8p»llii»iit to »btoeemeeto postale — Pnildm pbčsu ▼ fotorlid
Leto XXIII., št. I78	Ljt!feljaiia9 torek 10< avgusta 1943
Cena cest. 80
Upiavr.stvo; L)ubi|aoa, Puccmijeva ulica S.
Telefoo k. »1-22. «-23 51-24 lesenimi oddelek L|ubi|ana, Pucamieva ulica 5 - Telefoo fe 11-25. 51-26 Hoominica Novo neMoi Ltubljanska cesta 42 Računi: a uublianskc pokrajino pri poStoo čekovnem zavodu h 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conii Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Ki
Italije io inozemstva ima
Unio-oe Pnhblicitd Italiana 5. A. MILANO
Izhaja ritk dan razen ponedeljka Naročnina mab mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim 1» cromc Lir 56.50.
Uredoijtvo s Ljubljana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefoo Štev. 51-22. 51-23. 31-24.
_Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
bliatž di provenienza italiana :d estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Hudi boji na Siciliji
Letafekj napadi na sovražnikovo zaledje — Dva sovražna
rušilca zadeta
Vrhovno pOveJ jništvo: Vojno poročilo št. 1171:
Na severnem področju Sicilije se hoji
»vstro nadaljujejo na postojankah, ki jih imajo v posesti itolijansko-nemške čete.
N asa letala so napadla središča nasprot. nikovega zaledja.
Nemška letala so v vodah otoka učinkovito zadela dva rušilca.
Angleško-ameriške letalske bi pomorske skupine so včeraj brez hudih posledic obstreljevale obalne kraje Sicilije in Calabrije.
General Ambrosio.
Obrambni boji pri Orlu in Bjelgorodu
V dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 352
ddopnih voz
Letalski ustrahovaini napa*i na
Turin in Genovo
Miten. g. avg. s. Letalski teroristični napad na M'lan so izvedle strnjene sovražne skupine, ki so navzlic takojšnji reakciji protiletalskega topništva preletele mesto in metale rušilne ter zažigalne bombe in letake z nenaklonjeno propagando. Posebno zadeti so bilj ljudski okraji v mestu, kjer je nastalo tudi največ škode. Kakor vedno, je sovražnik izvršil svoje delo uni. čevanja in terorja brez razlikovanja ciljev, rušeč in zažigajoč ljudske stanovanjske hiše in zasebne palače tako v središču kakor na periferiji mesta. Med poslopji, ki jih je uničevalni bes sovražnika zadel, se naštevajo bolniširca usmiljenih bratov v Porta Nuova. iz katere so morali 600 bolnikov prenesti v druge bolniške zavode, sirotišče na cesti Gonfalonieri, samostan Sv. Zofije, kjer so bile ubite tri sestre, zgodovinska palača Dugnani. kjer je bil muzej milanskega mesta, staro gledališče prav blizu Scale in ljudski trg Porta Garibaldi. Alarm še ni prerehal.. ko je prefekt general D'An-toni ob spremstvu kvestorja prišel v kraje, ki so bili najbolj prizadeti in ugotovil, da rešilna služba odlično deluje. S požrtvova-njem so se pri reševanju udejstvovale vojaške oblasti, civilno inženjerstvo in Rdeči križ. Prizadeto prebivalstvo se je zgledno zadržalo. Eno letalo, ki ga je obrambno topništvo zadelo, je strmoglavilo in se razbilo na področju Monforta. Posadka je bila abita. Verjetno sta b'li sestreljeni še dve nadaljnji letali.
Milan, 9. avg. s. Včeraj ves dan so potekala reševalna in podporna dela v okrajih, ki so bih prizadeti ob letalskem napadu. Vojaki in gasilci ter eskadre protiletalske zaščite so neprenehoma delovale, da :sadušijo požare m rešujejo ponesrečence izpod ruševin. Zadete so bile tri cerkve. svetišče Sv. Simplicijana. v katerem sta bih uničeni dve kapeli. Hudo poškodovan je bil samostan vitezov reda Sv. groba. Zadeta je bila nadalje cerkev Sv. Križa. v kateri je bila porušena zakristija s svetimi oblačili, ter cerkvica Sv. Ivana v Ijateranu, v kateri sta pod ruševinami ostali dve mladi nuni. Med poškodovanimi kulturnimi poslopje je treba navesti Kraljevo vilo v Palestru, katere umetniška galerija je bila že ob prejšnjem napadu porušena.
Prefekt je obiskal prizadete okraje ln tudi ranjence v bolnicah, ki so bali žrtve barbarskega napada.
Kardinal nadškof Schuster je šel med narod v prizadetih krajih in je ljudstvo s svojo besedo usmiljenja in vere tolažil.
Hranilnica lombardskih pokrajin je dala prefektu za prizadete na razpolago en milijon lir.
Turin, 9. avg. s. Poslednji sovražni teroristični napad, ki je bil 22. od začetka vojne, je bil naperjen zlasti proti središču mesta. številne lušilne bombe in na desettiso-če zažigalnih lističev je povzročilo znatno škodo. Trg S. Carlo. čegar umetniške palače Casteilamonte iz 18. stoletja so že prej utrpele sovražne napade, je bil znova občutno poškodovan. Požari so zajeli tudi zgodovinsko paiačo Carignano, kjer je bil rojen Viktor Emanuel II., in uničili gledališče Balbo ter mestno knjižnico, v kateri so bila dragocena dela. V zadnjem delu je j bilo hudo poškodovano tudi poslopje županstva. Stanovanjskih hiš, ki so se popolnoma ali deloma zrušile ali pa niso več primerne za bivanje, je precej, kajti niti eni sami ulici mestnega središča ni bilo priza-neseno. Manjša je škoda na periferiji. Poškodovanih je bilo več cerkva, med njimi cerkev sv. Barnabe. Crocetta (katere zvonik je nad polovico odkrušen) in cerkev Carmine. Rušilne bombe in zažigalni lističi so zopet padali na Gottolengo«, bolnišnico usmiljenih sester, katere ni ostalo nič drugega kakor porušeno zidovje. Isto se je zgodilo tudi s kuhinjami teh sester. Bombe so predrle streho, uničile več nadstropij in razdejale prostore od strehe do tal. Neka druga dobrodelna ustanova, kuhinja za revne bolnike, je bila prav tako popolnoma uničena. Zadržanje prebivalstva pa je bilo tudi ob tej priliki zares zgledno.
Genova,' 9. avg. s. Očiščevalna dela na najbolj prizadetih mestnih področjih zaradi sovražnega letalskega besnenja so se nadaljevala brez prestanka. Gasilci, oddelki vojske in prostovoljci so se ne glede na nevarnost zelo trudili, da bi zopet omogočili mestu normalno življenje. Cerkve in umetniška dela so bila najpriljubljenejši cilj sovražnika. Cerkev sv. Štefana, ki je bila zadeta že med prejšnjimi letalskimi napadi, in znameniti portal te cerkve, sta bila popolnoma uničena. Cerkev Tolažbe, kjer Genovčani obožujejo sv. Rito, je uničil požar. Cerkev sv. Sira, ki je genovska stol. niča, se lahko smatra kot uničena. Prav tako so tudi cerkve Carignano. sv. Luke. sv. Tomaža, sv. Marcellina in sv. Marka, nadalje tempelj Jezusa Nazareškega popolnoma uničene. Gledališče »Carlo Felice« je popolnoma uničil požar. Znatna škoda je na palači Rosso, kjer je bila znamenita Pi-nakoteka, znana po vsem svetu, in na palačah Spinolo in Potesta. Razen tega so bile zadete bolnišnica Galliera, bohršnica Rivaloro v ulici Roma, palača Rinascente. ki so pogorele. Navzlic silovitost; sovražnega letalskega napada se je prebivalstvo zgledno zadržalo.
Omejitev nevojnih izdatkov in pravična razdelitev davčnih bremen
R*m. 7. avg. s. Izčrpne in dokumentirane izjave ministra Bartolinija na seji vlade (vesti in podatki gospodarskega in finančnega značaja se bodo odslej redno objavljali v presledkih) omogočajo, "<la pravilno ocenimo sedanji finančni položaj države in njegov razvoj od začetka konflikta dalje. Ta položaj je nedvomno resen: stalno in neizbežno večanje izrednih vojnih streškov je namreč imelo za posledico tudi znatno povečanje primanjkljajev v posameznih finančnih letih, primanjkljajev, ki zaiašajo ▼ posameznih proračunih.: leta 1940—41: 63 milijard, leta 1941—42: 77.8 milijard ln leta 1942—43: približno 86 milijard- Te številke, ki bi bile seveda znatno višje, ako bi velik del stroškov (dnevne podpore družinam vpoklicancev, vojna naročila itd.) ne bil primemo porazdeljen na letne obroke na daljše razdobje, nam zgovorno kažejo, kakšno strahotno dediščino je prevzela nase nova narodna vlada.
Resnost sedanjega položaja pa se nam pokaže v še bolj jasni luči (in bila bi velika napaka, ako bi to hoteli prikrivati), ako upoštevamo položaj državnega zaklada in višino denarnega obtoka. Državni zaklad mora, kakor znano, kriti v gotovini vse finančne potrebe države, predvsem neodložljiva plačila dobav in drugih dajatev, ki jih prejema država; da je temu kos, se mora. kadar primanjkujejo drugi viri, zateči k Banci d'Italia- namreč k novemu denarnemu obtoku.
Hladen in nepristranski pregled objavljenih številk nam kaže, da je sedanji položaj sicer resen, vendar ne nevaren. Kar pa zbuja sedaj posebno zaskrbljenost, ni toliko absolutna vrednost številk, kolikor njihova dinamika (razvojna težnja), namreč naglica njihovega naraščanja, ki je vidna zlasti v teh zadnjih mesecih, Ko se je ugotovil vpad rednih bonov v državni blagajni in znaten vpad vrednosti državnih papirjev. Vse to pa pomeni, da so se zdrave oblike varčevanja — zdrave tako za zasebn:ka kakor za državo, kakor vloge na tekoči račun pri bankah, nakupovanje jav-uih vEednc.ntnih papirjev itd. — utrpele razvoj v nasprotno smer in se spremenile v najslabšo obliko varčevanja, če sploh še sme:«»o govoriti v tem primeru o varčevanju, namreč o pozakladenju papirjev, če bi se ta p»>jav še razširil in bi se država pri razpisovanju svojih nujno potrebnih posodi ne mogla več obrniti na zasebne varčevalce, bi ostala samo še ena pot od-
prta: postopno naraščajoče izdajanje papirnatega denarja, kar bi seveda nujno vodilo v inflacijo.
Kakor pa smo že zgoraj nakazali, nismo še tako daleč. Tolažljivo je celo dejstvo, da je denarni obtok v prvih 47 mesecih svetovne vojne in 38 mesecev po našem vstopu v vojno naraščal v približno isti meri kakor v istem razdobju prve svetovne vojne 1. 1914—18 in sicer navzlic tedanjim podporam državni blagajni iz zavezniških blagajn. Vendar se nam zdi potrebno ponoviti, da je bolj dinamika teh številk kakor pa njihova absolutna vrednost, kar zbuja zaskrbljenost. Danes položaj še ni katastrofalen in mu je še mogeče biti kos, če je le dovolj odločnosti v sklepih, toda. če hočemo to doseči, se mora ves narod strniti okrog svoje vlade in morajo vsi brez razlike v celoti izvršiti svojo dolžnost. Njihove interese bo v največji meri ščitila viada, ki je za to prevzela formalno obveznost.
Predvsem je potrebno, da vsakdo ohrani svojo razpoložljivo gotovino v mejah rednih potreb, kakor je to poudaril šef vlade v svoji izjavi, kajt; lahko smo prepričani, da v nobenem primeru ne bo izostal poseg Bance d^ta^a; glede javnih posojil pa je prav, če narod ve, kakor je izjavil minister Bartolini, da so ta posojila sveta in da bodo obveznice teh posojil spoštovane ne glede na žig. ki je na njih; in t'sti. ki so zaupali državi in j; posodili denar, sad svojega oznojenega varčevanja, ali pa so ji zaupali v pogledu večjih investicij, morajo biti vsestransko zaščiteni in morebitna bremena, ki bodo bremenila narod, bodo morala bremeniti vse dobrine brez raz^ke. Predpisane obresti kakorkoli podpisanih posojil bodo v redu plačane, glavnice bodo vrnjene ob dospelih rokih, prav tako bodo morale biti izplačane tudi nagrade in najstrožje spoštovani vsj pogoji, pod katerimi so bila posojila podpisana.
Ako bo tako uspelo (kakor je to nujno* potrebno), da se ustali ravnovesje.v državnem zakladu, bi lahko glede na splošni proračunski položaj, zlasti na položaj rednega proračuna, gledali dovolj mirno. Zadovoljivo je namreč ugotoviti, da se je v rednem proračunu primanjkljaj postopno zmanjševal od izbruha vojne dalje, saj se je od 6.3 milijard v 1. 1940—41 znižal na 6 milijard v letu 1941—42 in na prbližno 5 milijard v letu 1942—43, toda tudi ta primanjkljaj mora čimprej odpastj. In če v tem pogledu, kolikor dopuščajo sedanje izredne vojne
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču so nadaljevale sovjetske čete brez uspeha svoje s številnimi bojnimi letali podprte napade.
Z Miusa in srednjega Donca javljajo boje krajevnega značaja.
Na področju pri Bjelgorodu in v odseku pri Orlu so se zrušili številni napadi močnejših sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov. Letalstvo je poseglo zlasti v obeh teli odsekih v boje na kopnem in uničilo poleg velikega števila oklopnih voz ter topov nad 300 sovražnih motoriziranih vozil, ki so bila zasedena / moštvom.
Tudi južnozapadno od Vjazme je sovražnik- napadel s številnimi oklopnimi vozili. Vsi poskusi prodorov so bili v težkih bojih odhiti. Sovražnikove izgube so velike.
Južno od Ladoškega jezera je bilo samo majhno krajevno bojno delovanje.
V obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 352 oklepnih voz. Nemške lahke pomorske edinice so po-
topile na morju pri Novorosijsku dva z municijo naložena sovjetska obalna par-nika s skupaj 1400 br. reg. tonami.
V severnem odseku sicilske fronte je obnovil sovražnik ob obalni cesti z nad-mečnimi silami svoje napade. Boji so še v teku. Nemška brza bojna letala so pred severno obalo Sicilije uničujoče zadela en rušilec in eno trgovsko ladjo s 7000 tonami.
Pri dnevnih prodorih maloštevilnih sovražnih letal na zasedeno zapadno ozemlje sta bili sestreljeni dve britanski letali, nad Atlantikom pa štirimotorno ameriško letalo.
Oddelki SS in policije so skupaj z oddelki vojske v zaledju vzhodne fronte zapadno od Minska zopet zaključili večje podjetje proti številnim tolpam. Ob majhnih lastnih izgubah je bilo 420« banditov ubitih, nad 6000 ujetih ali zajetih. 164 banditskih taborišč in 154 bunkerjev pa uničenih. Poleg 60 topov je bil zajet velik nlen ročnega orožja, municije in ostalega vojnega blaga.
Uspešna taktika prožne obramb
Berlin, 9. avg. Tudi v nedeljo so bile
nemške čete angažirane v zelo hudih obrambnih bojih. Težišče velike bitke je še vedno severno in severnozapadno od Harkova. Sedaj je že jasno, da se sovjetsko poveljništvo hoče polastiti te nadaljnje življenjske postojanke nemškega sistema. Kakor poroča neki vojni poročevalec- se je nova ofenziva začela v sredo ob zori po strahotem bobnečem ognju, kj je trajal 48 ur. Proti nemškim bojnim črtam so bile vržene ogromne množice pehote, ki jo je podpiralo na stotine tankov in nešteto letalskih skupin. Spopad je bil nenavadno silovit, vendar ga e bilo mogoče zadržati. Pritisk na bojne črte je bil velik, vendar niso bile prebite.
Sovražnik razpolaga z brezmejnimi ko-'ičinami vojnega blaga. Da samo približno nakažemo številčno premoč napadajočih sil. je dovolj, ako navedemo naslednje podrobnosti: Neka div;zij;> bavarskih grenadirjev je morala vzdržati boje z dvema pehotnima divizijama, eno oklo:>no brigado in drugimi manjšimi pdin^can^,-Navzlic temu je bila kes premočnim četam in je preprečila nevarnost predora.
Neki drugi vojni poročevalec poroča, da je bila bitka izredno huda tudi zapadno od Orla, kjer skušajo sovjetske čete na vse načine izkoristiti dosežene uspehe, nadaljujoč besne napade preti bokom nemške razvrstitve vzhodno od Brjarska. Sovražne kolone izvajajo silovit pritisk južno in severno od žel. proge Orel—Brjansk kjer so njihov neposredni cilj nekatera središča vzdolž te življenjsko važne proge, d'vizije v. Klugeja pa povsod hrabro branijo dose-žere postojanke. Poskusi vdora v smeri preti Harkcvu so propadli. Kakor znano, so se borbe obnovile tudi v odseku pri Vjaz. mi. Po poslednjih poročilih z bojišča je sovjetsko poveljn^tvo baje zbralo svoje sile na področju pri Jarčevu. Mogoče je, da sedanji boji napovedujejo napad velikega obsega. čigar cilj naj bi bil Smolensk, do tega trenutka pa se sovražniku ni posrečil noben pomembnejši uspeh. Skromni krajevni vdori so bili takoj blokirani. Tudi južno od Ladoškga jezera je propadel ponovnj poskus predora Mnenje pristojnih vojaških krogov je, da je namen ofenzivnih akcij v severnem odseku bolj taktičnega značaja kakor ob reki Mius.
Glede sovjetskih letalskih operacij zaslužijo pozornost izvajanja letalskega sotrud-nika Goringovega glasila, ki ugotavlja predvsem tole: Nemško letalstvo ima še vedno pobudo, tudi tam, kjer je sovražnik številčno v premoči, to pa zaradi tega, ker ima boljša letala in boljše pilote. Vendar Pa ne smemo podcenjevati nasprotnika, kakršen je sovjetski, k; razpolaga s skoro neizčrpnimi viri, in tudi ni dvoma, da je po dveh letih izkušenj rdeče letalstvo znatno napredovalo, zlasti glede podpiranja operacij na kopnem jn v pogledu napadov iz male višine proti soi-ražnim oklopnlm kolensm. Tu je število lahko jglo pomembno kajti tako ofenzivno crožje, kakršno
razmere, mnogo lahko zahtevamo od zvišanja davkov, bo na drugi strani mogoče doseči ugodne rezultate, kakor je izrecno poudaril v svoji 'zjavi tudi minister Bartolini, s strogim skrčenjem in odstranitvijo vseh stroškov, ki niso neposredno v zvezi z vojno, ki niso nujno potrebni ali ki so od_ ložljivi.
Politika varčevanja se torej vsiljuje pri vseh nevojnih stroških, na druoi strani pa je potrebna politika bolj porazdeljenega davčnega pritiska: oboje je nujni činitelj za dosego ravnovesja sedanjega rednega proračuna in če hočemo biti jutri kos zapletenim problemom obnove. Uresničenje teh nalog je nedvomno zelo težko, toda pod modrim Bartclin'jevim vodstvom bo finančna uprava prav gotovo dosegla, kar si je zastavila kot svoj cilj.
Porast italijanskih papirjev na švicarski
Bern, 8. avg. s. V redakcijskih komentarjih finančnih pregledov naglašajo listi, da so švicarske borze zabeležile znaten ugoden odmev dogodkov v Italiji. Pretekli teden je bil zabeležen močan porast italijanskih vrednostnih papirjev, ki notirajo na švicarskih borzah kakor tudi porast švicarski industrijskih papirjev podjetij v Italiji. Največji dvig so zabeležili papirji elektrifikacijskih družb s porastom od 1450 na 2000 frankov.
predstavlja nemško letalstvo, se ne more uporabljati v posameznih letalskih odsekih bojišča. Nemško letalstvo mora paziti na bistveno uporabo. Brez pomena bi bilo napadati posamezna sovražna letala tudi zato ne. ker bi operacije te vrste zahtevale uporabo več tisoč lovcev. Važno je, da se prestrežejo samo velike skupine v akcijah velikega pomena, kakor se je zgodilo v noči od sobote na nedeljo, ko je na stotine sovjetskih bombnikov napadlo Brjansk in Harkov. Bliskoviti nastop številnih lovskih eskader nemškega letalstva je sovražniku preprečil, da bi dosegel določene cilje in mu prizadel ogromne izgube.
Glede na izredni sestanek, ki je bil te dni v Hitlerjevem glavnem stanu in ki so se ga udeležili poveljniki oboroženih sil in voditelji narodno-sociallstične stranke, vsekakor tudi ministri R5bbentrop. Speer in Gob-bels. izjavljajo na pristojnem mestu, da so vsa ugibanja sovražnega in nevtralnega tiska brez podlage. Povsem neutemeljena je tako zvara »informacija iz verodostojnega vira«, ki jo objavlja »T^mes« in po kateri naj b; bil sestanek sklican z namenom, da prouči nad vse kiritičnl vojaški položaj na vzhodu, kakor tudi morebitni razvoj totalitarne letalske vojne. Kakor poroča uradno poročilo, je bil na sestacku proučen vojaški in politični položaj. V zvezi s tem je treba pripomniti, da se podobni sestenki sklicujejo v stalnih razdobjih. Zato nimajo na sebi nobenega izrednega pomena. (Piccolo della Sera.)
Bitka pri Harksvn
Berlin, 9. avg. Iz uradnega vojnega poročila je jasno razvidno, da je težišče velike bitke sedaj severnozapadno od Harkova. Močni sovražni napadi so bili odbiti ob zgornjem Doncu in južnozapadno od Bjelgoroda, namreč vzdolž železnice, ki pelje v ukrajinsko prestolnico. Prizorišče bojev je torej na prestoru med to železniško zvezo in reko. Kakor je znano, govor; poslednji sovjetski komunike o sovjetski ofenzivi na področju Harkova na 70 km širokem bojišču in navaja tudi imena nekaterih krajev, med njimi Zolojčev ki naj bi bih zavzeti. Govori se tudi o prodoru 25—60 kilometrov v globino- iz razumljivih razlogov pa nemško vrhovno poveljništvo ne daje v tem pogledu nikakih pojasnil, niti ne demantira te ali one moskovske trdftve. Isto velja tudi o tako zvanih uspehih južno od Orla, kjer je po nemškem vojnem poročilu propadel nadaljnji sovjetski poskus proboja novih nemških bojnih črt. Strateški položaj se terej po splošnem in soglasnem mnenju nemških vojaškfh kritikov ni bistveno spremenil. Taktika prožne obrambe je slej ko prej učinkovita. Čeprav se morajo nemške črte na tem ali onem mestu premakniti, ostajajo vendar nedotakljive in nezavzetne. Odmikanje se povsod izvaja metodično, tako da sovražnik ne more zaposliti v bojih znatnejših zadnjih straž. Zato na primer sovjetske divizije, čeprav so napredovale nekaj desetin kilometrov, vendarle niso mogle obkoliti večjih nemških edinic ali jih odrezati. In prav zato je Moskva, da bi kakorkoli poudarila pomen svojih zmag«, objavila pregled operacij med 5. julijem, ko se je za-če;a velika ofenziva, in 5. avgustom- ko sta bila zavzeta Orel in Bjelgorod.
Ta obračun je kaj zanimiv in ga je vredno zabeležiti: 120.000 mož izločenih iz borbe, 12.000 ujetnikov, zaplenjenih pa 5000 tankov, 159C topov. 2500 letal uničenih in zaplenjenih 11.000 motornih voz'l. Ker so seveda te številke znatno nižje kakor one, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljništvo (po katerem je sovjetska vojska v istem času izgubila najmanj 300.000 mož, 8000 tankov, 3700 letal in 3000 topov), jih označujejo v Kremlju za fantastične dočim naj bi bile njihove resnične.
Ruski pritisk na področju pri Bjelgorodu je postal zelo močan. Na nekaterih mestih so sovjetske čete že vdrle v prednje postojanke in ko so hotele prodirati naprej je bil bliskovito izvršen odmik nemšk h čet na nove postojanke. Tako je sovražni naskok izgubil pregazno silovitost jn je bila odstranjena nevarnost morebitnih eaplet-ljajev. Manever je bil izvršen v največjem redu kakor zapadno od Orla, kjer si sedaj boljševiki zaman prizadevajo, da bi izločili iz borbe zadnje straže armad v. Klugeja, ki se pripravljajo na to, da spremene Brjansk v novo utrjeno postojanko v obrambnem sistemu med Smolenskom in Harkovom.
Novi Visoki komisar Ljubljanske pokrajine
Štefani poroča:
Rim, 9. avg. S pravkar objavljenim ukrepom v teku izvršitve je bil na mesto Giuseppe ja Lombrasse, ki je podal ostavko, imenovan za visokega komisarja Ljubljanske pokrajine general armadnega zbora, gr. uff. Riceardo Moizo, senator Kraljevine.
Imenovanja komisarjev
Rim, 8. avg. s. Agencija Štefani poroča: Odrejena so bila naslednja Imenovanja: Senator inž. Giuseppe Mazzini, za komisarja konfederacije industrijcev; Bruno Buozzi za komisarja konfederacije industrijskih delavcev, za podkomisarja pa Gioacchino Quarello in Giovanni Roveda; za komisarja konfederacije poljedelcev grof Filippo N. Visconti di Modrone, za podkomisarja prof. Pietro Germani; za komisarja konfederacije poljedelskih delavcev Achille Grandi, za podkomisarja Rag. Oreste Lizzadri, za komisarja konfederacije trgovcev odvetnik Enzo Storoni, za komisarja konfederacije trgovinskih delavcev prof. Ezio Vanoni, za komisarja konfederacije profesionistov in umetnikov prof. Guido De Reggiero, za podkomisarja dr. Raffaello Ferruzzi, za komisarja narodnega sindikata odvetnikov in državnih tožilcev prof. Pietro Calamandri, za ko-misaVja sindikata odvetnikov in državnih tožilcev v Rimu odvetnik Giovanni Selvag-gi-
V teku so imenovanja podkomisarjev konfederacije industrijcev in komisarjev konfederacije kreditnih in zavarovalnih podjetij ter konfederacije delavcev kreditnih in zavarovalnih podjetij.
Komisar Dopolavora
Rim, 8. avg. s. Z naredbo, ki se objavlja, je imenovan prefekt vitez velikega križa dr. Alfonso Limoncelli za komisarja v izredni upravi narodne ustanove Dopo-lavora (OND). Z isto naredbo je imenovan za podkomisarja DopoJavora gram uff. dr. Giovanni ManfredJnia, kakor tudi zo komisarja v izredni upravi uimskega Dopolavora.
Komisar CONE-j a
Rim, 6. avg. s. Z naredbo, ki se objavlja, je bil grof Alberto Bonacossa imenovan za komisarja v izredni upravi italijanskega narodnega olimpijskega odbora (CONI).
Komisar ustanove za vojne sirote
Rim, 8. vg. s. S Kraljevim dekretom je bil na predlog šefa vlade vitez veljkega križa dr. Giuseppe Siracusa imenovan za izrednega komisarja narodne ustanove za vojne sirote.
Objavljeni Kr. dekreti
Rim, 5. avg. s. Uradni Ust objavlja Kr. dekret z 2. avgustom 1943 št 705 o razpustitvi zbornice fašijev in korporacij, Kraljevi derket z 2. avgustom 1943 št. 706 o odpravi velikega sveta fašizma in Kr. dekret z 2. avgustom 1943 št. 707, ki odpravlja zakone o omejitvah v zvezi s samskim stanem
, Rdečo ofenzivo severnozapadno od Harkova so Nemci že pričakovali. Zato so bili pravočasno podvzeti vsi ukrepi, da bi bila nemška vojska kos vsaki možnosti, in tudi tu je taktika prožne obrambe dovedla do presenetljivih uspehov. S tem pa nikakor nočemo reči, da ni položaj kočljiv, čeprav 1 ne kaže bistvenih strateških sprememb. (»II Piccolo«.)
Odbiti napadi
južno od Vjazme
Berlin, 8. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da so bili južnozapadno od Vjazme številni napadi bolj-šeivkov, podpirani z znatnimi količinami tankov, odbiti po silovitih borbah, nekaj borb tudi z bajoneti. Iz istega vira se doznava, da je nemška obramba 7. avgusta na vzhodni fronti uničila »kupno 133 sovjetskih tankov.
Odbiti sovjetski napadi na nemške prevoze po morju
Berlin, 9. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da so včeraj dopoldne skupine sovjetskih bojnih letal brez uspeha napadle v ožini Kerč prevoz nemških oia-čenj. Letala, ki so priletela v dveh valovih, "S" morala vreči svoje bombe vsevprek, ker je bil ogenj nemškega obrambnega orožja zelo hud. To je bil že tretji poskus v 24 urah. da se napade konvoj ki ni utrpel nobene izgube. Sovražnik je izgubil 5 let»L
Stalinova nenasitnost
Bern, 9. avg. s. Londonski poročevalci švicarskih listov opozarjajo v prva vrsti na potrebo sestanka Churchilla in Stalina, pripominjajo pa, da se mora Churchill prej sestati z Rooseveltom, kajti ne sme se pozabiti, da londonska vlada nadaljuje svojo posredovalno vlogo med Washingtonom in Moskvo. V odnosih s SSSR je več držav in listi navajajo nekatere iffmed njih. Politično daje Kremelj razumeti, da ima povsem svojo zamisel evropske organizacije, medtem ko postavlja vojaško čim dalje večje zahteve. Tako mu n. pr. zia razbremenitev svojega bojišča vpad na Sicilijo ni 4«>volj, temveč bi hotel še kaj.
Potopljena ameriška ladja
Stockholm, 9. avg. s. Največia švedska potniška ladja »Gungholm«, ld jo j# ob koncu 1. 1941 švedska prodala Zedinjenim državam, je bila torpedirana in se je potopila. Ladja, ki je izpodrivala nad 20.000 ton, je služila Američanom kot presorai& ladja za čete.
V botaničnem vrt*i našega vseučilišča
Vsakršen razvoj življenja na š;rokih plečih zemlje ima svojo od stvarstva začrtano mu pot, ki pa ne poteka ravno, enolično, saj bi to nasprotovalo bistvu razvoja, temveč se pojavi neznatno, nebogljeno v življenja dolu, nakar fie vzpenja polagoma do svojega, po višji sili mu določenega temena, zatem začenja pojemati in preneha iznenadno, kakor je bilo tudi spočeto. Če pogledamo v preteklost naše oble, zagledamo za bolj ali manj prozornim valom davnine živali in rastline, nam tuje po obliki, ki jih nikjer več ne srečujemo, bile so nekdaj in nikdar več j h ne bo. v okviru splošnega razvoja so napravile mesto dnigim.
Tudi človeštvo je podvrženo temu zakonu prirede in pogrešno bi bilo misFti. d3 je nesmrtno. da se bo veselilo in solzilo večno na tej grbavi, kljub temu in morda prav zaradi tega tako prikupljivi obli. ali pa v«aj dotlej, dokler ne bo začel pojemati ogenj nebeške luči, s čimer bi bilo onemogočeno življenje. Prav lahko se namreč zgodi, da jenja že prej. bodisi zaradi kske robate repat cc ali kake druge vesoljne katastrofe, bodisi da mu opešajo življenjske sile, da mu oslabi odpornost, da se spričo tega in potnm podedovanja poveča nagnjenost k bo'eznim itd. Vzlic takim možna-s?:m in ker nam je vrednoti življenje kot neprecenljiv. a časovno omejen poklon. je pač najbolje da se držimo gesla »živi jn daj vsem živeti«, dokler nam sije to rumeno sončece, vir vsakršnega življenja.
Človek kot najv:šjc bitje, s katerim ie stvarstvo zaključilo svoje delo. pa ž'vi trojno življenje, telesno, umno in čustveno, pri čemer naj bo vsak teh trcli činiteljev enakomerno udeležen, d:! bi mu bilo življenje čist sozvok — harmonija. In kje nam zadonc strune tega sozvočja čistejc kakor v prirodi, če se ji posvetimo s srccin in duhom, če se uglobimo v njene neštete lepote, ki delujejo tako blagodejno in uglajajoče na naše življenje. *
V dobi vročine, pasjih dni so izprehodi v daljavo pač prenaporni, pa tudi teže izvedljivi, zaradi tega roma večina ljudi na obal Ljubljanice. ki so jo mestni očetje preuredili v prijetno kopališče, zatem k Malemu grabnu, na Glinščico. mnogi pa posedajo v senčnatih nasadih. a le malo ljudi zahaja v najlepši^ cvet" ličniak mesta Ljubljane, v botanični vrt našega vseučilišča. To jc zapuščina iz čssov, ko je vstala Ilirija, torej iz dobe Napoleonove. Nekateri, med njimi so tudi pristne ljubljanske srajce, niti ne vedo zanj, mnogi pa ne vedo. da je vstop v ta vrt ob delavnikih prost vsakomur v ta raj najlepših rbenein pa tudi najskromnejših živih bitij. Malo prsti, malo- sonca, vode in zraka jim zadošča za njihovo tiho. nemo. po njih lepoti pa vendar tako zgovorno življenje — vzor so nam. N*a začetku Ižanske ceste. levo. se dviga zidana ograja našega vrta. jenja pa v višini bivšega hleva francoskega generala Marmonta,
ki je prvo poslopje na desni strani ceste. *
Čim vstopimo na vrt. smo na zgodovinskih tleh ne samo zaradi omenjene Ilirije, temveč v glavnem zaradi naselbine mostiščarjev, ki je stala pred kakimi štiri do pet tisoč leti tu. sodeč po stenskem opletu, ki so ga bili leta 1802 našli ob nriiiki prekopavanja vrta. V tedanjih časih je bila reber med Tivolskim in Grajskim holmom še dovoli visoka, da jc zadrževala odtek vode preti vzhodu, in
6e je jezero razprostiralo do strme golovške
obali.
Na vrtu se razprostirajo med vijugastimi
stezicami gredice, obljudene z otroki bogrnje Lade, ki so prišli iz vsega sveta. Med neštetimi drugimi opazimo v sedanjem času razcvit raznih mečasto 1'stnih perunik in mečkov v raznih barvah. Njih cvet je mojstrako delo. zaradi tega je družina perunik pod posebno zaščito gromonesnega Peruna. ki t<e ni popolnoma pozabljen, saj je vsa ta pestra družina cvetlic imenovana po njem. Sicer pa slišimo tudi še dandanes tu pa tam. če sc kdo raztoger ti. pobožno izgovorjeno željo »Penm te ubil«. Med kcbulnicami vzbuja našo pozornost mo-gočni dežen (Heracleum panaces), ki zraste nad dva metra visoko s polkroglastimi kobuli, zdaj so že vsi v semenu. V plitki vodi kraj vodnjaka zagledamo veliko trobelico (Ci-cuta virosa). ki zraste tudi nad pčldrugi meter. Njena vonljiva sladka korenina je zelo strupena in marsikateri se je z njo, hote ali nehote. zastrupil — hote po večini tisti, ki niso za popadli pravega smotra življenja, ki so iskali v njem neko namišljeno, a neustvarljivo srečo, ne vedoč. da je življenje že samo na sebi sreča.
V	neki betonski vodni gredici raste skromna, nizka, a za prehrano — zlasti ljudstva vzhodne Evrazije — važna rastlina, ki ji je pradomovina Indija: namreč riž (Oriza sativa). Na Kitajskem so gojili riž že v dobi, ko se je pri nas hranil mostiščar še z moko vodnega oreha (Trapa natan.s). V majhni kvadratni gredici tik večjih betonskih akvarijev sta tudi obe pri nas nahajajoči sc vrsti rosik (Drosera rotun-difolia in Drcsera intermedia), pritlikave, ner vežbanemu očesu skoraj nevidni rastlini, ki ujameta tu pa tam na svojih kccinastih limanicah kako prav majhno mušico ter jo po svoje po-užijeta. Zanimivo je, da je neki deček iskal rosike v velikih akvarijih in zamenjal velike liste rožnatega lokvanja s to nežno rastlino. V pri reda z otroki! Le tam utegne vodja šolskega izleta opozarjati deco na razna bitja, le tam utegne vzbuditi naši za prirodo posebno vneti mladini zanimanje za čudežno življenje v prosti naravi!
♦
V	velikih kvadratnih akvarijih je za&topano domače in tuje vodožitje. Razni lokvanji, dri-stavci. kanadska in pa gostolistna račja zel (Helodea canadensis in Helodea densa), mala s v c d r O' v k a in širokolistna v a 1 i s n e r i j a, ostrica (Cvpcrus) z zvezdnato razporejenimi ozkimi listi na koncu stebel. Coloca" sia esculenta z lepimi izjemno velikimi •listi in podzemeljskim gomoljem. Prebivalci Ind:jc in na vzhodnem otočju jo goje in jedo. Vse to se šopiri pod vodo, na gladini in nad njo, pravcata paša za oko akvarista in ljubitelja vedožitja. V vodi pa plavajo vzajemno in veselo ribice, žabice, pupki. veseleč se son-čeca, ki jim nnlaia vodo v kateri se razvija drobni svet, njih hrana. Med drevesi je Metu-zalem po imenu G i n g k o b i 1 o b a. z dvo-krpastimi listi, saj so mu pradedje živeli v dobi, ko člov eka še ni bilo. Dalje je tu t u I i -povec (Lir:odendron tulipifera) z lirasto oblikovanimi listi in tulipastm cvetom. To sta lepi drevesi, žal redki v naših vrtovih.
Na vrtu je vedno kdor koli cd domačinov, ki s prijaznostjo, lastno onim. ki 8o v ved nem stiku s prirodo, ustrezajo obiskovalcem, zatem pa ljubitelji, ki jim jc dano. da uživajo s srcem in duhom v teh. na vrtu osredotočenih lepotah stvarstva.	O. 5.
Odobritev dogovora med zavarovalnico »Jugoslavijo« in Narodnim zavarovalnim zavodom
Po zaslišanju odbora za. preureditev zasebnega zavarovanja je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 14. junija 1941, štev. 43. o ureditvi zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini. glede na čl. 8. naredbe z dne 24. novembra štev. 151. o določbah za preureditev zasebnega zavarovanja, glede na člene 2.. 3 a in 6. naredile z dne 31. decembra 1941 štev. 191. o koncentraciji zavarovalnega poslovanja, odločil naslednje:
Potrjuje se dogovor, sklenjen dne 30. junija 19 <2 med Splošno zsavarovc Ino družbo »Jugos'avijo«, zastopano po sekvestru Ninu de Petrisu, na eni strani in Narodnim zavarovalnim zavodom (Istituto Nazionals delle Assicurazioni) oziroma zavodom »Le Assicurazioni d' Italia« z druge strani. S tem dogovorom je prvoimenovana družba odstopil a, Narodnemu zavrovalnemu zavodu vse obveznosti, ki izvirajo iz listin o življenjskem zavarovanju in iz pogodb o doživljenjskih rentah, zavodu »Le Assicurazioni d' Italia« pa listnice panog škode, vse kstkor so obstojale 31. decembra 1941 v listnici ljubljanskega ravrateljstva in ustrezajoče rizikom, vezanim na ozemlju, priključenem Kraljevini Italiji s kraljevim uks.zom z dne 3. maja 1941. štev. 291.
Prevzemajoča zavoda stopita v vse pravice in dolžnosti odstopajoCega zavoda, izvirajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih zajema gornji dogovor.
Ta odločba je veljaven naslov za zemljiško knjižni prepis zgradbe na Cesti 3. maja ikat. št. 65 10, zemljiškoknjižni vložek štev. 51., kat. občine Kapucinsko pred-
mestje) na ime in v korist Narodnega zave aovalneg a zaveda.
Dogovor, prenos kritnih sredstev, kakor tudi prenos nepremičnine z zemljiškoknjižnimi vpisi po prednjih členih so prosti vseh davkov, taks in kclkovine. Ta od očba je tako izvršna in je bila objavljena v »Službenem listu« 7. t. m.
GOSPODARSKE VESTI
= Iz zadružnega registra. Pri Gostilničarskl Kreditni zadrugi v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Karel Kovač in vpisan Franjo Kovač, industrijec v Starem trgu pri Rakeku. Pri Gostilničarskl nabavljalni zadrugi za Ljuo-Ijansko pokrajino v Ljubljani pa so bili Izbrisani člani upravnega odbora Maks Dolničar, Janko Mlakar, Ivan Bregar in Franc Kodevar ter vpisani Joško Hubad (Pred škofijo 18), Franc Kramar (Glince 77). Franc Kregar (Litijska 28) in Joško Jelačin (Dolenjska 58), vsi gostilničarji v Ljubljani. — Pri Hranilnici in posojilnici v št. Jurju pri Grosuplju je bil izbrisan član upravnega odbora Josip Skulj, vpisan pa Josip Zupančič, posestnik v Pecah — Pri Mlekarski zadrugi na Vrhniki je bil vpisan član upravnega odbora Jože Verblč, posestnik na Vrhniki, švabičeva 8.
= Finančno stanje mesta Kranja. Kakor poroča »Karavanken Bote«. so kranjski mestni svetovalci Decker, finančni inšpektor Brettschneider, šolski svetnik Wiistner, gradbeni svetnik inž. Just, inž. Luckmann. Hans Galle in Henrik Korn pod predsedstvom župana Mortha odobrili letni proračun za leto 1942. To računsko leto je bilo prvo pod nemško civilno upravo, čeprav so bile postavke proračuna prenizko nastavljene in je imela občina tudi izredne izdatke, je izterjava davčnih zaostankov omogočila, da so se dolgovi mesta znižali za 34.000 mark. premoženje pa se je povečalo z rezervami in z nakupom zemljišč za 200.000 mark. Mestne finance so se v sploš-I nem razvijale ugodno. Lani doseženi davki se letos ne bodo bistveno spremenili. Letos se bo prvič pobirala okrožna doklada. Finančni odkaz (dotacija) je bil znižan, razlika pa se bo krila iz prebitkov preteklega leta. Po odobritvi proračunskega zaključka so se posvetovali o prodaji zemljišč za novo delavsko naselbino v izmeri 5000 kv. metrov. Računati je. da bo Kranj z
Kultura
Gelč Jontes,
Sreča na črepšnjah
Gelč J o n t e s o v a se je začela oglašati pred leti v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Modri ptici«. Pravkar je izdala založba »Plug« v Ljubljani prvo zbirko njenih novel v knjigi na 212 straneh z naslovom »Sreča na črepinjah«. V zbirki so nekatere proze, ki jih poznamo že iz revij (tako predvsem Mlekarica Johana«), Z njimi so bili združenj pisateljičfni začetki in prvi uspehi v našem revialnem pripovedništvu. »Sreča na črepinjah-.: prinaša sedaj najboljše. kar je spisala Gelč Jontesova. Treba je takoj priznati, da njen prvi večji donesek v slovenska slovstvo upravičuje pozornost jn zanimanje za pripovedno nadarjenost Jontesove.
Ta nadarjenost se za sedaj izživlja bolj v tvarini, ki jo prinaša, kakor pa v formalnem dognanju. (Tako je mogoče ugotoviti nekatere stiistične razlike na pr. med »Mlekarico Johano«, ki je izšla v LZ in drugimi novelami: posledica sodelovanja urednikov pri končni redakciji pisateljtči-nega besedila). Tcda njen snovni, izrazito pripovedni donos je precejšen in samosvoj, tako da lahko uvrstimo Jontesovo med naše najoriginalnejše pripovednice. Snov njenih nevel razodeva po nekaterih znakih, da utegnejo biti za njimi elementarno močna deživetja, svojevrstna življenjska izkušenost. ostro duhovno oko za opazovanje človeškega življenja in čut, ki je daleč od navadne ženske sentimentalnosti.
Jontesova je izrazito naturalistična pisateljica. Sccialno okolje, dednost (bebci!), človeški nagoni in strast", to so gibalne sile njenega pr'povedcvanja. Naši prvi na-turalisti, posnemovalci Zolaja in njegovih epigonov, so problem »krvi« in okelja (mi-ljeja) pienašali na malomeščansko družbo, na podeželsko inteligenco in poli.ntel'genco, povojni naturalisti pa tudi v svet delavstva. Jcntosova. k; je menda po svojem rojstvu in prvem socialnem okolju otrok ljubljanske periferije, se je v glavnem posvetila najn žjim sle jem naše družbe; njeni »junaki« so prebivalci barak v ljubljanski »Sibiriji«, brezposelni obrtniki, berači, služkinje. branjevc*, postrcžnice, perice in drugi taki ljudje, ki preživljajo* svoje bedno življenje nekje na obodu našega mesta, ali v kletnih in podstrešnih brlogih stanovanjskih hiš. dalje malomeščani iz Trnovega ali Vodmata- gestje perifernih krčem in mestnih beznic. Jontesova je naturalistka tudi zaradi tega. ker opisuje te svoje zavržene. pozabljene, neugledne in vendar človeško po svoje or;gnalne ljudi brez olep-šavanja. Ne ogiblje se nobeni reči- ki označuje kar se da brezupno sivino gmotne in duševne revščine, tudi če kdaj pa kdaj prihaja navzkriž s tako imenovanim dobrim ckufom; ne zmeni se kaj prida za naravo, za lepoto, za dekorativne ali lirično-čustve-ne elemente človeškega življenja. Njena etika nj v idealizaciji, marveč v dokumentaciji; vsa njena umetnost je v opis;h oko-);"a in oseb, tega- kar jo zanima po svoji človeški mizeriji, po ničemernosti strasti in slabosti, po brezupu ž"vljenjskega boja.
Zategadelj je »Sreča na črepinjah« po svojem osnovnem tonu melanholična knjiga. Spominja nas nekaterih slikarskih rao. i tivov Kathe Koilvvitz iz življenja delavstva ali periferijskh slik našega Frana Tratnika v njegovi praškj dobi. So to črno-bele literarne risbe, brez bogatih in povzdigujo-čih barvnih kontrastov, vendar izdelane ponekod tako, da imajo med našimi ženskimi pisateljicami le malo enakih, kar se tiče originalne zasnove in učinkovite karakte-rizacije.
V knjigj je zbranih enajst novel. Prvi skupini je skupno to. da opisujejo ženske, ki jih je zaneslo s kmetov v mesto, kjer doživljajo svojevrstno usodo. V drugi skupini sta dve noveli iz ljubljanskega predmestja. tretja obsega dve žanrski podobi iz življenja našega mesta: dražbo v zastavljalnic; in malomeščanski pogreb. V četrti skupini stopajo pred bralca ljudje iz barak; tu sta posebno dobri noveli o lajna r ju Lovni, po sižeju pa je učinkovito spisana »Mati iz jame«.
Na ovitku krnige je reproducjran pisa-teljičin portret, risba Špance Karle Mrak-Bulovčeve.
O ilnvcjiskera prevesiti nš2eka§sier2£3au
življenje in delo Giovannija Boccaccia (1313—1375) je še vedno hvaležen predmet proučevanja, o čemer pričajo novi življenjepisi in slovstvene študije, ki izhajajo o piscu znamenitega »Decamerona s v Italiji in inozemstvu. Okrog 1. 1348 nastale- delo sodi ne samo med najpomembnejše velike tekste italijanskega slovstva, marveč je tudi eden izmed važnih slovstvenih dokumentov srednjega veka in njegovega naturalizma, ki stoji — prav kakor, postavimo, Villonove pesmi — kot ostri kontrast nasproti tedanji skolastični filozofiji in asketski literaturi. Slovenski prevod tega klasičnega dela srednjeveške italijanske in evropske literature je izšel 1. 1926 v izdaji »Tiskovne zadruge«. Delo je prevedel pisatelj dr. A. B u d a 1 - P a-s t u š k i n. ki je poslovenil že celo vrsto odličnih sp sov italijanske literature in je dal tudi »Dekameronu« lepo, v vsem ustre-zajočo slovensko obliko. Izdaje v treh knjigah in z ilustracijami nj naša javnost tako opazila, kakor bi se mogli nadejati glede na nadčasovni sloves te vedre, pikantne, tu humorne, tam pustolovske, marsikje začudo realistične in v svoji neprostovoljni satiri (prikazovanje življenja menihov itd.) za srednji vek kar presenetljivo smele knjige. V »Dekameronu« ne
vidimo dandanes nič drugega nego nad
vse značilno in vedro delo srednjeveškega slovstva. Sedaj, ko marsikje izpopolnjujejo knjižnice in iščejo del, ki sodijo med standardne knjige debre biblioteke, naj bi ne bil pozabljen tudi »Dekameron« v treh knjigah.
Odkritje Giottove freske. V cerkvi sv. Andreja v Ferrari, Jti se je pred leti zrušila so pri restavracijskih delih odkrili več'fresk, katere je po ugotovitvah strokovnih izvedencev pripisati čopiču mojstra Giotta.
Naš dobri znanec
Mnogo je govora o njem, mnogo prizadevanja in potrpežljivega čakanja, naj ga že delijo po trgovinah ali prodajajo pri branjevcih. Ne moremo več živeti brez njega. Že prav posebno je krompirju narasla veljava v vojnem času. Pravkar slavi krompir novo zmagoslavje, ko čitamo, da< so tudi na Japonskem sklenili namesto riževih nasadov velikopotezno gojiti krompir. Tak preobrat ne začudi, saj ni rastline, ki bi obflne-je in ceneje dajala škrob. In škrob je vendar osnova naše prehrane, razen tega p& nadvse važna surovina za razne industrijske namene.
Okrog 400 let je preteklo, odkar je krompir naše! svojo pot iz južnoameriške domovine v Evropo, španski menihi so ga prvi presadili z južnoameriških visokih planjav na špansko. Kmalu nato se je preselil na Nizozemsko in v Italijo. Izprva je vel je 1 za botanično redkost in ga ljudje niso znali vsestransko izkoristiti. Za prehrambene namene ga je prinesel šele angleški morjeplo-vec sir John Havvkins 1565 na Angleško. To je bil tisti Havvkins, ki se je 1558 kot podadmiral udeležil odločilnih bitk proti veliki španski armadi in je započel borbo proti španski trgovini rva Atlantskem oceanu. Potem se je krompir preselil na, Irsko s pomočjo angleškega morjeplovca in raziskovalca dežel Val terja FUleighas ki je tam uvedel krompir leta 1584.Raleigh je bil prvi Anglež, ki je spoznal pomen angleške pomorske sile, o čemer priča njegovo pismo Kroni, kjer obširneje pojasnjuje pomen gospodarstva na morju. Tako je zgodovina, krompirja, zvezana z imeni mnogih slavnih mož. Dolgo je svet sodil, da je krompir prvi prinesel v Evropo tretji enako znani angleški morjeplovec sir Francis Drake. Ta sodba pa je zmotna. Vend?r ostane temu možu zasluga, da je v zelo veliki meri razširil krompir.
V naše kraje krompir ni prišel preko Angleškega. marveč iz Italije. Ni bilo nič čudnega, da so repico, kakor še danes ponekod imenujemo krompir, tudi Slovenci izpočetka gledali po sti-ani in se bali strupa<-. če prebirate Bleivveisove i Novice . ki so začele izhajati pred sto leti. najdete v njih mnogo člankov in pesem o krompirju. Torej se je krompir šele pred sto leti pii nas popolnoma udomačevBi. Nič čudnega, saj so ga šele od letai 1770. uorabljali v drugih, mnogo naprednejših pokrajinah v tistih oblikah prehrane, kakor jih danes p znamo. Prav počasi je krompir proJirsil na Rusko, kjer so ga začeli gojiti v širiih nasadih šele leta 1844.
Iz življenja v priredi
Valilnice za domačo kuro niso iznajdba novejšega časa, kakor bi človek mislil. Do-gnano je. da so imeli steri Egipčani že tisoč let pred našim štetjem valilnice, ki so v njih valili ptičja jajca z umetno toploto.
število rastlinskih vrst kake pokrajine je zavisno od kakovosti tal, zlasti od njihove nmogoličnosti. Tako je n. pr. v enolični Sahari, Iti meri 6,663.000 km?, le 560 raznih vrst rastlin, v tem ko jih raste na Japonskih otokih okoli 2750, dasi imajo sedemkrat manjšo površino.
Vrečarji, sesalci s trebušno vrečo, ki v njej doraščajo mladiči, so bili v pradavnim razširjeni skoraj po vsej zemlji. Njihove ostanke so našli zlasti v triadni tvorbi in v juri tudi v Evropi. Dandoncs žive samo še v Avstraliji in na bližnjih otokih ter deloma v Južni Ameriki. Poznamo jih kakih 150 vrst. Po načinu življenja so vrečarji j?iko različni. Nekateri sličijo glodalcem, drugi zverem, žužkojedom ali prežvekovalcem, pa celo tudi opicam.
Prevelik nos ima opica semnopitheeus nasicus, ki je doma na Borneu. Kljukasti nos, ki ima po vrhu plitev žleb, visi čez usta. Če hoče vtakniti grižljaj v usta, mora z drugo roko potisniti nos vstran. Povečrni nos služi nemara kot resenator, da se po-jači svarilni glas ob nevarnosti. Nosate opice žive v tropih po 20—30, ki jih vodi sfer samec in baš stari samci imajo največje nosove.
*
Kača Čuva zaklad
Pravljice, v katerih kače čuvajo zaklade, zlato in drage kamne, so doma tudi v Indiji. Profesor Hensoldt, ki se je mnogo mudil v Indiji, razlaga nastanek teh pravljic iz dejstva, da tamešnje ponočne kobre, ki se hranijo z žuželkami, prav rade preže na plen ob kaki brezkrili samici svetečlh se žuželk, kakor so naše kresnice. Tam hlasta potem po samcih, ki prihajajo k samicam. Tudi je našel kobro ob koscu klor^fana, vrste fluorita, ki se ožarjen od sonca sveti še dolgo v noc. Da žuželke rade ietajo k svetlobi, je znano, in da nekatere kače žive pretežno od žuželk, tudi vemo. Saj se na primer kraški gad, ki živi po hribih v Besni in Hercegovini, .hrani skoraj izključno c.. kobilicami.
Ferenc Kormendi:
ZMOTA
Gospa Waltrova je nadzorovala dekle iz cvetličarne, ki je krasilo mize. Takoj ko se je Ana počasi vrnila v jedilnico, jo je nagovorila.
»Vidiš, deklica, prav sem imela. Lepše je, ako so rože sredi mize, za katero bo sedelo osem oseb. Kdo pa je bil?«
»Nihče.«
»Nihče? Štefan je rekel, da Juhaszovi.«
»Pomota. Niso klicali mene.«
»A tako.« Obrnila se je k dekletu iz cvetličarne. »Poglejte, gospodična, zdajle damo na sredino karto, ki označuje mizo ... tako... ne, tako! Naj bo obrnjena proti vratom, da jo lahko vsakdo takoj zagleda... Tako bo prav.«
Ana je naglo šla iz sobe do stopnic, brez sape je obstala v svoji sobi.
Tukaj se je torej nekaj zgodilo. Janko in Irma Borbelyjeva. Moj Bog. čutila je, da mora takoj zajokati. Nato je začutila strašansko, neodoljivo potrebo, da bi se smejala. A ni ne jokala, ne se smejala. Kakor da je v svoji notranjosti popolnoma prazna, glava, prsi, vse telo je prazno in brez teže dviga se nekam visoko v zrak. Nekaj se je zgodilo... tam spodaj. Janko in Irma Borbelijeva.
Toda ne... nič se ni zgodilo. Bilo je smešno. Kako natolcevanje, ka'^ Jankov sovražnik. Ali pa se je nekdo le' ponorčeval iz nje. Telefonski dovtip. Saj je tudi po časopisih že pisalo o tem. da nepr estano ... Toda nekaj takega, da Janko in Irma Bor-belyjeva .. Za moj denar ... njemu pa je dobra čisto navadna tovarniška delavka .. . Irma Borbely.
To ni res. ne more biti res! Grda, umazana obrekovanja! Ta nesramnež ne ve, da se ljubiva in .. . Janko nobene druge ne potrebuje. Zapletel se je v to stvar zgolj iz usmiljenja in dobrote in če je imel opraviti s to Irmo Borbelyjevo...
Sključena, obraz zakrit z rokami je sedela na robu divana. Kaj se bo zdaj zgodilo? Takoj ga bo poklicala po telefonu, rekla mu bo, naj pride hitro domov, in mu bo vse povedala ... Ne. Tega ne more storiti. Vsa ta stvar je nesramna laž. Janko ne sme niti slutiti, da je nekdo... napravil tak dovtip po telefonu. Ne sme izvedeti, da je le za trenutek izgubila zaupanje vanj in da je verjela, da morda... Ne! Ničesar ne veruje. Vse to ni res. Janko ljubi njo in tudi če bi pred tem imel sto žensk, saj je bil vendar svoboden, ^toda danes ima samo njo! Njen mož je.. Ljubita se in imela bosta otroke in vse to ni res! Ni z-es! je uporno kričalo v njej.
»Milostljiva, prosim, blagorodna gospa želi vprašati...«
Dvignila je glavo, prestrašena se je zazrla na odprta vrata. »Jezus Marija... ali je milostljivi slabo?!« Sobarica je strme buljila v Ano, stopila je korak bliže. »Tako ste bledi.«
Ana se je skušala nasmehniti.
»Kaj še! Kaj je, Juliška? Kaj želi blagorodna gospa?«
»Da bi...« zdrznila se je, v razburjenju je pozabila, zakaj je prišla. Začela je jecljati. »Milostljiva gospa... pri moji veri, tiko bledi ste.«
Ana je vstala in stopila k ogledalu.
»Povejte blagorodni gospe, da že grem. Pohitite!«
Ko je sobarica odšla, si je Ana v naglici uravnala lase in napudrala obraz. Nič mi
Zaplemba imovine upornikov Seska Antona, Poiezina Vinka
in Mateja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na predlog poveljništva kr. finančne straže v Ljubljani z dne 13. junija 1943 in upoštevajoč. da je po pre-lskavi, opravljeni po čl. 6. naredbe z dne 6. novembra 1942, št. 201. šteti Seska Antona pok. Ivana za upornika in da je torej njegova imovina zaplenljiva. Pctczina Vinka živ. Mateja, bivajočega poprej v Starem gradu, za upornika in da je torej njegova imovina zaplenljiva, kakor je zaplenljiva tudi imo-\ina, lastnina njegovega očeta Pctczina Mateja, odločil:
Zaplenja se vsa premična in nepremvn-imovina brez izjeme, lastnina upornika Seska Antona pok. Ivana in žive Neže Bricclj, roj. dne 17. februarja 1898 v Podgori (Gori/ a) n bivajočega v Sp. Kašlju (Polje) št. 30. nadalje lastnina upornika Potczina Vinka živ. Mateja in žive Lekan Marije, roj. dne 22. julija 1924 v Starem gradu in bivajočega tam na št. 62. kakor tudi četrtina \se premične in neprem č-ne imovine brez izjeme, lastnina njegovega očeta Potezina Mateja, prav tako prebivajočega v Starem gradu št. 62, v prid Zaveda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po čl. 8. naredbe z dne 6. novembra 1942, št. 201, vsi morebitni imetniki premčnin po katerem koli naslovu in dolžniki Seska Antona, Potezina Vinka in njegovega očeta Potezina Mateja, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/U, njihove stvari, ki jih imajo, 'n ■ vso<te, katere jim dolgujejo, s prepovedjo, vrniti njim ali drugemu stvari in dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
okolico dosegel v doglednem času 20.000 prebivalcev. Danes prebiva v Kranju okrog 14.000 ljudi, in to na področju 2500 ha. 2000 ljudi, ki so zaposleni v mestu, mora živeti v okoliških občinah, ker v mestu nI dovolj stanovanj. Zato naj gradnja delavske naselbine olajša stanovanjsko hišo.
= Iz hrvatskega gospodarstva. V zagrebškem trgovinskem registru je bil kot glavni reprezen-tant družbe Riunione Adriatica di Sicurtž. za področje Hrvatske vpisan dr. Ivo Belin, nekdanji generalni tajnik zagrebške borze in poznejši viceguverner bivše Jugoslovanske Narodne banke. — V Narodnih novinah je izšla zakonska naredba o načinu oddaje presežkov pridelka žita, stročnic in krompirja, glede katerih ima ar-žava pravico monopolskega razpolaganja. Ker so na področju države pridelovalne razmere zelo različne, so posamezni kraji razdeljeni na 5 skupin, količina obvezne oddaje pa se pri žitu ravna vrhu tega po velikosti posestva. Tako Je najmanjša količina, ki jo je treba oddati 10 kg od katastralnega orala, največja količina pa 450 kg. Prav tako so po velikosti določene količine stročnic in krompirja, ki Jih je treba oddati. — Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je izdalo ukrepe glede izkoriščanja letošnjega sadnega pridelka, ki imajo namen preprečiti, da bi se sadje uporabljalo predvsem za izdelovanje žganja. Presežki sadja se morajo v prvi vrsti predelati v marmelado, za izdelovanje slivovke, pa so odobrene le omejene količine češpelj.
= Novi grški bankovci po 10.000 drahem. Grška narodna banka je te dni objavila, da je dala v promet nove bankovce po 10.000 drahem. Z izdajo teh bankovcev naj se olajša denarni promet glede na draginjo.
= 100.000 ha bombaževih nasadov v Bolgariji. Bolgarija je šele po prvi svetovni vojni pričela gojiti bombaž. Danes pa >:rije z lastno proizvodnjo že vso domačo potrebo. Površina bombažnih kultur Je znaSala leta 1920/21 šale 1700 ha. leia 1939 je dosegla 48.000 ha. leta 1942 pa v starih mejah 77.000 ha. Po priključitvi bivše Južne Srbije in grške Trakije pa je že lani površina presegla 100.000 ha. Letošnja letina obeta prav obl-en pridelek, zlasti dolgo vlaknastega bombaža, ki se goji predvsem v novih pokrajinah. Bolgarske predilnice zaenkrat izdelujejo le srednje fino in močno prejo in preurejajo sedaj svoje naprave za izdelovanje najfinejših vrst preje, ki so Jih morali doslej uvažati.
= Odstranjevanje plevela na železniških progah. Tudi v vojnem času je potrebno, da se plevel, ki zrase ob železniških progah, sproti odstrani. da Je proga bolj pregledna. Ker pa sedaj v ta namen niso na razpolago potrebne delovne moči, so v Nemčiji z uspehom pričeli uničevati plevel s kemičnimi sredstvi, ln sicer z raztopino natrijevega klorata. S posebno drezino. ki ima nameščen kotel z razstopino natrijevega klorata, oškropijo progo, nakar rastline odmrjejo. B pomočjo take naprave se lahko v eni uri očistita dva kilometra proge in stane očiščenje na meter le 2 pfenlga. Pri tem so zaposleni štirje možje. Prt ročnem čiščenju plevela pa bi bilo za enako delovno kapaciteto potrebnih 200 ljudi in bi bili stroški desetkrat večji.
= Ena tretjina madžarskega prebivalstva živi v mestih. Čeprav Je Madžarska v zadnjih desetletjih v precejšnji meri izgradila svojo industrijo, Je še vedno pretežno agrarna država. Zato povzroča začudenje najnovejša statistika o gibanju prebivalstva, iz katere sledi, da živi ena tretjina madžarskega prebivalstva v mestih. Samo na Budimpešto odpade 1.6 milijona prebivalcev, na 91 ostalih mest pa 42 milijona prebivalcev.
Važno odkritje nemškega znanstvenika
Navzlic vojnim dogodkom si nemška znanost prizadeva, da bi dosegla kakšen konkreten uspeh v borbi proti raku. Tako jc profesor Hans Lettre iz Gottingena prejel Duisbcrgovo nagrado za kemijo, in sicer mu je bila nagrada podeljena za njegova odkritja o procesu neposrednega cepljenja celic. Odkritje jc posebno važno zaradi rakastih obolenj. Lettreju se je posrečilo sestaviti poseben serum, katerega vbrizgavanje bo onemogočilo nastanek novih rakastih celic. Nemški listi pravijo, da je s tem narejen prvi korak k uspešni borbi proti raku, korak, ki se zdi že zdaj važnejši od vseh dosedanjih kirurških in radioloških posežkov.
ni! Nič se ni zgodilo! Zbežala je po stopnicah. Gospa Waltrova je stala v veži, bila je nekam užaljena.
»Kaj se je zgodlo, deklica? Ne zanima te, kakšne bodo mize? Kličem te, a... Ti, ti! Kaj pa je s teboj?«
»Prosim, mati?« je vprašala Ana in se smehljala.
»Tako si bleda in ...«
»Bleda?« je v duhu ponavljala Ana in — »in kakšna —?!«
»To je zaradi luči,« je dejala in se sama pri sebi čudila svojemu mirnemu glasu. »Tu gori električna luč, skozi jedilnico pa sveti sonce, zvečer se bom lepo našminkala in lahko si mirna, mama, da bom lepa. Zlasti v svoji novi obleki.«
Dve globoki gubi sta se zarezali v čelu gospe Waltrove. Kaj se dogaja s tem dekletom ?
»Anica, veselilo bi me, ako bi takoj po kosilu za trenutek legla. In sploh bi ti priporočila, da do osmih ne vstajaš. V zadnjih dneh si imela dovolj dela.«
Moj Bog, nekako bo moralo iti. je mislila Ana. Z naporom se je obvladala, pogledala je na okrašene mize, da, tako bo prav lepo, je vzhičeno dejala in gospodična iz cvetličarne je začela krasiti ostale mize.
Med tem so prinesli sadje in gospa Wal-trova je želela, naj ga Ana sama pogleda, kajti danes ni hotela storiti ničesar na svojo lastno odgovornost. Potem je prišla Agica: ali ne bi mogla kaj pomagati? je vprašala in za vsak slučaj kar ostala, morda se pa le najde kako delo za njo. Po poldrugi uri je telefoniral Janko, da pride malo kasneje domov, ima še važen opravek, ki ga ne bi hotel prekiniti in odlagati na ponedeljek.
Agica je govorila z njim, Ana je sprejela na znanje njegovo sporočilo in pri tem je razmišljala, ali ga ne bi vprašala, ako bi bila ona pri telefonu, ali ni to morda zadeva z Irmo Borbelyjevo. A takoj se je sramovala te misli, človek je nesramen. Kako malo zasluži... svojo srečo! Pač pa bi mu morala reči: »Ljubim te in ti verjamem in nikomur drugemu ne verjamem! To ni res! Niti trohice resnice ni na tem, kar pripovedujejo o njem. Ne verjamem jim! Ne verjamem! si je stokrat in stokrat govorila v duhu. In čutila je, kako jo ta odločnost pomirja.
Ko se je Janko po tretji uri vrnil domov, je bila že dobre volje, veselo mu je pripovedovala o velikih dopoldanskih pripravah, niti opazila ni, da molči o dogodku s telefonom, kakor da je že pozabila nanj. Popoldne je hitro minilo ob brezpomembnih besedah in mislih. Včasi se je nekaj oglasilo v nji: »Ni res!« ali: Ne verjamem!« A šele pozneje se je zavedala, da se nehote in dosledno izogiba Jankovim pogledom, da mu noče pogledati v oči in da noče, da bi
Janko pogledal v oči. Mrazilo jo je. Telefonirala je hišniku, naj pogleda, ali je kurjava v redu. Kasneje pa je čutila, da je v hiši zadušljlva vročina in je ukazala odpreti okna. Pred osmo uro se je začela oblačiti. Ravnokar se je oblekla, ko je prišel v njeno sobo Janko, že v fraku. Ana je stala pred ogledalom v bleščeči svetlobi rožnate svile svoje nove večerne obleke. Pogledala je v ogledalu Janka, naglo se je obrnila in stopila predenj.
»Ti ugaja moja obleka?«
»Krasna je.«
»Sem lepa?«
»Prekrasna, draga.«
»Sem lepša, kakor —«
Požrla je besede, utihnila je, čutila je, kako j: je kri izginila iz glave, nalahno se je opotekla.
»Lepša si. Lepša od kogarkoli. Zame si najkrasnejša. Ana.«
čisto, resno, nekam ginljivo so zvenele te besede iz Jankovih ust. docela iskreno. In v tem trenutku je Ana začutila lahen zbodljaj v srcu. Ozrla se je na Janka! Janko je za trenutek v&držal njen pogled, nato pa je počasi in kakor slučajno odvrnil pogled od nje, smehljaje se je pogledal v ogledalo in si segel za ovratnik.
V tem trenutku je Ana s smrtno gotovostjo vedela, da je Janko malo prej lagal. Lagal je in laže. Tak, kakršen stoji tu pred njo, laže. Laže. ko odvrača pogled od nje. Laže. ako govori, laže tudi, ako molči.
Najdejo se malopridneži, ki kličejo po telefonu rešilno postajo ln gas>lce in policijo ter jo pošljejo na kak kraj, kak drug inalopi .dnež pa prestraši človeka s tem, da mu je nekdo umrl ali da ga je doletela ha ulici nesreča, ali pa ...
Toda če kdo poreče: »Ti. Ana, poslušaj, tvoj mož te vara z neko Irmo Borbelyjevo,< mora vendarle nekaj vedeti!
Nenadoma je izgubila oblast nad seboj. Sekundo se je še zavedala, da ne sme govoriti, za kratko sekundo, kakor bi bila nekje v sebi zaslišala svarilni glas — ni res! ne verjamem! — a že je bilo prepozno! Stopila je korak naprej, dvignila je glavo.
Po tem naglem zgibu se je Janko okre-nil k njej:
»Si nared, dragica?«
Ana ni več slišala teh mirnih besed, že je utcn'la v žgočo, rumeno meglo.
»Jeni, danes mi je nekdo povedal, da me varaš s tisto Irmo Borbelyjevo.«
Kronika
Strah pred kačami
Strah pred kačami jc bolj ali manj vsakomur prirojen. Ni treba, da koga ravno kača piči, nakar se krive palice boji. Kdor koli stopi v poletni vročeni v gozdni hlad. čuti podzavestno bojazen pred kačami. Vse to pa je pretirano. časih kar smešno. Ljudje govore o modrasih in o njih nevarnosti, ne da b: sploh kdaj videli modrasa v prirodi.
Je že res. da je rod modrasov tu in tam na prisojnih krajih močneje razvit. Tam naj bodo sprehajalci, drvarji, nabiralci borovnic in jagod ter gobarji kolikor toliko previdni. Dobra obutev in pozornost pri hoji po prisojnih gozdovih, posekah ali planjavah odvrneta vsako nevarnost pred kačami. Govorice o sikajočih kačah, ki se povzpno na samem repu in švignejo pokonci kakor bazilisk. spadajo v kraljestvo bajk. Prav o na.š'h modrasih lahko povemo, da se človeku radi izognejo in brž smuknejo v varno zavetje, kakor hitro začujejo človeško stopnjo. Skušnje povedo, da modrasi vsekajo, kadar se jim pribl žamo z roko ali golo nogo, zlasti pa še, če stopimo nanje. Tako mora torej prizadeti pripisati svojo nezgodo V glavnem lastni nepazljivosti.
V statistiki nezgod v vsej Srednji Evropi je kačji pik zabeležen s prav nizko številko. Brehm navaja, da je bilo sredi preteklega stoletja v Srednji Evropi od kač prizadetih kakih 3000 ljudi na leto, smrtni primeri pa so bil' redki. To število se je poslej še znatno zmanjkalo. Kako da modras kljub svoji številnosti napravi razmeroma malo škode? Brehmovo pojasnilo o tem je tudi šc danes splošno veljavno. Modras se človeka izogiba, kjer se le more, saj sluti v njem svojega glavnega sovražnika. čez dan leno polega na prisojnih skritih krajih, šele pozno popoldne ali zgodaj zvečer gre na lov. Ta čas pa ga človek redko moti
Seveda je treba modrasa preganjati, kjer je preveč zalege. Vendar naj se tega lova lotijo le posebno spretni kačarji. Nikakor pa naj ljudje v bojazni pred kačami ne pobijajo brez usmiljenja slepieev in beloušk. Kdor zatira modras«;, ker so na glasu hudih strupenjač. mOTa obenem vedeti, da so s svojim strupenim zobom izvrstni gozdni policisti, ki zatirajo miši in druge škodljivce in tako v veliki meri poravnavajo nevšečnosti, ki jih tu pa tam povzročajo človeku. Sicer pa imajo strupene kače v živalstvu samem toliko prirodnih sovražnikov, da so njihovim zalegam že s tem postavljene meje.
Modrasovi glavni znaki (križec na majhni izredno gibljivi glavici in cik-cak na hrbtu) niso vedno in povsod enaki, ker se osnovna barva prilagaja bivališču. Barva se menja cd svetle bakrenorjave do sivkasto rjave in temne. skoraj črnikaste, ki je enaka močvirnatim tlem. Toliko v vednost in pouk našim ljudem, ki imajo opraviti v gozdu, saj se zlasti leto«, ko imamo vroče poletje, stopnjuje strah pred kačami.
*	Prof. Ginsburg na svobodi. Po treh letih konfinacije je bil izpuščen na svobodo« v Rimu prof. Leone Ginsburg, bivši profesor za rusko književnost na univerzi v Turinu. Ginsburg je bil znan sotrudnik mnogih italijanskih revij in dnevnikov.
*	Sedež bivše fašistične stranke je na razpolago beguncem. Guverner mesta Rima je objavil dekret, ki pravi, da so prostori razpuščene stranke na razpolago beguncem, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi sovražnih letalskih napadov.
*	Vmrl je Carlo Z-angarini. V Bologni je sklenil račune z življenjem znani pisatelj prof. Carlo Zangarini, ki je predaval teorijo in zgodovino italijanske književnosti na kr. konservatoriju v Bologni. Uča-kal je 68 let. Napisal je več komedij in besedil za opere, med drugim tudi besedilo za opero »Dekle z zlatega zapada«.
*	Smrt profesorja Rende. V Turinu je ttmrl nenadne smrti profesor Renda. Bil je eden najbolj znanih in uspešnih italijanskih vzgojiteljev.
*	Zapuščina v tujini umrlega Italijana. Pred meseci je umrl v Buenos Airesu Ge-novežan Baeiccia Repetto. S trgovino drobnih predmetov si je prihranil težke tisočake, katere so našli po njegovi smrti deponirane pri raznih bankah. Tako so našteli skupno 57 milijonov lir. Ker pokojnik ni imel sorodnikov, je bila zapuščina razdeljena med dve civilno najpotrebnejši ustanovi za otroke v Genovi.
*	Otroci pri letalskih napadih ubitih staršev proglašeni za vojne sirote. Zaradi številnih primerov, ko so otroci, katerim 9o bili pri letalskih napadih ubiti roditelji, ostali brez oskrbe ln nadzorstva, pripravljajo v Rimu ukrepe, da bodo otroci proglašeni za vojne sirote ter bo za njih skrbela država.
*	Plaz kamenja zasul tri mlade ljudi. Iz Breseije je odrinila trojica mladih pla-ninarjev v gore ter se je hotela povzpeti na vrh Vito. Pa se je utrgal plaz kamenja, in vsi trije alpinisti so padli v prepad, kjer sta se dva ubila, tretji pa ie bij ob časoi, ko so ga našli še živ, vendar zelo nevarno ranjen.
*	Oče in sin sta utonila v Padu. Vročina je izvabila v kopališče na Padu 35 letnega Francesca Furlottija z 10 letnim
Prekrški prsti predpisom o zatemnitvi
Seznam oseb, ki so prekršile določbe o za-; temnitvi od 1. junija ao 14. julija t. 1. in ki ; so bile ovadene oblastem:
šubic Angela. Trdinova 2/II; Skerlj Božo, Res-i ljeva 13: Stolfa Marija, Pleteršnlkova 3: Hleng ; Ernest, Ulica 3. maja 10; Ceglar Ivan, Clr. Metodova 89; Berlič Josip, Milčinskega 7; Okom I Ivana. Železnikarjeva 20; Batlsta Ludvik, Gospo-svetska 30; Gliha Anton, Sv. Petra 25; Ser ing. Ludvik, Zarnikova 5; Ogrič Srečko, železnikarjeva 20; Pogačnik Stanislav, Gosposvetska 49; Bojko Ivan, Jarnikova 5; Pantar Josip, Vodovodna 48; Osole Štefanija. Beethovnova 2; Me-zan ing. Franc, Muzejska 3; Leveč Ivan, Nunska 4; Turel Marija, Vodovodna 48; Kajfež Frančiška, Florjanska 4: Sepin in žvokelj Ivana, Pokopališka 5; Sila Emilij, Linhartova 12; Gol-majer Ciril, Malgajeva 2; Klemenčič Jelka. Slomškova 21; Skodlar Avgust, Stari trg 4; Perušek Alojzija, Verdijeva 8/IV: Jagodic Pavel. Miklošičeva: Velušček Ciril. Blei\veisova 2; Mačkov-šek Aleksander, Gledališka 4: Jambrek Karel. Gradišče: Kane Anton.	V P->M* a-a.
Erjavčeva 4; Vlaj Štefan. Wolfova 5; Bilina Marija. Cankarjevo nabrežje i; sxiksic1u tsugoniir. Igriška 4; Jezeršek Marija. Tržaška 88; Bezlaj in Košak Josipina. Peruškova 2: Grčar Vida, Pred Škofijo 14; Peklenk Marija. Krekov trg 11; Krajrer Viljem, Malgajeva 10; Pušenjak Ivana, Medvedova 14; Zavadlal MIlan, Medvedova 12; Brecelj Uršula, Miklošičeva 19: Rešetič Ignac, 'esta Soške divizije 14; Zmasek Ivana, Miklošičeva 19: Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Anžič Mariia, Cesta Soške divizije 14; Gale Marij. Slomškova 19: Kersnik Aleš. Kotnikova 13: Ko-č Marija. Slomškova 15; Modic Josip, Slomškova 15; Pečinič Pavica. Kotnikova 13; Perdan Alojzija, Slomškova 10; Polak Adela. Slomškova 19; Potnik Ivan. Slomškova 15; Sašel Josip. Kotnikova 13; Zor Franc, Slomškova 15; Jago-dič Vida Vrtača 4: Smrdelj Juiijana, Rutarjeva 4: Vrtačnik Ana, Levstikova 25: Zagon Franc. Kolodvorska 22: Prijatelj Amalija. Petrarkova 7; Pavlica Mira, Petrarkova 34; Mencinger Tomaž, Sv. Petra 34: Trpin Ivan. Petrarkova 24a: Kam-bič Zorko. Petrarkova 24a: Vovk Ivan, Tržaška 17a: Guček Marijana, Tržaška 17a: Jarec Ivan, Tržaška 17a: Zalar Angela. Tržaška 93: Vavpotič Francka, Ločnikarjeva 6: Ambrož Ivan. I.očni-karjeva 8; Rotar Gašper. Ločnikarjeva 10: Oblak Mariia. Ločnikarjeva 13: Rus Ana. Ločnikarjeva 4: Zaletel j Bojan. Predjamska 38.
sinom Rosolinom. Pr; plavanju pa sta oče in sin zašla v vrtinec, ki ju je potegnil na dno. Pozneje je voda vrgla žrtvi na breg.
*	Planinska nesreča. Iz Pontedilegna poročajo, da se je skupina 13 planinarjev iz Breseije in Cremone odpravila v planine Pisganna. Alpinisti so hoteli doseči vršac Castellaccio, ki pa je zelo strm in težko dostopen. Nekaj časa so alpinisti srečno napredovali, potem so prišli na sne-žišča, kjer so obtičali. Troj!ca izmed tri-najstorice se je spuščala po vrveh in ti trije so se ponesrečili. Kmalu za njimi sc je ponesrečila nadalinja trojica, trije pa so se pri sestopu ubili. Med rešenimi so večinoma ženske.
*	V banki je bil okraden. Stavbni podjetnik Gofredo Parodi iz Rolzanetta je prišel te dni v Genovo in šel v neko cn-dotno banko, da bi izvedel neko denarno operacijo. Medtem ko je bil zaposlen z ureditvijo svoje zadeve mu je nekdo izmaknil listnico z 80.000 lirami, nekaj vrednostnimi papirji in briljantnim prstanom. Tatvino je mož opazil pozneje, ko je svoje posle že uredil.
Ob sedmini Lee Faturjeve
Dom Lee FUturjeve je bil kakor davna domačnost kraških kuhinj, kjer so se na klopeh ob ognju ogrevali in pripovedovali povesti, pravljice in bajke. Okrog liiš je tulila burja, zapiskei.'a mimo oken, da so se stre&avala ob njeni moči. porojeni v daljni Sibiriji, pobesnela je čez kraške gmajne, doline in vasi, se zapodila na morje, vzdigovala valove in orglala z razburjeno morsko površino svojo divjo pesem.
Ob ognjišču in večnem ognju je Lea vašo vala, poslušala modrost mož in živo besedo deda in babice. Dom Lee Faturjeve. je ostalo tako žarišče, kamor so prihajale njene prijateljice in odhajale z bogastvom v duši, ki ga je nakopičila njena beseda. Njena misel se je začela oblikovati ob krasoti preproste narodne pesmi in narednegn pripovedništva, ki je dragocena zakladnici, Ivi ima svoje korenine v ljudstvu in ima večno vrednost in življenje, ki živi, čuti, poje in trpi. Narodno izročilo je ki as, iz katerega so pognali poganjki in cvetovi zi osr.o-vo umetnega slovstva. Lea Falu jeva je hodila vzporedno z obema. Njen spomin je bil čudovit, ona sama je bila kakor mozaik, sestavljen iz domače in svetovne literature.
Kamorkoli se je nagnil pogovor, povsod je bila prisotna in povsod »doma«. Ob besedi o lepoti narave je nizaa francoske pesnike, o grozotah se je sprožil plaz iz Dantejevega Pekla, a vse brezhibno in v izvirniku. Ob besedi o domačih pesnikih ie navajala pesem za pesmijo, ravno tako Ler-montova., Puškina, Nickievvicza, Vrchlicke-ga, Kollarja. prozo Tolstega, še zlasti vsa svetovno znana imena književnic. Njeno znanje je bilo res bogato, viri navajanja vseh mogočih imen neizčrpni. Pcdava a je tudi madžarske literate in pojasnjevala besedilo. Govorila je o slikarjih in kiparjih ter navajala slike, ki jih je občudovala v raznih galerijah. Poznala je neštete stare in novejše umetnine. Znana so ji bila de!a domačih umetnikov, razvrščena po cerkvah, samostanih in galerijah.
Vse jo je zanimalo, prezrla ni nouene ocene in nobenega zapiska v razn:h kulturnih pomenkih, zamudila ni nobene razstave. Najrajši je spremljala prednike na njih razvojni poti in v tem je zasnovala najlepše zgodovinske povesti in dvigala za.kl.de iz davnine, v kateri so živeli pradedje. To je bilo njeno čarobno drevo z zlatim sadom.
Lea Faturjeva je bdi«, neusahljiv vir dela, misli in čustev in neizčrpna v svoji plo_ dovitosti s pogledom v umetnost v davni, bližnji in široki svet. Njena misel je pre-letovala vekove in blagoslovljen je bil ogenj njene topline v pisani besedi.
Mara Tavčarjeva
u— Nov gr°b. Po daljšem bolehanju je
umrla v Ljubljani v svoji najlepši dobi ga. Giga Pmarjeva. rojena Cazatura, žena pro-kurista TPD. Bila je nečakinja bivšega škofa Fogarja iz Gor zije. Ob njen j prezgodnji smrti žalujejo mož, hčerka, mati, brat in širši krog sorodstva. Zadnjo pot bo ugledna pokojnica nastopila danes, v petek, ob 17. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Marija Grobemikova, rejena Stegnarjeva, vdova po trgovcu. Kakor pokojn k, je bila tudi gospa Grobelnikova v Ljubljani splošno znana in spoštovana. Njeno smit objokuje širok krog sorodnikov. Blago mater bodo spremili danes v torek, ob pol 18. url iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Po daljši bolezni je umrla gospa Mihaela VraMova, rojena šentakova. soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pogreb bo danes ob 17. uri. — Pokojnim blag spomin, žaluječim naše so-žalje!
u— Po krasnem nedeljskem jutru se je
nebo v nedeljo čez dan večkrat pooblačilo, vendar so izletniki in kopalci prišli na svoj račun. Vročina je po zadnjem deževju dosti bolj zmerna kakor prejšnje dni. TaKo smo v nedeljo zjutraj zaoeelžili 11.5« C, čez dan pa 25.3« C. V ponedeijskem jutru, ki je bilo spet docela jasno in senčno, smo imeli 13.8'» C. Barometer se drži enakomerno na 763 mm.
u— O rojih nenavadnih mušic v letošnji pom.'adi piše v »Sadjarju in vrtnarju« inž. Franc Janežič: V letošnjem maju so letali nad vrtovi in njivami v Ljubljani in okolici (če tudi drugje, ne vem) ce.i roji precej velikih mušic, ki so jim med polet-m visele noge in zadek navzdol. Mnogi obdelovalci zemlje so se ustrašili teh rojev, ki so se spuščali na krompir in druge rastline. Vendar pričakovane škode nI bilo, ker so mušiee kma u izginile. Toda iz njih so poleti nastale ličinke, ki bodo spomladi delale škodo na vrtninah. To so bih roji vrtnih dlakavih mušic, ki se rade pojavljajo spomladi v velikih skupinah. Ličinke se zadržujejo najraje v zapitih gredah, drugače pa tudi na prostem. Največ trpijo od njih solata kapusnice, paradižniki. beluši, krompir in korenje. V začetku maja se ličinke zabubijo in kmalu nato se pojavijo roji mušic, ki odločijo jajca. O zatiranju teh škodljivcev je dano v članku potrebno navodilo.
Potrdi,a o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Vsi upokojenci in upokojenke, ki jim likvidira pokojninske prejemke finančna direkcija v Ljubljani, naj čimprej prosijo za potrdila o velikosti neposrednega davka.
jih bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v šolo prihodnje šoisko leto zaradi odmere šolnine. . Prošnjam, kolkovanim s kolki za 6 lir, ali pa pisanim na taksnem papirju za 6 lir. naj prilože za vsako potrdilo, kolikor jih bodo potrebovali za 6 lir koli:ov ali pa ta!:sni papir za 6 lir, katli tudi za neaverjenl uradni prepis potrdila znaša državna taksa 4 lire. 50"cna banovinska doklada 2 liri. tedaj skupaj 6 lir. Tisti upokojenci in upokojenke, ki plačujejo razen uslužbenskega davka na svoje pokojninske prejemke tudi ik posredni davek, po kateri drugI davčni obliki, naj v svoji prošnji, naslovljeni na finančno direkcijo v Ljubljani, navedejo, pri kateri davčni upravi so obremenjeni za neposredni davek.
u— Z vrečicami za sladoled je posebno Frančiškanska ulica popoldne tako nastlana, da je na Južni strani kar belo obrobljena, že večkrat smo opominjali slaščičarje ln sploh prodajalce sladoleda, naj sami opozar.ajo svoje odjemalce na red. obenem smo jih pa tudi prosili, naj samt počedijo okolico svojih prodajaln, čeprav z vrečicami za sladoled nastlane ulice morda cenijo za najučinkovitejšo reklamo. SlašMčarne smo razen tega tudi prosili, naj na vratih svojih prodajaln napravijo napise, naj kupovalci mečejo prazne vrečice v koške za smeti, sami naj pa po svojih trgovinah tudi postavijo koše. kamor odjemalci sladoleda lahko mečejo vrečice. Mestna občina j3 slaščičarjem tudi že zagrozila, da bo na njihove stroške čedila z njihovimi vrečicami nastlane ceste, na drugi strani Je pa tudi odie-malceni sladoleda zapretila s kaznimi po predpisih cestno policijskega reda. Ker pa vse prošnje, opomini in grožnje prav nič ne pomagajo, bodo malomarni prodajalci in kupovalci sladoleda v najkrajšem času občutili, da cestno policijski red ni samo na papirju, saj določa, da vsi obrtniki morajo f-krbeti za snago v svojih lokalih in tudi v njih okolici. Vsi hišni gospodarji se morajo zavedati svoje dolžnosti, da sami pometajo in škrope hodnike, ker mestna občina pometa in škropi samo cestišča.
u— Srerlnješolci-ke, akademiki-rarke! Strojepisja ali stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Cbristofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje
pripravljamo za popravne izpite ln za višje razrede. Vpisovanje še ta teden: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2.
u— Strojepisni in stenografski tečaji (eno-.
civo- ali trimesečni) se pričenjajo ta teden Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Namesto cvetja na grob blagopokojnega g Fur?agerja iz Radovljice darujeta družina dr Fran Zupan iz Bistre za revne slepce v LJub-ljan 200 lir ln Franjo Hmelak v isti namen 200 lir.
u— žegoza - Mali gospodar obvešča svoje Člane. da razdeljuje krmila za avgust po osnovi novega popifa živali. Prvi teden (9. avgust) štev. 1—1000. drugi teden (16. avgust) štev. 1001—2500. tretji te Jen (23. avgust) štev. 2500—4000. Krmila razdeljujemo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo popoldne od pol 15. do pol 18. ure po že določenem abecednem redu. Vse člane opozarjamo, naj prihajajo točno po določenih številkah, da ne bo nepotrebne zmede in zamere.
u— Razstava slik V. Skružnega je podaljšana do nedelje 15. avgusta. Cesta Viktorja Emanuela III 13.
u— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnlna nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod.
Z Gorenjskega
Smrt brata pisatelja r.nigarja. V soboto 7. t. m. je um^| na Breznici na Gorenjskem g. Janez F i n z g a r, brat našega pisatelja, člana Akademije znanosti in u^iemosti g. F. S. Finžgarja. Janez Finžgar je zai-us-.l velik krog znancev in spoštovticev. BJ le izraziti gorenjska osebnost, krerak. plemenit, dobrosrčen in gospodaren, posebno vnet organizator gasilcev. Mm go let je bil b.ez-n.sKi župan.
Flamski znanstveniki so prišli letos taborit na Koroško. Piired.li so izlete, na katerih sta jih vodila zgodovinar dr. Wutte ter vodja prosvetnega cd-e.ka p. i deže ni vladi dr. Medvveth. r-osleanji dan so bili v gostih pii pokrajinskem namestniku dr. KCinerju. Obiskali so Gospo Sveto, št.Vid, Ostrcvico in krško stolnico. Večina še nikoli ni bila na kakem večjem hribu, Kajti najvišja gora na Flamskem una konvij /00 m Med gosti so bili zgojovinarji, pravniki, arheologi, zdravniki ui biokemiki. Vsi so bili z lepoto koroške dežele izredno ziao-vcljni.
Na periferiji mesta Kranja gradi največje kranjsko podjetje za svoje uradnice in nameščence s1an0vc.njs.K0 naselbino večjega obsega. Delo je prevzela tvrdka So-ravia« (Rischanek & Co.) iz fepitald. Kanalizacijska in vodovodna dela ima občina Kranj v lastni režiji. Kanahzacija je že izvišena. vodovod pa napelj^vajo v poslednjih hiši.h. Onstran kokrskega mosiu, v prvem delu naselbine »Neues Heimat«, je kranjska občina tudi že do.višila kanalizacijo in vodovodne naprave, v drugem delu pa bo to dovršeno v septembru.
O sadjarstvu na Gorenjskem piše gorenjski tedn.k: Zgodnja jabolka in hiu=ke dozorevajo. Na žalost so hude zime naša sadna drevesa močno prebrale. Skoraj polovica mižih uebel, zlasti na severovzhodu, je kot žrtev močnih pozeb p.išla na n-č. Vsak lastnik vrta si mora priskibe.ti nova drevesca, po možnosti taka, ki vzdrže neva.-ne severne vetrove. Drž.vni prehranjevalni urad in sadjarske š-.le dajo na vprašanja pojasnila, katere vrste so za gotovo zemljo in kraj najbolj pripravne. In glede gobar-stva: Kdor se potrudi, da si s sliko in knjigo ter po posvetovalnicah za gcbe p.idobi znanja o gobah, si bo z nedeljskega izeta v gozd lahko brez truda znosil domov me-štno jed iz 15 do 25 vrst. Zakaj bi torej dopuščali, da nam uide ta bogata hrana, ki je pomembna tudi za gospodarstvo z zalogami za zimo!
Zaradi pomanjkanja opreme sta se v korošk h planinah ponesrečili dve plani-narki, in sicer učiteljica Jerica Brunner-jeva in njena spremljevalka Herta Schii tzova, obe z Dunaja. Ni več upanja, da taju našli živi.
V	Kamniku je bilo nedavno večerno šolanje. pri katerem je predaval deželni svetnik dr. Doujak o nastanku Stranke. Vče-rrrj pa je bil sklican zbor kamniške krajevne Lkupine.
Ogrci povzročajo škedn. Gorenjski tednik be eži: Na polju opažamo letos pogosto po ogrcu povzročeno škodo. Z3ito priporočamo, d3. se ti škodljivci pri oranju in prekopavanju pobero, prihodnje leto pa rjavega hrošča pridno pobirajte in ga čim več uničite.
Spodnje štajersko
V	priznanje marljivega dela v okviru Heimatbunda so v nedeijo prejele zastave krajevne skupine: šeštanj, Ruše in šober pri Mariboru. V ta namen so fci'o v soboto in nedeljo v vseh treh krajih svečanosti.
Dr. Henrik Hoffer, pokrajinski šolski vodja za štajersko, je padel na vzhodni fronti. Listi ga slavijo v daljših člankih. Včeraj je bi'a v njegov spomin žalna svečanost v graškem deželnem dvorcu.
Pri celjskem okrožnem vodstvu je bil 6. t. m. sklican velik zber funkcionarjev Heimatbunda. Bilo je govora zlasti o bližnji kontroii in izprememb: h v posameznih krajevnih skupinrh, celicah in blokih. Te dni bodo tudi v raznih krajih razdeljene rdeče članske izkaznice Stranke.
Lčiteljiščniki in učiteljiščn'-ce iz Maribora nadaljujejo svoje koncertne in igralske nastope po spodnješt je.sk-h kra ih. Zacnji čas so sc mudili v Mozirju in na Rečici ob Savinji.
Dunijsko komorno gledališče je prišlo gostovat v Maribor in je uprizorilo Benatz-kega opereto »Moja sestra in jaz«. Pr re-ditev je bila v dobro zasedeni GoLzovi dvorani.
Prosvetni urad Heimatbunda v Mariboru jc objavil pregled svojega dela. Navaja. da je bilo v preteklem časovnem letu v njegovem ekraju 62 različnih prireditev, ki jih je obisk3io 10.149 Mariborčanov.
Novi grebovi. V Marenbergu je umrl 62-letni posestnik Franc Modry. v Celju pa ga. Marija Koroščeva. vdova po ravnatelju hranilnice.
O mavzoleju pesnika Anastazija Grttna
na gradu Turnu pri Leskovcu je objavil mariborski dnevnik v nedeljski številki celostranski članek, opremljen z več slikami.
Med sadjarskimi pokrajinami na Spodnjem štajerskem je na prvem mestu celjsko krožje, ki šteje 122 miiijonov sadnih dreves. Letos je sadjarstvu posvečena posebna skrb in se vrši sistematično čiščenje. Na novo je bilo zakajenih 83 sadovnjakov z 9670 drevesi. Nadalje je bilo na novo ustsncvljenih 34 sadjarskih in vitnarskih društev, ki štejejo nad 6.600 članov.
Vol je preparal gospodarja. Iz ckoPce Hartberga poročajo, da je 411etni kmet Jože Hoffler šel mirit par volov, vpreženih pred br no. Vela sta bila silno nemirna zaradi komarjev. Naenkrat je desni vol z l-cgom piep.ral gospodarjev trebuh in so
^jrt. Adamič:
14
Šola v predmestju
Dijaki so se zgrnili okoli svojih »viš-ph«, ki so se bili oborožili s palicami. Na vogalu hiše so postali ter premerili svoje moči. Pod kostanji ob Ljubljanici, za slab lučaj do njih, pa so se z rokami v žepih in s čepicami postrani zbirale barabice; nazadnje pa so se med nje pomešali oholi, rejeni in širokopleči mesarski pomočniki. Bilo jih je osem do deset po številu. Ljudje so se zvedavo ozirali po gručah ter ugibali, kaj bo. Starejši med dSjaki so mrko molčali, se zaskrbljeno ozirali po svoji armadi; najmlajši in najmanjši pa so bili sila glasni ter zgovorni in jeli so kar na lastno pest zabavljati onim tam pod kostanji ter jih klicati na boj.
»Mesarska baraba, kar sem pojdi, če si topaš! Razbijem ti čelado! — Glej ga, kako se mu tresejo hlače! Marš domov, za peč k mami!« Splošen krohot dijakov jih je same še najbolj razvnemal. Ko pa je neki srboritež zagnal med mesarje kamen, Be je zabliskalo m udarilo.
Od gruče med mesarji se odloči najbolj koren jaški ter se požene med kričečo mladino. Zavoljo klofut na desno in levo kar frče po tleh; dijački se razkrope kakor pi^četa. A že se požene proti napadalcu večji Študent ter ga udari s palico po gla-jd, y naslednjem trenutku se že oba zva-
lita po tleh. Od spodnjih se jih požene pe-torica, desetorica tovarišu na pomoč. Spri-mejo, zgrabijo se, toda mesarji mladež preziiajo, udarijo se samo z največjimi in najbolj vidnimi. Hej, to je res kar čudno, da sta takoj, čim se spoprimeta, oba že tudi na tleh. Drobnjad kriči, piska, cvili, starejši pa molče; bledih, spačen h obrazov se bunkajo ter obdelujejo s pestmi in z gorjačami. Pred menoj se zvrneta dva. Na kameniti cesti se rujeta in močnejši, mesar, spravi slabotnejšega pod se; toda ž© prihiti na pomoč dolg dijak s krvavečim, raztrganim uhljem, dvigne gorja-čo ter lopne po debeli, razkuštrani glavi, da palica kar zabrni. Udarjeni se pograbi za glavo, hitro dvigne, izmota iz gneče ter zbeži na most. Tedajci zavpije: t »Policaj!«
Kakor bi treščilo med nje, tako se je brzo razmotal ves klobčič, in že je vsak hitel v drugo smer. Mladina se je razkropila na vse vetrove, barabice so se potuhnile, mesarji odšli po mostu, garda in cvet dijakov pa se je skril na dvorišču 2irov-čeve hiše. Svarilni vzklik, da prihaja policaj, pa si je bržkone izmislil nekdo izmed gledalcev, ki se jih je nabralo okoli mejdana velika množica. Kdo ve, kako bi se sicer končal ta pretep in kje bi bila zmaga: tako pa ni bilo ne zmagovalcev, ne premagancev, in nič ni bilo ne mrli-čev ne pogreba. Najbolj ranjen je bil samo tisti dijak, ki je imel natrgan uhelj.
Veliko pozornost je vzbujala tudi vojaška maša. Vsako nedeljo zjutraj med sedmo in osmo so jo brali, kakopak, v naši cerkvi. Iz cerkve je odmevalo po vsem predmestju: Pred Bogom poklelmimo ... Od trobent in bombardona je ves kor tre petal. pod obokom pa je bučalo, da te je samega vzgena kar stresalo. Na koncu se je vsa pebožnost kar oddahnila, ko je za-donel hitrejši ritem cesarske pesmi. Vsuli smo se za godbo, vsem na čelu neki Kal-č:č. ki je kakor polkovni tambor visoko dvignil svojo palico ,da je zbral navdušene pristaše v vrsto in red. Godba je udarila koračnico, mi pa smo strumno stop li v korak vojske. Pri tej godbi je takrat udar. jal veiiki boben Ceh Jaki. skladatelj mnogih slovenskih vončkov. koračnic itd. Poročil se je bil s Slovenko Novakovo, hčerjo knjigoveza s Poljan.
Mesec rož. črešenj in lipovega cvetja je priukal v predmestje, ki se jc ža bliščalo
v naji azkcšnejš h sončnih barvah.
Rožnik pa bi bil še lepši, če bi ne bilo — šole. Knjige smo nosili v šolo kakor butaro drv. Kadar je bilo treba spisati domačo nalogo, ni bilo ne držala ne peresa ne črnila. Toda cče je imel v šolski omari vedno polno zalogo, in le s skrbno izbranimi lažmi smo se Izognili svojim dolžno, stim, teda samo za nekaj ur. Ce se tudi oče poznejše čase ni dosti brigal za nas,, za ljudsko šolo pa se je prav zelo zanimal. Kakor bi nam bral z nosu, je vedno vedel,
kaj smo se v šoli učili in kaj imamo za
nalogo.
Zrle'o se mi je. da imam srečo v nesreči. ko sem na trati z boso nogo stopil na čebelico, ki je srkala med iz bele deteljice. še preden sem pristokal domov, mi je noga že zatekla. Doma so ml najprej izdrli želo iz rane, potem pa namazali n:go z oljem. Vse stopalo in še preko glež-njev mi je tako zabreklo, da ni bilo nobene moči na svetu, ki bi mi mogla nataknili obutev. Kar pet dni sem imel počitnice. S hudo zavistjo v srcu so mi zabavljali bratje in sestre, češ da se po-tvarjam.
Vse bolj se je bližal patron župnije, sveti Peter in Pavel. Očetove vajeti so občutno popustile in mi smo prosteje zadihali, ^ko smo se že pohujšali, da smo svoje šolske naloge prepisovali poslednje trenutke pred uro. In če me je učitelj zavoljo v nagl;ci grdo sčečkane naloge zlaaal, sem se s kaznijo hitro pobotal.
Lepega popoldneva so pripeljali na treh ali štirih vezeh dolge ln dišeče smreke, menda iz gozda za Rožnikom, ter jih zvalili na trato pred cerkvijo. Cerkovnik je zvečer skrbno zaklenil železna, visoka vrata suličaste ograje pred cerkvijo. Drugega dne so možje že zarana položili drevesa na koze; zajahali so debla ter se jih lotil z rezivniki in sekačami. Pomagali smo vleči za lepljivo lubje; dolga stremena smo iztrgali z debla, da se je belo,
se pok&zala čreva. Jnoaev; dovanega Kmeta so prepeljali v graško bolnišnico.	. ,
Z vlaka je padla 221etna aprevodnlca Ana FlUglbauerjeva. Nesreča se ji je primerita v Lipnlci, edkeder so jo s pretresenimi možg j;:i pripeljali v mariborsko boimunico. Tam leži tuui 401etni Rudolf Cvllak te Ru*, katerega so našli na prelazu pri Selnici nezavestnega po padcu s kolesa.
Iz Hrvatske
Lmetnifika šoia ustaške mladine v Zagrebu je končala svoj prvi letnik, ki je jal samo 6 mesecev. V Malem gledališču ®o blii izpiti in zaključna šolska produkcija, šola bo v novem šolskem letu priredila Širše tečije za slikarstvo, kiparstvo, umotno obrt. književnost in novinstvo. Začela bo tudi izdajati mesečnik Otroška umetnost«. Ravnatelj šole je Mladen šircla.
Obletnica smrti Stjspana Radiča. 8. t. m. je minLo 15 let, ockar je umrl Stjepan Radič za posledicami strelov, ki so ga zadeli 20. junija 1928 v Beop-adu. Hrvatski listi prinašajo daljše spominske članke.
Tečaj za izvesti tel je Uiada za zaščito delavske mladine se je pričel 2. t. m. v Delavski zbornici v Zagrebu in traja 12 dni. Obiskuje ga 80 bodočih izvestiteljev, katere poučujejo v tečaju o vseh vprašanjih zaščite de.avske mladine.
Tečaj za delavske funkcionarje. V ponedeljek se je začel v Zagiebu strokovni sindikalni tečaj za delavske funkcionarje. Obiskuje ga 80 udeležencev.
Nova pridobitev zagrebškega zverinjaka. živalski vrt v Zagrebu je dobil ovna griv-njača, ki živi na severnoafr ških planinah. Žival vzbuja veliko pozornost med obiskovalci.
Od doma je pobegnil. Zaradi slabega spričevala v šoli je pobegnil z doma v Zagrebu, Ksaverska cesta 53, učenec 1. razreda realne gimnazije Vladimir Burič. star 12 let. Starši naprošajo vsakogar, ki b'-kaj vedel o njihovem sinu, da jim sporoči.
Strogi ukrepi proti samovoljnemu odpiranju in zapiranju trgOv»n. Trgov nska zbornica v Zagrebu je opozorila trgovce na vsem dižavrem področju, naj prenehajo » samovoljnim zapiranjem trgov n ker bodo vsi prekrški najstrožje kazaovani. Vsaka samovoljnost bo kaznovana z globo do 500.000 kun in zaporom do 6 mesecev.
Iz Srbije
Nov slovenski grob v Srbiji. V Razbojni, občina Dubci, srez Brus (kepaonički) je umrla 16. junija slovenska mati Ana Dež-manova iz Lancovega oz. Predtrga pri Radovljici, stara 47 let. V Srbiji je ostalo pet njenih otrok, starih 18, 17, 14, 11 in 9 let samih, dvojnih sirot. Očeta so izgubili že pred prihodom v Srbijo. Naj bo pokojnici lahka bratska zemlja, preostalim pa naše sožalje!
Lesene sandale za begunce in priseljence. Valjevsko okrožje je dobilo od Komi-sarijata za izbeglice in preseljence 1000 parov gotovih lesenih sandal (nanul). Na mesto Valjevo jih je odpadlo 200 komadov, od katerih jih je dobila valjevska slovenska kolonija 40 parov v vrednosti 9300 din. Ostale je razdelil med srbske begunce v Valjevu tov. Cvetko Kristan, ki je tudi blagajnik mestnega odbora za nastanitev beguncev v Valjevu. Vrednost vseh teh nanul za valjevsko okrožje je 250.000 din. Sandale so bile deljena brezplačno. — Prav tako je prišlo za one begunce in preseljence, ki so nastanjeni v kmečkih in podeželskih občinah, milo in milni prašek. Na vsako osebo je prišlo 80 g mila in 100 g milnega praška. Tudi to blago je Komisarijat za izbeglice in preseljence poslal na svoje stroške in se je delilo brezplačno kot pomoč v blagu.
Izbcgliška kuhinja v Valjevu dobro posluje. Zdaj oddaja dnevno po 1200 porcij in je odala v treh mesecih svojega obstoja skupno okrog 85.000 porcij. V njej se hrani tudi približno 135 Slovencev. S L julijem je bil nastavljen za nabavljalca te kuhinje bivši vodja slovenske kuhinje in gespedar slovenske kolonije tov. Jožko Urš:č iz Ptuja.
Otraci do 2. leta starosti bodo dobivali po sklepu Centrale za kemijske izdelke zdaj tudi v notranjosti Srbije dodatek v milu in milnem prašku, v Beogradu pa to že dobivajo otroci do 3. leta starosti. V Valjevu je bil v začetku julija sestavljen poseben spisek teh otrok in se dodatno milo dobiva cd avgusta dalje.
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 10. AVGUSTA 1943: 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 1230: Poročila v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Slmonetto. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šljanec. Pisana glasba: 1. Cardoni: Prepirljive ženske, predigra. 2. Tonelli: Folletti capriciosl. 3. Rust: Junaška legenda. 4. Boer-schel: Fantazija Straussovih skladb. 5. Bradic: Bosna, fantazija. — 15 00: Poročila v sloveničlni.
—	17.00: Napoved časa; poročila v ltalijaničinl.
—	17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. — 17.45: Pisana glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. — 20.10: Orkester vodi dirigent Manno. — 20 45: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.15: Koncert BadlJ* skega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Operna glasba: 1. Dvofak: Kmet uavihanec, predigra. 2. Puccini: La Boheme. fantazija. 3. D>Albert: Nižava, fantazija. — 21.50: Orkester vodi dirigent Zeme. 22.20: Predigre in lntermeiezl znanih oper. — 22.45: Poročila v Italijanščini. — 23.00: Pisana glasba.
vlažno meso za solzilo na soncu. Podajali smo si roke in si jih stiskali; komaj so se ločile, tako jih je zlepila smola. Umazani kakor sajasti so nam bili tudi obrazi, ker smo si z dlanmi utirali potno čelo. Otroci smo vpili in rezgetali, vsepovsod smo bili in vsakemu v pomoč; zato pa je marska-terl pregorečnež dobil brco, da je odletal po travi, kakor je bil dolg in Širok.
Dekleta so pripeljala vencev ln dolgih, zelenih kit iz bršljana z belimi is rdečimi cveticami iz papirja. Popoldne so prihitele nove moči s krampi, z lopatami ln žagami. Krampi ln lopate so zapele. Možje so zastavili svoje sile, vpili so ln se bodrili — prvi mlaj je smukni ob plohu v jamo. Visok vam je bil, da je skoraj zasenčil zlate kazalce ure! Jamo so zasuli ln jo zatolkli z bati. Dvignil se je drugI, tretji mlaj; iz tal je zraste 1 cel gozd. Pognali smo se na mlaje, plezali po njih, toda smo se nato hitro razbežali. Nesrečen je bil edini žane, ki je bil najbolj uren in je priplezal najvišje, spodaj pa ga je pričakoval cerkovnik. »Kanalija, ali zato postavljamo mlaje!« je kričal nad njim in mu nategnil uhlje, da je zacvilil ko pesčk. Ko ao pristavljali lestve in ovijali gola debla s kitami zelenja, smo se zopet približali ln milo prosili, da bi smeli pomagati.
Naročite se na DOBRE KNJIGE
Bolezen proti bolezni
Ko je Pandora v svoji radovednosti dvignila pokrov svoje pušice in stresla bolezsi med človeštvo, mu je dala ž njimi kakor se nam mora danes zdeti, tudi zdravila zoper bolezni. Zdravnik zna danes izkoristiti marsikakšne telesne nered-nosti, da odpravi druge motnje, že starogrški zdravnik Parmenides je tvegal trditev: »Dajte mi meč, da bom ''ročice ustvarjal, in ozdravil vam bom vsako bolezen!« In dejansko zdravijo dandanes duševne bolezni, sušico, naduho in egipt-sko očesno bolezen z vročico ali umetno boleznijo. Sem spada končno tudi domislica s cepljenjem.
Zanimive stvari nam pripoveduje o tem knjiga »Zdravje in bolezni«, ki jo je izdal dr. Ernst Hefter v založbi nemškega državnega zdravstvenega urada.
Najbolj znani poskus te vrste je pač tisti, ki ga jeJ izvršil dunajski zdravnik prof. Wagner-Jauregg. Natančno opazovanje mu je pokazalo, da bi mogli napadi vročice pomagati zoper duševne bolezni, zlasti paralizo, in z dosledno uporabo tega opazovanja je povzročal v bolnikih napade malarijske mrzlice, ki se da do neke mere ravnati, kajti pripomoček zoper malarijo, kinin, te napade lahko takoj ustavi, čim so opravili svojo nalogo. Od. krili pa so še druge načine za povzročitev vročine za iste namene. Tako so si pomagali z vročimi kopelmi, pozneje pa z električnimi toki. pri čemer rabi človeško telo kot indukcijski mehanizem. V telesu nastane indukcijski tok, ki povišuje telesno temperaturo in pomnožuie bela krvna telesca kakor mrzlica.
Hefter govori tudi o pomenu tako zvane »pretresne terapije« za obravnavo shico-frenije. Omenja primer mlade bolnice, ki je veljala za »duševno mrtvo«; bila je popolnoma apatična in ji vsi napori zdravnikov niso nič pomagali. • Todaj je v zavodu. kjer je ležala, nastal požar, in v trenutku, ko ji je grozila poguba, st začeli možgani bolne ženske delovati red-omočila je svojo rjuho v vodo, se v :ti > ' -da in na ta način predrla sko. Zi yia.	zunaj pa so se ji uide solze,
ki šo pri. -!e zdravje. Ogenj in solze so mlado žensko rešili.
O drugem takšnem primeru pripovedu-ie Fritz Benesch v svoji luijigi »Sile gora . "eki planinec je padel v neki steni, ( ■ il je mnogo po? '">, a vendar mu je 1 'o v korist, ž pretres pri padcu	c osvobodil . .nreč težke živčne motnje . ^utke, ki jih je imel mož pri padcu, opisuje avtor na skoraj klinični način: Najprvo je mož premislil svoj položaj in sklenil nekatere ukrepe, ki bi ga naj rešili, hotel je n. pr. obdržati svojo palico itd., potem se je spomnil v vsem miru svojcev in pretehtal življenje, ki je šlo mimo njega kakor film, a vse je bilo cžarjeno kakor z nebeško svetlobo. — »Veličastne in pomirjajoče misli so obvladovale poedine podobe ter jih vezale ln božanski pokoj je šel kakor prekrasna godba skozi mojo dušo,« je pozneje opisoval mož. »Prečudežno sinje nebo me je obdajalo čedalje bolj z rožnatimi in zlasti

nežno vijoličastimi oblački — splaval sem mehko in brez bolečine iz sebe, med tem ko sem gledal, kako leti moje telo skozi zrak.« Potem se je onesvestil.
Prva metoda živčnega pretresa zoper shicofrenijo je uporabljala inzulin, tisti pripomoček zoper sladkorno bolezen, ki utegne v preveliki količini zaradi prehude odprave sladkorja v krvi povzročiti »ia-zulinov pretres«, krčevito in prilično nevarno stanje, pri katerem je človek nezavesten. Pretres notranjega človeka, ki se tu dogaja in prenaša na vse organe, a prav tako prizadeva tudi duševna območja, povzroči v shicofrenikih pogosto neko preobrazbo, ki nam je v svojli zadnjih vzrokih še temna, Hefter pravi, da je tako, kakor bi bilo v tej temi nekaj demonskega, zato so smatrali obravnavo po tem načinu vedno za nevarno. Okrog 1. 1930. pa so odkrili, da vpliva na shicofrenijo zelo ugodno istočasno nastopajoča epilepsija. Nato je začel madžarski zdravnik Meduna pcsKiise z umetno epilepsijo, ki jo je povzročal n. pr. z vbrizgavanjem kafre v žile. ali pozneje z injekcijami kardiacola. Na zadnje sta italijanska zdravnika Cerletti in Bini povzročala epi-leptične napade z elektriko, kar so bili poskušali že v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Poskusili so vplivati z Izmeničnim tokom naravnost na možgane. T terapija danes še ni do kraja dogna-na, vendar pa je dala že zelo dobre rezultate.
Na koncu poroča dr. Hefter o najnovejši metodi z zdravljenja jetike: namreč z lokalno omejenim lupusom, kar je nov korak za odpravo bolezni z boleznimi.
se zopet uveljavljajo
Iz vseh delov sveta prihajajo v zadnjem času poročila, iz katerih se da sklepati, da bodo v bližnji bodočnosti jadrnice zopet zavzemale važnejšo vlogo v pomorskem prometu. V zadnjih desetletjih pred vojno so postale jadrnice v svetovnem pomorskem prometu že docela nepomembne m tudi število jadrnic je vsako leto občutno nazadovalo. Sedaj pa so pričeli povsod graditi nove jadrnice. Graditelji upoštevajo nove možnosti, k; se nudijo prometu z jadrnicami povojni spričo pomanjkanja ladijske tonaže. Predvsem gradijo nove jadrci-ce v baltskih državah. Tako si hoče Estonska ustvarit: obsežno mornarico modernih iadrnic za vzdrževanje prometa v Baltskem m orni. Tudj v ladjedelnicah Italije, Španije in Portugalske ter Grčije gradijo nove jadrnice po 150 do 3000 br. registrski ton. Te moderne jadrnice so skoro vse opremljene s pomožnimi pogonskim.' motorji, ki se lahko uporabijo v času, ko ni vetra ali v predelih, kjer vlada zatišje. Zakadi pomanjkanja tonaze so v prometu velike jadrnice tudi med Zedinjenimi državami in Južno Afriko ter med Afriko in Indijo. Prav tako so zaposlene jadrnice v obalnem prometu Brazilije in ostalih južnoameriški držav. Na ladjedelnicah v srednjeameriškem otočju posebno na otokih Haiti. Jamaica in Sari Domingo gradijo nove jadrnice že v serijah s kreditno podporo Zedinjenih držav. Japonska je sestavila večletni program za gradnjo jadrnic s pomožnimi motorji, ki bodo r - vojnj prevzele važne prometne naloge ob Vzhodni Aziji. Jadrnic0 gladijo predvsem v ladjedelnicah v šangiiaju, in sicer v serijah po enotnih tipih s pomožnimi motorji. Značilno je, da gradijo jadrnice z največ 300 br. reg. tonami, s katerimi je promet najbolj rentabilen in da večjih jadrnic ne gradijo. Povsod prevladuje prepričanje, da se bodo jadrnice s pomožnimi motorji lahko dobro uveljavile tudi v mirnem času, celo potem, ko bo popustilo sedanje pomanjkanje to-
Razburljiv prizor
žena nekega mladega zakonca v Milanu je pred dnevi prejela brzojavko, ki jo je poklicala k postelji težko Lolne sorodnice izven mesta, žena se je odpeljala na obisk, mož pa je šel zvečer, da bi mu ne bilo dolgčas samemu doma. v gledilišče. Med predstavo je zapazil nekaj. ka. ga je strašno razburilo. Zdelo se mu je. da vidi pred seboj svojo ženo v najlepši obleki ob strani neznanega moškega, ki je ženo ves čas božal po loki. V mladem zakoncu je taiko zavrelo, da naposled ni več mogel kratiti svojih živcev ter je povzročil hrup med gledališko predstavo. Vrgel se je dejansko no. domnevano nezvesto žen.j in njenega ljubimca. Ko so zaradi tega prekinili predstavo, se je pokazalo, v čem je stvar. Ljubosumni zakonec je zimenjal svojo ženo s svojo služkinjo, ki si je izposodila ženino naj'epšo obleko, da je šla s svojim prijateljem v gledališče
naze.
Drobne zanimiv osti
Madžarski časopisi so se podražili. Vlada, je izdala odredbo o povišanju cen časopisov. Listi, ki so doslej stali 10 filer-jev, bodo veljali za naprej 14 filerjev, ob nedeljah pa 20. Cena listom po 12 filerjev je povišana na 16. ob nedeljah pa na 30 filerjev. Ostali listi stanejo 20 filerjev. ob nedeljah pa 40 filerjev.
652. obletnica švicarske kOnfedera> ije. Predsednik švicarske zveze Celio je imel te dni spominski nagovor o priliki 652. obletnice švicarske konfederacije.
Rotschildove graščine naprodaj. Iz Pariza poročajo, da so graščine Rots'.'hi!dov2 ro-dovine naprodaj. Francoska d-žava je že prej razlastila milijarderje ki so na ta način izgubili svojo najlepšo posest na f: an-coskem ozemlju.
Radijske oddaje za šolarje. Vsak ponedeljek in sredo ob 8.15 odnosno ob 9. dopoldne se vrši pouk za italijanske šolarje po radiu. Oddaje ob petkih pa so namenjene za šolske ravnatelje in učitelje.
V »*
Imajo velik uspeh!
Vsem sorodnikom in znancem naznanjam tužno vest, da je moja ljuba žena, dobra sestra in teta, gospa
roj, šenfak
8. avgusta 1943 po daljši težki bolezni umrla.
Pogreb bo dne 10. avgusta 1943 ob 16. uri z žal, iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 9. avgusta 1943.
JANKO VRABL,
višji davčni upravitelj v pokoju. S soprog.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je preminul previden s svetimi zakramenti za umirajoče po dolgotrajni mučni bolezni naš preljubi, dobri mož, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Ivan Jankovih
POSESTNIK V ČRNI VASI
Pogreb dragega pokojnika se b<j vršil v torek, dne 10. avgusta 1943 ob pol 5. uri "popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, črna vas dne 9. avgusta 1943.
Žalujoča žena TEREZIJA z otroci in ostalo sorodstvo
Po dolgi in težki bolezni nas je danes za vedno zapustila naša nadvse ljubljena in dobra mama, stara mama in tašča, gospa
II
2? -J
M-
fil
roj. Stegnar
vdova po trgovcu
Našo nepozabno pokojnico bomo spremili v torek, dne 10. avgusta 1943 ob pol 6. uri popoldne z žal, iz kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1943.
Žalujoče rodbine: dr. ALEKSANDER GROBELNIK, META SOSS, EMIL GROBELNIK, LENI H. POPOVIC

a jj uh^^h
11 j^SjjH^ '•j
■
P! p: i
Sip ti t.<- *
Bf. j
mA
K -i
Globoko užaloščeni sporočamo, da nam je umrla naša srčnol juhi jeni ir< predraga žena, mati. hčerka in sestra, gospa

f*oJ. ^aso/ura
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 10. t. m., ob 5. uri popoldne, iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1943.
Globoko žalujoči: FRANC, mož NINA, hčerka NINA CAZAFURA, mati NUCI CAZAFURA, brat in sorodstvo.
Največje srednjeevropsko kc*k išče
Dunajčani imajo na Donavi ».^.iko moderno urejena kopališča. 24 kopališč ima Dunaj. Največje in nuj bol j znano med njimi je Ganseheufel, ki obsega 320.000 m* in ima nad 10.000 kabin. V njem je prostora sa več deset tisoč kopalcev. To na otoku zgrajeno kopališče je pravi »dunajski Lk'o«, kamor zahajajo večinoma stalni kcpaici. Promet v njem je seveda najživahnejši. Stanovalci hiš okrog slovečega dunajskega Pratra pa hodijo v Stadion, veiik športni bazen s tribunami. Tu pogosto prirejajo tudi ! plavalne tekme.
Ljubitelji kopanja v Donavi njdejo ob I kolodvoru Franc Jožefa vse kar si poze e. Več kilometrov daleč se razpiostiiajo kabine. Dobri plavači pa hodijo v Greifen-stein ali Kritzendorf. Mnogi tudi v P^okav Klostemeuburga, kjer so zelo udobne solnčne kopeli. Ob vznožju Leopoidsberga je tudi zelo lepo kopališče Kuhelau, ločeno z visokim nasipom od reke. ZapacLni okraji Dunaja imajo svoje kopališče na Kongresnem trgu in Ottakringu, kjer je 4.000 kabin. Manjša kopališča so v Dunajskem gozdu. Najlepšo lego ima pa kopališče Krapfemvild, zgrajeno v gozdu s krasnim razgledom na ves Dunaj. Kopališče Ganseheufel je največje v Srednji Evropi.
Robinsoni naših dni
V Atlantskem oceanu stoji samoten otoček Trista da Cunha, oddaljen v. zračni črti od Buenos Airesa 4.700 km, od rtiča Dobre j Nade pa 3.300 km. V bližini tega otočka i sta še dva naseljena otočka. Na otočku 1 Tristan da Cunha žive potomci brodolomcev ' življenje Robinzona v pravem pomenu be-j sede. Nobenih pisanih znakov ne poznajo in vendar še ni bil storjen na otočku noben zločin. Ljudje žive tu patrijarhalno življe-I nje v velikih družinah in vsaka ima svojega poglavarja. Vsi so zadovoljni in prav nič ne čutijo puščobe okrog sebe. Vsi so krepkih postav in izredno lepi.
Na otočku Tristan da Cunha zasebne lastnine prav za prav ni. Zemlja in vse premičnine so last vseh. če prispe k otočku parnik in pripelje kaj prebivalcem, ši ti med seboj pravično razdele, upoštevajoč dejansko potrebo. Pojma denarja otočani skoraj ne poznajo. Zdravnika ne potrebujejo, ker tudi bolezni ne poznajo. Za vsak slučaj imajo v guvernerjevem poslopju ročno lekarno, ki jo pa uporabljajo zelo redko. Število otočanov se je zadnja leta močno povečalo. Prebivalci tega otoka so kot rečeno potomci brodolomcev, večinoma Angleži, Američani, Nizozemci, mešanci z otoka Sv. Helene in Severne Avstralije, nekaj je pa med njimi tudi Italijanov. Vsi so zelo navezani na svoj otoček in odklonili so poziv vlade, da bi se preselili na celino, kjer bi dobili brezplačno mnogo zemlje.
Španija h 2če povečati trgovsko moms?l33
Komisija španskih inženjerjev potuje po švedskem, kjer si ogleduje ladjedelnice m tvornice ladijskih strojev. Španska ladje-delniška industrija hoče namreč navezati tesne stike z isto industrijsko panogo r.a švedskem, kjer bi rada kupova!a razne potrebščine. Komisija si je že ogledala ladjedelnice v Malmo, Stockholmu in Go-teburgu. Pobudo za njeno potovanje je dala stockholmska tvrdka Henry Wallen-berg, ki že več let dobavlja Španiji za gradnjo ladij potrebni material. Zanimanje španskih ladjedelnic za švedske dobave je posledica sklepa španske vlade v pogledu obsežnega novega gradbenega načita. Španija hoče povečati svojo trgovsko mornarico, da bi mogla sama vzdržati preko-morski promet. Zdaj je še v veliki meri navezana na tuje ladje, ki jih je pa na razpolago vedno manj. Predlanskim je znašal prekomorski promet Španije 6 milijonov ton in od tega so morale prevoziti tuje ladje 4 milijone ton.
Pogozdovanje v Ruimmiji
Leta 1940. je izgubila F„umunija s severno Sedmograško mnogo gozdov in zato sta lesna trgovina in industrija občutno nazadovali. Vlada je začela takoj razmišljati, kako bi se dala ta izguba nadoknaditi. Odločila se je za pogozdovanje goli-čav in sploh zemlje tam, kjer so dani pogoji za rast gozdov. Po načrtu naj bi pogozdili letno najmanj 50.000 ha goličav poleg obveznega pogozdovanja. Gozdarske šole so dale v ta namen lani na razpolago okrog 600.000 kg semen. Za letošnjo jesen bodo pa pripravile 1,000.000 kg semen. Poleg tega so letos spomladi pogozdili nad 14.000 ha, od tega 7800 ha posek. Za ta dela je dalo ministrstvo na razpolago nad 800 milijonov lej. Veliki krediti so določeni tudi za zaščito gozdov, za zgraditev jezov, regulacijo hudournikov itd.
Emilio Salgari:
35
KRALJICA KARKBOV
K markizi de Bermejo!« je kriknil svojim ljudem.
pehal bežeče meščane in njih zasledovalce
V brzem teku je zdivjal skozi mesto ter s poti, dokler ni znova prišel do špankinega vrta. Tam je že našel tolpo plenilcev. Ker so le-ti videli hišna vrata zabarikadirana, so bih pravkar razbili šipe v pritličju.
»Spravite se!« je oblastno ukazal kapitan.
F! bustirji so se mrmraje odstranili.
»Hvala vam!« se je zdaj začul glas, ki ga js dobro poznal.
Markiza de Bermejo je bila z dvema oboroženima slugoma 3v.opil? k oknu v prv-im nadstropju.
»Odprite, gospa!« je zaklical gusar in io pozdravil z mečem.
čez nekaj minut je stopil Ventimiljski v hišo in pričakal gospodinjo v tisti dvorani, kjer je Imel prej svoj dvoboj z o j vodo.
»Ali je mesto izgubljeno?« jii vprašala z drhtečim glasom, ko ga je zagledala.
»Da, markiza!« je odgovori5. Naprej sem vam povedal, da se bo posadka vdala flibustir jesa!«
»Oh, kaka žalostno, vitez!«
Ventimiljski je prekoračil sobo, razburjen da se komaj krotil. Zdajci e obstal pred Španko m ji napeto pogledal v lice,
rekcč:
»Vojvode nisem našel!«
»Ip zdaj priha*ftie semkaj v upanju se skriva pri men'.**
»Da, gospa!« »Tu g£ ni!«
ua
Ali govorite resnico?«
>P:.ssžem vam, da se ni vrnil k meni!«
»A kam bi ute~ il pobegniti?«
Gospa . je moice g iaia, kakor Vi se obotavljala z odgovorom.
»Nekaj veste o tem!« je pritiskal gusar.
»Da!« je odgovo-ila markiza.
»Morebiti ljubite vojvodo?«
s Kako to?«
»Kaj vam torej brani povedati, kje je?«
»španskemu kralju služi'«
»Po nizkotni prevari!« je kapitan zaškripal z zobmi.
Gos^a je pobesila glavo. Nato je vzela iz rdtCf žametne torbice, ki ji je visela ob strara, majhno pismo in ga obotavljaj e se pomolila gusarju, rekoč:
»Fred dvema urama sem dobila tole! čitajte!'
Pisemce je bilo kratko:
»Posrečilo se r je priti na .Escorial' in odriniti. Sporočite guvernerju moje opra-vičbe. Nujni vzroki me silijo, da odpotujem v Florido. Diego vam pove vse ostalo!
Van Gould «
»Torei je odnesel pete!« je ogorčeno vzkliknil Ventimiljski. »Spet mi je ušei!«
»Zdaj veste, kje ga najdete! Diego, sta»r Flamec in vojvodov zaupnik, vam lahko pove marsikaj dragocenega!«
»Kje je?«
»V trdnjavi Sa.n Juan de Luz!«
»Trdnjava se še ni predala!«
»Najdite način, da dobite tega človeka v roke! Mnogo takega ve o vojvodi, česar jaz ne vem. Nemara mu ie znano, zakaj je vojvoda odplul v Florido, ze pred časom je govoril o tem potovanju!«
Gusar je v dvomih pozibaval z glavo. »Nadaljujte!« je rekel, ko je premolknila, kakor da se obotavlja.
»Rada bi vam povedala nekaj.
»Torej veste še več?«
»Jaz ne, pač pa Diego! Za zdaj poslu-šaittf mene, vitez! Tu gre za ...«
čvrsto mu je pogledala v oči in počasi dejala:
»Za Honorato!...«
20. POGLAVJE Markiza de Bermejo
Ko je gusar zaslišal to ime, se je spustil v naslanjač in se prijel za oči. Globok vzdih se je začul, podoben pridušenemu ihtenju. Tako je ves prevzet ostal nekaj minut. Ime uboge Flamke, ki jo je tako neskončno ljubil in ki jo je objokoval kot mrtvo, ga je bilo silno razburilo. Nato je vstal, bled ko mrlič. Kafcor v sanjah je pogledal mar-kizo in z medlim glasom izpregovoril:
»Kaj mi trgate srce? Ona je mrtva in mirno spi na dnu morja ob strani mojih bratov!«
»Nemara se motite.£
»Ali hočete trditi, da še živi?«
»Diego Sandorf tako pravi!« je rekla gospa.
»Mar je govoril z vami o Honorati?«
»Da, vitez!«
»Torej veste...?«
»Vse... Vaše maščevanje je bilo strašno! ...«
Gusar se je sesedel nazaj in se pogreznil v mrko zam.šljenost. Ko je nekaj minut molčal, se je znova zbral in rekel: »Ne, Honorata Van Gould je mrtva!«
»Ali imate dokaze?«
Globoko je vzdihnil. »Tudi meni so nekoč pravili, da so jo našli. Dolgo časa sem upal in verjel govorici!... Zdjj ne verjamem v<j*. Bila je bajka, ka»or si jih mnogo pripovedujejo ob zalivu!«
»Diego Sandorf mi je zatrdil, da je voj-vodinjo rešila španska karavela, ki je kasneje nasedla ob floridski obali!«
»Meni pa je pravil don Pablo de Ribeira, vojvodov oskrbnik v Puertu Limonu, da so videli čoln z vojvodinjo ob zahodni obali Kube. Komu naj verjamem?«
»Diegu Sandorfu!« je markiza odgovorila. »Pomislite, da je zdaj vojvoda odpotoval v Florido!«
»Kaj menite ...« je kapitan osupnil, »kaj menite, da je šel po hčer?«
Val krvi mu je planil v lice in mu pordečil d*igače tako bledo polt.
»Da živi?« je globoko zasopel. »Honorata živi T Ali je mogoče ,da bi bil storil Bog tak čudež? Markiza, s tem Sandorfom moram govoriti!«
»Pravim vam, da je v trdnjavi San Juan de Luz!«
»Pri tej priči moram k njemu!« je v nagli odločnosti rekel kapitan.
»Ali ne v^ste, da ima trdnjava 60 topov in 800 vojakov?«
»Kaj za to? Vajen sem gledati smrti v
oči!«	^
»Pa je treba, da ostanete živi!«
»Da, ker moram maščevati brate!«
»Ne... Zaradi Honorate!«
Ventimiljskega je izpreletelo. Da bi obrzdal notranjo razburjenost, je jel hoditi po sobi sem ter tja.
»Z Bogom, gospa!« je rekel nazadnje.
»Počakajte malo!«
Španka je stopila k svoji ebenovinasti. z biserno matico, vloženi pisalni mizi in napisala nekaj vrstic. Nato je podala list Ventimiljskemu, rekoč:
»Najdite način, da dostavite te vrstice Diegu Sandorfu!«
Kapitan je naglo pograbil pisemce. Prečita! ga je:
»Neki moj prijatelj, plemič, bi rad govoril z vami. Drevi o polnoči vas bo čakal pod zadnjim stolpom na vzhodni strani. Prišel je s flibustirji in z njimi spet odide. Bodite na mestu! Lues de Bermejo^:
»Hvala vam, markiza.« je rekel. »Vendar — ali se ne izpostavljate nevarnosti, da pridete v slab sloves?«
»Zfckaj? Mar vam ponujam sredstvo, da bi se polastili trdnjave? Narobe! Prizadevam si, da odvrnem to nevarnost od svojih rojakov!«
»A vendar pomagate flibustirju!«
»Ne! Plemiču pomagam!«
»Nikoli ne bi bil postal sovražnik vaše domovine, ko bi mi vojvoda ne bil stepii na pot! Gospa, morda se vidiva še enkrat, preden odplovem v Florido &
»še n#kaj, vitez! če Honorata še živi, kako se bosta spogledala z vojvodo, njenim očetom?«
Gusar ji je dolgo strmel v oči, nato je dejal:
»Mislite, gospa, da sta se duši mojih bratov umirili? Kadar se morje svetlika, priplavata vojvodovi žrtvi na površfje in terjata osveto. In kadar buči ^a vzhodu vihar, slišim iz njegovega tuljenja gl»s, ki prihaja k meni s flajadftske obale: glas mojega najstarejšega brata, ki je padel po ^rojvo-dovem izdajstvu!... Tudi ta gflas vpije po maščevanju!«
Po kratkem molku je Ventimiljski nadaljeval:
»čez pet dni bo leto tega, kar sem v Maracaibu odrezal truplo Rdečega gusarja z vešal in ga pokopal v morji;* če ho tisti večer svetlikalo morje, je ni milosti za Van Gk*lda!«