Izkaznice modre barve bodo prejeli delavci, ki so v rednem razmerju. Izhod med delovnim časom bo možen le z dovolilnico za izhod. Delavci, zaposleni za določen čas, pa bodo imeli na prednji strani napisano, do kdaj je izkaznica veljavna. — Izkaznico rumene barve bodo prejeli vsi delavci, ki se vozijo z delavskim avtobusom na železniško postajo. S to izkaznico bodo delavci lahko zapustili bovamo po 13. uri in 45 minut. — Izkaznico zelene barve bodo prejeli delavci, katerih narava dela zahteva pogosto opravljanje delovnih dolžnosti izven območja delovne organizacije in tisti, ki imajo delovno mesto izven tovarne, vendar opravljajo svoje delo tudi v tovarni. Tovrstne izkaznice bodo dobili tudi izvoljeni družbenopolitični delavci na ravni delovne organizacije, katerih opravljanje funkcije zahteva pogoste izhode iz delovne organizacije. Izkaznica pa bo veljavna le za čas, za katerega je bil delavec izvoljen. Po izteku mandatne dobe pa mora delavec ponovno prejeti izkaznico, ki jo je imel pred tem. Izhod in prihod v DO s to izkaznico je dovoljen le med delovnim časom. — Izkaznico rdeče barve bodo prejeli delavci, katerih narava dela zahteva prihod v tovarno ob vsakem času. Do izkaznice rdeče barve so upravičeni naslednji delavci: — 'individualni poslovodni organ delovne organizacije, — pomočnik individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, — individualni poslovodni organi tozdov. — vodje DS in sektorjev, — vodja službe varstva pri delu in pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v tozdih, — vodja odseka za zavarovanje in njegov namestnik, — upravitelj obrambnih priprav, — člani odbora za LO in družbeno samozaščito delovne organizacije. Izhod in prihod v delovno organizacijo sta s to izkaznico dovoljena ob vsakem času. — Izkaznice bele barve bodo prejeli učenci ICL, absolventi, ki opravljajo diplomsko nalogo in praktikanti, ki opravljajo obvezno šolsko prakso v delavni organizaciji. Na teh izkaznicah bo napisan datum veljavnosti in bodo brez slike. Izhod in prihod pa bosta dovoljena le med delovnim časom. — Za izhod v tiskarno bodo veljale izkaznice modre barve, glasile pa se bodo na tozd oz. sektor. V prostoru za sliko bo odtisnjen žig »TISKARNA«. Tozd oz. sektor bo lahko imel največ tri izkaznice, ki jih bodo hranili v tajništvu, kjer jih bodo lahko dvignili delavci, ki bodo imeli opravka v tiskami. Skupaj z novimi izkaznicami pa bomo uvedli tudi evidenco odsotnosti. Za delavce, ki bodo imeli izkaznice zelene ali rdeče barve, bodo morali v tajništvih tozdov oz. sektorjev uvesti posebne knjige, v katerih bo potrebno voditi naslednje podatke: datum, ime in priimek, vrsto izhoda, čas izhoda in čas vrnitve ter mesto in telefon, kjer bo delavec v času odsotnosti. Nove izkaznice in novi organizacijski predpis bo začel veljati 1. januarja 1978, ko bodo že prvi delavci dobili nove izkaznice. Ker pa je z izdelavo novih izkaznic in fotografij zanje veliko dela in ne bodo mogli vsi delavci do določenega datuma dobiti novih izkaznic, bodo stare izkaznice veljale do 15. marca. Marca, ko bo torej dokončana zamenjava vseh Izkaznic, pa bo veljal le novi organizacijski predpis, ki bo, upajmo, precej prispeval k zmanjševanju neopravičenih izhodov iz tovarne. DEDEK MRAZ V LITOSTROJU Po sklepu konference osnovnih organizacij sindikata in po dogovoru z osnovnimi organizacijami smo izvedli enotno organizacijo praznovanja dedka Mraza v Litostroju. Prav tako kot lansko leto so bili obdarjeni le otroci od dveh do sedmih let starosti. Pakete je izbrala posebna komisija, potrdili pa so jih vsi predsedniki OOS. Novost v letošnjem letu je bila le boljša organizacija prireditve. Uspelo nam je rezervirati dvorano kina šiška, kjer so se malčki skupaj s starši prijetno zabavali ob gledanju igrice »Kralj v časopisu«, ki jo je izvedla skupina SNG Drama. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je tudi letos obdarila dve šoli s področja, od koder se vozi največ naših delavcev, ter šolo Hinka Smrekarja, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Pozabili pa tudi nismo na prispevek naši krajevni skupnosti ter obema vrtcema na našem terenu. v M ODŠLA V POKOJ 30. septembra 1977 je odšla v pokoj naša sodelavka IVANKA BIČEK, skupinovodja v kuhinji delavske restavracije, kjer je delala polnih 18 let. 31. oktobra 1977 pa je odšla v pokoj naša sodelavka MARIJA BABIČ, kuhinjska delavka. Pri nas je delala polnih 20 let. V Litostroj je prišla 23. oktobra 1957. (Žal nam slika Marije Babič ni uspela.) Obema želimo veliko zdravih let v zasluženem pokoju, obenem pa se jima iskreno zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje. Sodelavci delavske restavracije VINKO POPIT se je zaposlil pri nas 2. 4. 1963. leta in delal najprej v kontroli, kasneje pa v predkalkulaciji in tu je tudi dočakal upokojitev, ga imeli radi, vedno nam bo ostal vzgled. Bil je marljiv delavec in vedno dobre volje, pripravljen pomagati vsakomur. Pri delu je bil vesten in se je Vsi, ki smo delali z njim, smo vedno zavedal svoje odgovornosti. Slovo je težko, vendar mu vsi želimo, da bi še naprej tvorno živel in čil in zdrav užival mirna *l^a" Sodelavci Vsem sodelavcem, prijateljem in kolektivu prodaje se najlepše zahvaljujem za prisrčno slovo in prejeta darila ob mojem odhodu v pokoj. Vsem delavcem v Litostroju pa želim v novem letu mnogo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva. Vinko Popit OPOZORILO Piri kontroli evidence vojaških obveznikov, ki jo vodimo pri referentu za vojaške zadeve DO Litostroj, smo ugotovili, da je večjemu številu delavcev, ki začasno stanujejo v Ljubljani, potekla začasna vojaška odjava — prijava. V smislu 12. člena zakona o vojaški obveznosti opozarjamo vse te delavce, da si čim prej, vendar najkasneje do 31. 1. 1978 preskrbijo podaljšanje navedenih odjav, če tega ne bodo storili, bomo morali postopati po določilih omenjenega zakona. Vojaški referent ZAHVALE Najlepše se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata PUM ter tovarišu Rudiju Tovorniku za obisk na domu ter za vsa darila. Obenem pa želim svojim bivšim sodelavcem veliko uspehov v letu 1978. Edo Ostanek Lepo se zahvaljujem sodelavcem in vodstvu livarne jeklene litine za izkazano pozornost in darila ter za prijetno slovo ob mojem odhodu v pokoj. Obenem želim vsemu kolektivu še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Franc Ziherl SODELAVCEM V SLOVO Težka in boleča naloga je spregovoriti o dolgoletnem sodelavcu in prijatelju, od katerega se za vedno poslavljamo. Težka zato, ker je beseda prerevna, da bi povedala, da smo izgubili še enega od tistih, ki v svojem življenju niso poznali drugega kot skromnost, trdo delo In poštenost. ALOJZ FRANK se je rodil pred triinsedemdesetimi leti v revni brkinski vasi Češije pri Ilir. Bistrici, kjer zavedni in številni slovenski družini usoda ni bila niti malo naklonjena. Niso se še zacelile rane, ki jih je zapustila prva svetovna vojna, že so italijanski fašisti odpirali nove. Tudi Frankovi otroci so morali povezati cule. Dva sta odšla v Jugoslavijo, dva sta odšla v Argentino, eden v Ameriko. Tudi Lojze ni hotel v Abesinijo — pobijati se za fašiste. Zato je kot mnogi drugi zavedni primorski Slovenci prišel služit v Ljubljano. Fašizem pa je sprožil drugo svetovno vojno in iztegnil svojo morilsko roko tudi k nam. »Tokrat se s svoje zemlje tujcu ne umaknem več!« je dejal tudi Lojze in prijel za puško. Pri Mašunu ga najdemo v Tomšičevi brigadi, ki pa ga je kot tamkajšnjega domačina razporedila za delo na terenu, kjer je vseskozi aktivno in organizirano delal za NOB. Odlikovanje za zasluge za narod je le skromno priznanje temu zavednemu Slovencu. Po vojni se je aktivno vključil v obnovo porušene domovine, nakar je še 17 let delal v Litostroju, preden je odšel v zaslužen pokoj. Do konca smrti je ostal med nami, priljubljen in skromen. Za vsakogar je imel samo lepo besedo, lepšo, kot jo znamo povedati ob tem slovesu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, katero je tako ljubil. Osnovna organizacija TOZD ZSE Nenadna smrt našega sodelavca tov. ŠTEFANA JEŽA nas je močno pretresla, saj smo izgubili delavca z veliko izkušnjami, ki je od pionirskih let Litostroja razdajal svoje znanje za razvoj naše tovarne. Družini in svojcem izrekamo globoko sožalje. Sodelavci 6. decembra se je na poti z dela hudo ponesrečil, dva dni kasneje pa podlegel poškodbam naš sodelavec tovariš IVAN NOVAK, zaposlen kot strojni čistilec v čistilnici livarne jeklene litine. Nenadna smrt nas je pretresla, saj smo izgubili delavca in tovariša iz svojih vrst. Ob njegovi smrti čutimo veliko izgubo, njegovi družini in svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Sodelavci 28. oktobra smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca ALBINA UMNIKA, ki je že leta 1947 prevzel obrat modelne mi-zarne v Litostroju. Ker so bile tedaj potrebe po strokovnem kadru zelo velike, je tovariš UMNIK nesebično prenašal svoje znanje na mlajše generacije, pozneje pa je kot strokovni učitelj poučeval tudi na naši Industrijski šoli. Ob svojem rednem delu pa je bil tudi navdušen planinec in dolgoletni član Planinske zveze Slovenije. V spominu ga bomo ohranili kot zvestega tovariša, vestnega sodelavca in navdušenega planinca. Modelni mizarji Litostroja Iskreno se zahvaljujem za izraženo sožalje, spremstvo na zadnji poti, govor ter podarjeno cvetje ob smrti mojega moža, Vinka Robiča, celotni delovni organizaciji Litostroj ter pihalnemu orkestru Žena Milka Robič in sin Janez • Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem članom TOZD servis, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali kakorkoli sočustvovali z menoj. Še enkrat najlepša hvala! Tončka Škoflek Ob boleči izgubi moža in očeta KONRADA PODLOGARJA se iskreno zahvaljujemo organizaciji združenega dela »Litostroj« za podarjeno cvetje in vence, za izrečene besede sožalja in pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede in godbi na pihala. Žalujoči: žena Majda, sin Konrad in hči Danica. Zahvaljujem se sodelavcem iz TOZD OBDELAVA za sožalje in podarjeni venec ob smrti moje matere MARTE MUHER. Sin Stanc Muhcr z družino Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA NOVAKA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoča družina NOVAK Ob smrti dragega očeta Albina Umnika se najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeni venec vsem nekdanjim sodelavcem, posebej sodelavcem iz modelne mizarne in ICL. Posebna zahvala tovarišu Viktorju Pogačniku za poslovilne besede in litostrojski godbi, ki mu je zaigrala ob slovesu. hčerka Meta Pertot z družino NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNI RAZPIS Reševalci križanke naj pošljejo rešitve v uredništvo časopisa Litostroj najkasneje do 15. januarja 1978. Vsak reševalec lahko pošlje samo eno rešitev. Prvi trije izžrebani reševalci prejmejo knjižne nagrade. KULTURNE NOVICE OBISK SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU V soboto, 12. novembra se je 40 članov naše delovne organizacijo udeležilo predstave Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Ogledali so si predstavo »Veronika Deseniška«, ki je bila posvečena 100-letnici rojstva pesnika Otona Župančiča. Predstavo, ki je bila izvedena na visokem umetniškem nivoju, so gledalci zelo lepo sprejeli, obiskovalce iz Slovenije pa je presenetil predvsem zelo lep in čist slovenski jezik s skoraj neopaznim tržaškim naglasom. Sledili bodo še trije obiski predstav tržaškega gledališča, naslednja bo 17. decembra. Poleg predstave v gledališču so si Litostrojčani ogledali tudi zloglasne vojne zapore v stari Rižarni. V Rižarni je bil krematorij, v njem so fašisti sežgali več kakor 7500 zapornikov. Ostanki teh zaporov z velikimi dvoranami, katerih stene so popisane z neznanimi imeni, nam morajo ostati kot spomin in kot svarilo na čase, ki se ne smejo več ponoviti. TRI LETA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA V soboto, 3. decembra, so minila tri leta, odkar smo na pobudo komisije za kulturno dejavnost pri konferenci osnovnih organizacij sindikata ustanovili moški pevski zbor. V času svojega delovanja je zbor sodeloval na mnogih prireditvah tako v naši delovni organizaciji kot tudi izven Litostroja. Program, ki je bil na začetku dokaj skromen, se sedaj vedno bolj širi, zasluge pri tem pa imajo tako pevci, kot tudi njihov zborovodja tovariš Primož Cedilnik. V zadnjem času so se moškemu pevskemu zboru pridružile tudi pevke, ki pripravljajo svoje pesmi sicer samostojno, svoj prvi nastop pa so imele skupaj z moškim pevskim zborom. Ob tretjem jubileju pevcem iskreno čestitamo, pevkam pa želimo prav toliko kot so jih dosegli njihovi kolegi. , nnrošnik KAJ BOMO BRALI JANUARJA Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki na žalost nismo mogli objaviti vseh člankov, ki smo jih dobili. Ker pa so po svoji tematiki zanimivi, vas z nekaj naslovi opozarjamo nanje, obenem pa vas želimo seznaniti tudi z nekaj članki, ki jih že sedaj pripravljamo za naslednjo številko: NOVICE IZ TOZDOV — PLOCEVINARNA; članek, ki se kritično dotika nekaterih problemov v naši delovni organizaciji ter nas seznanja z imeni najboljših delavcev v Pločevinami in z izpolnjevanjem količinskim planom v novembra. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST; članek, v katerem bomo podrobneje in celoviteje spoznali delo in življenje krajanov KS Litostroj. NEKAJ O NAŠIH PROCESNIH NAPRAVAH, strokovni c Itinek ‘ ZAČETEK DEL NA OHAU »A« v Novi Zelandiji; reportažni zapis v nadaljevanjih. PORTRET GOS ALI E JAJANTILALA, v katerem boste lahko pobliže spoznali našega dolgoletnega sodelavca iz Indije ter prebrali nekaj zanimivosti o tej oddaljeni deželi. Začetek poljudno-izobraževalne serije o tržno ekonomskih in političnih mehanizmih v svetu, od katerih vam bomo najprej predstavili vzhodnoevropsko organizacijo SEV. KRATKE NOVICE • 3. novembra je bila 9. redna seja DS TOZD Pl, na kateri so obravnavali samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. Ker so ta sporazum že obravnavali in dali nanj nekatere pripombe, so na sedanji seji ugotovili, da je bila pri izdelavi sporazuma upoštevana le ena, ostale pripombe pa bo potrebno v nadaljnjem postopku še prilagajati in dopolnjevati. V nadaljevanju je delavski svet potrdil tudi samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti ter imenoval komisije za oblikovanje splošnega akta za delitev OD. Za TOZD PUM so predlagali naslednje člane — tovariše: Bradeška, Klemenca, Penka, Kostevca, Sajeta in tovarišico Šček; za TOZD PZO pa tovariše: Zupančiča, Šoštariča in Okorna. • 16. novembra je bila 7. redna seja upravnega odbora. Na njej so obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZPS in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih in statutarni sklep. Med drugim so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo in črno metalurgijo v SR Sloveniji ter priporočili vsem TOZD in DS, da sklepajo o pristopu k temu sporazumu. Na tej seji so tudi razpisali volitve in referendum, ki sta bila 9. decembra. • 18. novembra je bila 4. redna seja delavskega sveta, na kateri so razpisali referendum za štiri samoupravne sporazume za vse TOZD v naši delovni organizaciji (razen za DS SSP). Obenem je delavski svet razpisal tudi redne volitve delegatov v delavske svete TOZD za mandatno dobo dveh let, ki so bile 9. decembra, hkrati z referendumom je potrdil enotno šestčlansko komisijo za volitve v vseh TOZD, katere predsednik je hil tovariš Anton Tomažič in enotno komisijo za sestavo volilnih imenikov, katere predsednik je bil tovariš Leopold Velkavrh. Na predlog Slovenske akamedije znanosti in umetnosti za imenovanje predstavnika naše DO v razpisno komisijo pri Inštitutu za turbinske stroje za izvolitev novega direktorja, so člani delavskega sveta izvolili tovariša Leopolda Šolca ter poblastili sedemčlansko komisijo za izvedbo postopka graditve nove ambulante. Med drugim so sprejeli tudi predlog letnega reševanja stanovanjskih potreb za deficitarne kadre za leto 1977 ter zadolžili KSS, da obvešča kolektiv o umrlih članih z osmrtnicami, ki bodo poslej objavljene pri vhodu v tovarno. • 25. novembra je bila 27. redna seja delavskega sveta DS SSP, na kateri so obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZPS, h kateremu sta na referendumu 9. decembra pristopila le TOZD Nabava in TOZD Prodaja. Ob obravnavi pomembnih samoupravnih sporazumov so obravnavali tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana-šiška in predlog razporeda prostih in delovnih sobot v letu 1978. • V sredo, 21. decembra, je bila v dvorani Izobraževalnega centra razširjena seja konference IO OOS in sveta ZK Litostroj. Na njej so obravnavali samoupravni sporazum o skupnem prihodku, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za OD, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih sredstev ter samoupravni sporazum o delitvi OD. Te sporazume pa smo obravnavali na zborih delavcev 26. decembra in jih potrjevali na referendumih 28. decembra. 99 e PROSINEC Z rožo v gumbnici stopamo v tretje desetletje — leto jubilejev — in razmišljamo, kam vodi razvoj Litostroja? Ustvarjalci polarnih žerjavov si podajajo roko z novatorji turbinskih regulatorjev. Sama priznanja in hvala. Sindikat in zakon o združenem delu stopata v prvi plan. V ZPS se bomo združili junija (ko bodo češnje zrele). Ugotavljamo, da imamo 769 bolnikov z obolenji prebavil in notranjih organov. SVEČAN OMRD nas niso razočarali (zato jim že v listopadu prižgemo svečo). Ob široki družbeni podpori začenjamo priprave na kongres ZK in se dogovarjamo o beneficirani delovni dobi, ker bomo tako laže prišli do stanovanj. »30-letnici« Sonji v imenu vseh čestitke za dan žena, smučarjem pa za osvojeno Občinsko prvenstvo. če bo pomoč uspešna, bo vsem igrala godba — morda celo z novimi instrumenti, čeprav neuvoženimi. I ] W) } F IMOUT&LAVJCI Kolo časa se je spet zavrtelo za novo številko. Od januarja do decembra je tekla že tolikokrat ponovljena pot. Po njej smo korakali zdaj strumno in veselo kot četa pionirjev, včasih pa smo neodločno drobili ali samo stopicali na mestu — pa tudi na repu smo že capljali. Kot vsako leto doslej tudi v jubilejnem ni bilo drugače. Previjmo film in ga znova zavrtimo! Ne črno-belega naj botokrat v barvah in še rahlo ozvočiti ga kaže, da slišimo, kaj smo rekli in se morda kdaj spotaknili... SUŠEČ Razmišljanje v 30. letu sovpade z napovedjo samoupravnih sprememb. Mladi bomo študirali ob delu, kajti »namensko šolanje bi zagotovilo število strokovnega kadra«. Alkoholizem nekoč in danes (do 1970. leta se je razvijal na črno, zdaj pa je evidentiran). V gasilske vrste čdm več mladih! Prisluhnemo zanimivi pripovedi nekega monterja. Ob tem pa si »ne moremo dovoljevati privatizacije, familijamosti in dobrih odnosov v kadrovski politiki«. Poročlo o gospodarjenju v preteklem letu ima črn madež, ki ga bomo »po dogovoru pokrivali v celoti«. Doklej? MALI TRAVEN Članki: »Kje so naše opore«, »Nagrada za uspeh«, »Planske zadolžitve in posvetovanja o cevnih agregatih« — kakšna pisana ikebana pomladnega cvetja! In še »Povečali bomo proizvodnjo TTS«. ( Smola ti taka, da se mali traven začenja s prvim aprilom). »Kaj pomeni garancija«, razglablja nekdo takoj za člankom »Kje in kako bomo letos letovali«. Sicer pa bo Soriška planina odprta vse leto (— planina že, planina). Pred sodiščem ZZD obravnavamo vsakovrstne spore in »če že moramo razgaljati svojo notranjost, glejmo, da bo ta čim bolj urejena«. Kljub temu na Sorici kot po navadi smučajo se radi in Branko si je spet nabral zlata, da bo še bolj kazal zobe. VELIKI TRAVEN Titovi jubileji lin široko odprta srca za čestitke dragemu voditelju. štiridnevni praznik dela napoveduje bogato praznično dejavnost 'tega leta tudi za naprej. Zvemo, da so volitve in referendum uspele v vseh enotah. Sladek spomin na minule tru-de vzbujajo črpalne postaje v delti Nila. Družbenopolitične organizacije podjetja prejmejo priznanje OF, pevci pa diplomo. Kaplan je bil velik izumitelj — morda bi ga prosili za pomoč pri gradnji nove ambulante, čeprav so strokovne službe storile vse potrebno in imamo s stra ni občine, mestnega sveta in LUZ vso podporo. Iz samoprispevka je zrasel vrtec za naše najmlajše, članek »Z zidovi raste naše upanje« je rahlo zaskrbljujoč. ROŽNIK »Resno se moramo zavzemati, da bomo po možnosti pri vseh mednarodnih licitacijah na prvih dveh pozicijah«. (Kaj, ko zmeraj ni možnosti!) Novoizvoljena oblast predsednik UO in CDS izjavljata za tisk: — da smo vsi Litostrojčani, ne pa delavci različnih tozdov, — da je marsikateri sklep sprejet zgolj formalno, ker ni dovolj časa. Spregovore tudi jubilanti, saj 30 let zvestobe niso mačje solze, pa bodi to v zakonu ali ilegali (na koruzi). »Bili smo eno«, pravijo in: »Kako lepo bi bilo delati, kot smo delali tokrat, z velikim ciljem: dati čim več«. Najavlja se kulturni animator, medtem ko kinotiub osvetljuje že svoj 11. kader. Gasilci so srebrni, medse pa spet vabijo mlade, ne samo fante, ampak tudi dekleta. Pravijo, da bi iz njih lahko naredili čudovito ekipo. MALI SRPAN Nič vesti — letujemo. Vsak po svoje: na motrju, v planinah, v vikendih in na popotovanjih — malo po razpisu, še več pa izven njega kar doma. Telefoni bme pol v prazno, ka-rusel pa se vrti skoraj v tri izmene. — Drava čaka in Zakučac in Krško in ... Ob mesecu okrog 15. se spet srečamo ob kuverti in razgovoru o doživetjih in prigodah. So stvari, ki jih nikdar ne zamudimo. VELIKI SRPAN Priprave na proslavo in praznovanje so v polnem teku. Naj-storejši jubilanti so skoraj polnoštevilno zbero pred fotografom — 30 let zvestobe! Program prireditev in poseben jubilejni zbornik zagledata beli dan. Izhodišča za nadaljnje delo so jasna. Mikrofilm se predstavi, vozniki viličarjev pa prejmejo nagrado. Objavljena imena temeljnih organizacij združenega dela vzbujajo rahlo spoštovanje (PUM, PZO, TVN, SSP...) Bogata žetev, kot se za velik srpan spodobi! Pa še to: 30 litostrojskih planincev rine na streho Evrope. KIMOVEC Godovnl mesec marsikaterega odločanja. V znamenju jubileja praznujemo, podeljujejmo priznanja, polagamo .temeljni kamen, govorimo in obljubljamo. Zraven montiramo 95-tonski turbinski gonilnik v rekordnem času, kramljamo o problematiki procesne proizvodnje in razstavljamo na Zagrebškem velesejmu. Spremljamo proizvode od tovarne do naročnika, junaške planince pa pri vzponu na Mt. Blanc. Da letnih igrah ZPS zasedemo II. mesto, ker ne moremo z glavo skozi zid, kot tisti, ki je v hali Tivoli izstopil skozi zaprta steklena vrata. Tudi ICL slavi lin povabi absolvente v Mostec, kraj miru in pokoja. Sicer pa se nam odpirajo nove možnosti preventivnega zdravljenja, da o alkoholizmu posebej ne govorimo. VINOTOK Beremo, kako uresničujemo zakon o združenem delu in se seznanjamo z nekaterimi nalogami, ki morajo 'biti izvršene do 31. 12. 1977. Zvemo tudi nekaj zanimivosti iz zdravstvenega varstva in jih povezujemo z alternativo: participacija — da ali ne, saj odločitev pripada nam. Nekomu je življenje hobi, drugi pa išče skritih rezerv in oba sta člana kolektiva. V tem mesecu tudi zvemo, kako je z novim strojnim parkom, ki omogoča boljšo tehnologijo. (Prav, da hočemo boljšo.) LISTOPAD V znamenju reda dela z rdečo zastavo se potimo ob opisu delovnih nalog, da bo delitev OD poštena in pravična za vsakogar. Na zborih mrzlično sprejemajo on potrjujemo samoupravne sporazume, da padajo kot suhe hruške z drevesa. Za? Proti? Vzdržal? — Vse 100% — torej O. K. Investicijski plan je potrjen, planski biro pa pripravlja načrte za leto 1978. Dočakali smo Čakovec. Mladina se idejnopolitično izobražuje in začenjajo se pogovori z novimi sekretarji. GRUDEN Ves truden je tik za nami s svojo razgibanostjo, politično dejavnostjo, pospešeno finalizacijo, rebalansi, obveznimi deklaracijami, Željami in še tem in onem, kar navadno ostane za konec. Zdi se, da se nismo povsem držali postavljenega vrstnega reda, da nas je kak korak zanesel rahlo v stran, da bi marsikaj mogli in znali bolje, toda kje gre brez tega? Zato smo optimisti v svojih načrtih za bodočnost. Z željo, da bi si res vsi še naprej prizadevali delati tako, kot smo si začrtali že zdavnaj, vsem skupaj SREČNO 1978 1347 1377 3o ^nu-=7/^ eS QS$ Pi r—r*.. • • j* D SS$- iStEUti =-1 ''M&M AMŠuiANr/T UL p j Kisr— D ZutiTlAMOmdki navut