OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA V PTUJU "Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težav" V dvorani v Titovem domu v Ptuju se je vršila v torek, 11. oktobra 1949, okraj-na partijska konferenca. Odcr dvorane je bil svečano priprav-ljen. Nad trobojnicami jc bila vidna pa-rola: »Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se nc boji nobenih težav.« V sredi odra je bil postavljen lik tovariša Tita, obdan z zelenjem. Mize v ospredju dvorane so bile v rdečem Partijski delegati so ob napovedanem času v svečanem razpolo-ženju zavzemali mesta v dvorani ter v medsebojnih pomenkih čakali na začetek konference. Ob prihodu člana politbiroja CK KPS tov. _dr. Potrča, člana CK KPS tov. Stoparja, člana biroja oblastnega ko-miteta tov. Simoniča in sekrctarja OK KPS tov. Leskovca se je po dvorani raz-leglo ploskanje. Delegat tov. Premk Alojz je začel kon-ferenco ter pozdravil navzoče goste in delegate ter želel konferenci uspeh. Po izvolitvi delovnega predsedstva je prvi govoril član politbiroja CK KPS tov. dr. Jože Potrč, ki je izročil konfcrenci bor-benc pozdrave CK KPS. V govoru je mcd drugim poudaril nujnost okrepitve partij-ske organizacije ter predočil delegatom važnost sklepov plenarnega zasedania CK KPS, ki dajejo partijskim organizacijam smer nadaljnjega partijskega dela. S po-sebnim poudarkom je priporočil gojiti v partijskih vrstah kritiko in samokritiko. Naloga partijcev je kritizirati, kar ni pra, vilno, vendar je treba vedno sproti iskati rešitev, da bodo stvari tako urejene koi morajo biti. Tudi konfcrenca bi morala potckati v tem duhu. Ob zaklfučku kratkega nagovora jc na vzklik: »Naj živi naš veliki učiteli mar-šal Tito!« dvorano napolnil viharefl aplavz s skandiranjem Tito — Partija, Tito — Partija Vrsta delegacij je prinesla konfercnci čestitke in darila v imcnu delovnih ko-lektivov. Prva je pozdravila konferenco delečaciia mladine iz ptujskega okraja. Sledile so ji delegacije okrajnega odbora AFŽ, tovarne alummiia Strnišče in »Gra-disa«, železniške delavnice in nadzorni-štva proge. Na vse delegate ]e moino vpHval nastop pionirske delegacije, ki fe prikorakala v dvorano. in nagovor pionir-ke Toplak Mincc. Slcdile so delegaciie tovarne perila, oblastnega podjctja >Vi-no«, kmečko obdelovalnc zadruge Trniče, zadruge Osoicik. Vse delegaciie so kon-ferenci obljubile. da bodo njihovi kolek-tivi še v naprej dosledni borci za izvedbo socializma v novi Jugoslaviji. Vsako de-Iej?acijo so delegati sprejeli in pozdravili z burpim aplavzom. Politično gospodarski referat je imel sekretar OK KPS tov. Lcskovec Franc. Dejal je med drugim: Spor med VKP(b) in KPJ ni nastal šele v letu 1948 Času, v katerem se vrsi današnja par-tijska konferenca, dajejo obeležje do-godki, katerih glavno pozorišče je naša država. Zanimanje za razvoj teh dogod-kov je po vsem svetu ogromno, saj so dejansko tudi izrednega mednarodnega pomena. Spor med ZSSR oz. VKP(b), ali še toč-neje med sovjetsko obveščevalno službo na eni in KPJ na drugi strani ni nasta1 šele v letu 1948 ob objavi resolucije Kominforma. Nesoglasje, za katera je bila od začetka do konca kriva izključno boljševiška partija, so obstoiala žedavno prej in 6icer so se začele pcravljati v trenutku, ko je vodstvo BP uvidelo. da se v ognju NOB poraja nova Jugoslavi-ja in to Jugoslaviia, ki se ne misli osvo-boditi samo izpod okupatorja, ampak tudi vsakega izkoriščanja in odvisnosti od zunaj, pa najsibo s katere koli stra-ni. Kot je znano na podlagi zgodovin-skih dejstev. ie bila SZ proti temu že med drugo svetovno vojno, še bolj pa je to prišlo do izraza po končani vojni ko so se med novo Jugoslaviio in SZ pri-čeli ustvarjati ožji ekonomsko-politični odnosi kot temelj novega sodelovanja med socialistično SZ in dcmokratično Jugoslavijo, ki je pričenjala i gradnjo so cializma. Pričakovati je bilo, da bod^ ti odnosi temeliili na popolni enakopravno-eti, da bo SZ upoštevala težko povofr.o stanje nove Jugoslavije in jo V6estran-sko podpirala pri naporih za graditev socializma, ker se s tem ne bi jačala samo naša država. ampak tudi celotra demokratična fronta v svetu. Isto bi pri-čakovali od SZ tudi v odnosu do ostaih novih držav Ijudske demokracije. Vsetn tem državam bi SZ s svonmi števUnimi izkušnjami lahko ogromno pomagala in s tem pomagala tudi sebi Vendar se ta popolnoma upravičena pričakovanja niso ii.polnila Vodstvo BP je krendlo na drugo pot, na pot podre-janja. odvisnosti in popolne Doslusnosfi novo nastalih ljndsko demokratdčnih držav, seveda na škodo istih KPJ 6i ie med narodno osvobodilno borbo priborila ne samo med jugoslo-vanskimi narodi, ampak po vsem svetu zaradi svo;e junaške in dosledne borbe ogromen ugled. Borba naših narodov za nacionalno in socialno osvoboditev je postala každpot vsem zatiranim in izko-riščanim narodom, v njej so oni videU, kako se je treba v danih razmerah bori-ti proti nacionalnim in socialnim izkori ščevalcem, predvsem pa «o se od borbe naše Partije učile druge Partiie kakšno stališče morajo zavzeti napram razred-nemu sovražniku, če hočeio računati na uspeh borbe. Ti ogromni uspehi in ugled naše Partije, tako med vojno kot tudi po vojni, niso bili povolji šovinističnim stremljenjem in naziranjem nekaterih voditeljev BP. Bali so se, da bi slava naše Partije, 6lava našega Tita zatemni-la slavo BP in Stalina. bali so se, da bi se kdor koli v svetu lahko tudi od ias česa naučil. Jasno je, da je tako šovini-ctično mišljenje o večini vodilni vlogi BP in SZ popolnoma zgrešeno in nemarksi-sfično mišljenje o večni vodilni vlogi BP kazuje, da so narodi in države, ki so imele v gotovem razdobjti vodilno vlo-go v svetu, pa nnjsibo pronresivno ali reakcionarno, sčasoma postali nepo-membni in so vodstvo prevzeli drugi na-rodi. Predvsem se je |o hitro zgodilo s tistimi narodi in ljudmi. ki so s svojo vodilno vlogo hoteli zavirati družbeni razvoj. Pri nas so ta zgodovinska deJ-stva znana slehernemu solarju dočim Stalinu in njegovi dru&čini to ni znarvo, ker jih je njihov šovinizern pripelja: do popolne slepote. Ne tajimo ;n zmanjšu-jemo vloge BP, ki jo je odigrala s tem, da je izvedla Oktobrsko revolucijo in prva v svetu zgradila socializem in da je bila dolgo časa močna opora vsemu na-prednemu gibanju v svetu, nikakor pa ne moremo nristati na način podrei-t-nja in izkoriščanja ostalih narodov pred-veem malih, kakor si to zamišlja in iz-vaia BP EP ni i7,podkonava!a ugleda naša Partija, ampak ei ga je izpodkopala sama. Naša Parti;a se je za ualed BP borila &e potera, ko je nase vodstvo ža videlo, da v BP ni vse tako v redu kot bi moralo biti. Vodstvo BP je torei iz-ključno samo krivo za vse, kar se sedaj dogaja tako v odnosn napram raši drža vi, kot naprarn osta}iai*?]Hadsko demokra-tičnim državam in vsemu naprednemu gibanju v svetu. Pcsledicc šovin?stxnih odnosov BP do drugih Partij so ogromne S tem, da ona poudarja izključno svo-jo vodiino vlogo, da diktira drugim Partijam, kako nai delaio. s tem, da im popolnoma onemogoča mieliti z lastno glavo, dosega to. da se revolucionarnost progresivnih sil v svetu raanjša in s tetn hromi njih udarna sila. Posledica te teo-rije mesiianstva BP in Rdeče armade, teorija čakanja, da bo Rdeča armada osvobodila vse zasužnjene narode, iste pasivizira, ker jih skuša prepričati, da se sami z lastnimi silami ne morejo uspešno boriti in osvoboditi. Jasno je, da zna svetovna reakcija tako situacijo temeljito izrabiti v 6vojo korist za še večje izkoriščanje in za razbiianje enot-ne fronte demokratičnih sil Jasno nam mora biti, da ima spor med KPJ in BP tudi za našo državo svoje po-sledice, tako negativne kakor tudi pozi-tivne. Vsekakor so nas najteže prizadele odpovedi gospodarskili pogodb od stra-ni kominformovskih držav. Ne toliko zaradi tega, ker bi nam te pogodbe ne vem kako koristile, saj vemo, kakšen material io pod kakšnimi pogoji smo ga dobivali, ampak zato. ker smo morali zaradi hitre odpovedi pogodb pričeti s sklepanjem pogodb na zapadu, kar je povzročilo trenutni zastoj, ker je bilo vsled tega treba tudi izvršiti pregmpa-cijo nekaterih postavk petletnega plana. Na drugi strani pa je prav posledica te-ga, da se je pri naših ljudeh samoinicia-tivnost. požrtvovalnost, delovna discipli-na itd. razvila do maksimuma, o čemer nam pričaio vedno novi uspehi. Enotnost naše Partije in okrog nje vsega našega ljudstva se -je še bolj i utrdila, Partija je še bolj ojeklenela in se očistila vseh nezdravih elementov in pridobila pri ljudstvu se več zaupanja. Ponosni moramo biti, da smo člani Par-tije, ki je edina v svetu bila zmožna pre-nesti take udarce, kot jih ie naša in na nje dala tudi dostojen odgovor Vedeti moramo, da borba naše Partije ni borba samo zaradi naše države ali goia obram-ba pred napadom, ampak, da ie to borba proti izkrivljenju naukov Marksa, En-gelsa in Lenina, borba za komunistično raoraln, za poštenie. za pravice malih in zatiranih narodov. kar sedaj tepta tako vzhod kakor zahod. To je borba proti zmešanim poimom o neki nezmot-ljivi avtoriteti, skratka načelna borba za pravilno izvajanje linije marksizma-leninimia. Zavedati se moramo, da ako bi naša Partija te borbe ne sprejela, da bi se njene ostrine ustrašila, bi s tem nastala nepopravljiva škoda za vse na-predno gibanje v svetn in to za dolra razdobvi. In zato, ker se zavedamo ogromne mednarodne in zgodovinske važnosti te borbe, moramo biti po-nosni, da jo bojujemo tudi mi, če-prav moramo dostikrat prenašati te-žave, ki niso majhne. Ponosni moramo biti tudi na to, da imamo na vodstvu naše Partije take ljudi kot so Tito. Kar-delj, Rankovič in drugi. Naloge kcmunistov v sedanji situaciji niso lahke Tovariši in tovarišice! Na področju našega okraja politično 6ituacijo prav v zvezi z zunanje-političnim položajem in z zaostritvijo ra-zTedne borbe na vasi sami dobro poznamo. Po terenu se šiu-jo parole o vojni nevarnosti. ki iih meče reakcija, nasedajo pa jim tudi naši ->o-šteni Ijudje. Imamo primere ko pravi-io kmetie, da bi sicer šli v za-druge, če jim rečemo, da morajo iti, ker v slučajv spremembe oblasti bo zemlja tistim, ki gredo v zadruge pod pritiskom, vrnjena, v nasprotnem slučaju |o izgnbe. Pri od-daji žita so tudi veliki kmetje, ki so imeli precej visoke odmere, oddali vse žito, seveda ne iz zavednosti, amoak za-radi pričakovanja nekih sprememb, češ. čeprav bomo nekaj časa lačni, ko pride-jo drugi, bo že boljše. Vse to kaže, da Partija na vasi ni v zadostni meri po-svečala pažnje političnemu lelu. Pred-vsem pa je popustila pri vprašanju Konxinforma, kar na vse zadnje ni čudno, nikakor pa ne hvalevredno, saj smo pri obisku osnovnih partijskih orrfanizacij in v razgovorih s posameznimi člani Partije naleteli na primere, da si niti ti v lem vprašanju niso na jasnem in na njem molče. Gotovo fe, da taki člani Partije nc bodo kos reakcionarni prooa^andi, da bi znali ostale ljudi prepričati o pravil-nosti naše politike, o nezlomljivi moči naše oblasti in da bi znali z dejstvi po-bijati vse sovražne parole in ustvariii pri ljudeh zaupanje. Zavedati se moramo, da se razredna borba na vasi iz dneva v dan zaostruje, kar mora nujno roditi odpor pri tistih, ki so tu prizadeti, v tem pri-meTu rar.ni vaški špekulanti in izkorišče-valci. Ni dovolj, da mi te Hudi samo dnevno biiemo m to neusmiljeno Ob-enem s tem je treba vsem pcštenira lfu-dem povedati, zakaj to dclamo. da dela-mo^to v interesu skupnogti. torej vseh nošterrh liudi Še vedno n°. noznaio n^ši člani Partije pravilnih prijemov pri po-Ktičnem delu. V koltkor se politično delo vrši, «e vrši šabionsko, nekonkrctno in neživljenjsko. Ljudje so praznih o^uljs-nih fraz siti in ne vcriameio. če našerfa političncga dela ne podpremo s konkrpf-nimi dejstvi, ki jih tmamo danes na pre-tek. tako za obiasruevanje p&še zunanie politične sttuacije, kakor naše?Ja noira-nfcfJa gospodarskeča in Dolit;č"orfa Hr>!?t Iz govorov in člankov naših vodUnili liudi imamo za vse to ogromno konkretne{?a mateHala, ki ga moramo le znati upo-a-biti. Pri tem pa pridemo na osnovno sla-bost na§;h partifskih orgamzad' o ka^«ri sc stalno govori. t. }. pomanikanie stu-diia. Stvar v tem pogledu sc pUtio počasi popravlja. čeprav fe prav študii os^ca nravilnega in usnešnega polUič-n^tfa debi Pri vprašanju poli+ičnctfa dela Pa-t?ie ra vasi sem se ustavil na orvem mesfu za-radi te«ja, ker se mi zd"t, da v tem po-^ledu naiveč grešimo !n nam pi-av +o škodi tudi pri tzvajanju rtosnod^rs^;^ naloroti našim dejan-skim sovražnikom. Razredncjja sovražai-ka na vasi tudi ne smemo iskati izključno pri velikih kmetih, ker imamo tudi tned temi poštene liudi, ki svoje dolžnosti do skupnosti poštcno izpolnjujejo. Dejanski sovražnik na vasi »o razni po agrarni re-formi, odločbah sodišča itd. razlaščeni vaški mojJolci in sodclavci okupatorja, dancs bolj ali manf tihi zavezniki Kom-informa, nadalje razni vaški špekulanti in izkoriščevalci, skrafka tisti ljudjc, ki jitn je bilo s prihodom ljudske oblasti onemogočeno še nadaljnje špekuliranje in izkoriščanjc, Po vsem tem raoramo razumeti, da od teh ljudi ne moremo pri-čakovati drugega, kot sovraštvo do ljud-ske oblasti in da ti žclljo povratek v staro, za nje cvetočo dobo izkoriščanja. In prav te ljudi moramo znati na vasi poiskati in z njimi brez usmiljenja obra-čunati. Argumenlov za to pri njih lahko dobimo kolikor hočemo. Ti širijo razno sovražno propagando, ovirajo razvoj za-družništva, nc izpolnjujejo obvcz; saboti-rajo pri obdelavi zcmlje itd. Imcli smo že primerv, ko so odkrito izjavili, da jih ne briga, kaj bodo dali skupnosti, jjlavno je, da imajo zase. Tovariši, čc bomo znali s temi ljudmi tako ravnati, kot oni to zaslužijo, to se pravi, uporabiti proti njim vsc ekonomske in administrativne mere, poštenim ljudem pa to pravilno raztolmačiti, bomo razredno borbo na vasi pravilno in temeljito izvajali in s tem tudi izboljiali politično situacijo, ker borao pridobili vse poitene ljudi, tudi tistc, ki smo jih z našim nepravilnim de-lom ali pasivizirali ali celo odbili. Pred-vscm za člane Partijc je važno, da znajo cnkrat za vselej ločiti poštene liudi in špefulantske tipe na vasi. scveda pa to ne bo dovolj, če ne bodo člani Partije tndi tisti, ki se bodo upali spustiti ˇ bor-bo s temi elementi. Kot sem že omenil, smo v naši politiki napram kmetu pogosto zasektašili m to tudi člani Partije, ali pa so člani Partije vsaj trpeli, da so dru^i napram kmctom sektašili. Lmija Parfifc napram kmetu nam je bila že neStetokrat nakazana, predvsem pa točno poudarjena na dru-gem plenarnem zasedanju CK KPJ. Skrajno malomarno in neodjjo/orno je ravnanje nekaterih članov Partijc in po-nekod cclotnih 0P0, da prav tega ma-teriala niso temeljito preštudirali in po-tcm linijo Partiie sevcda tudi ne morcjo izvajati in jo izkrivljajo na cno ali drujo stran, Ncpravilno izvajanjc linije Partijc do kmeta je v našem okraju rodilo po-sledice, da pri kmetih, lahko rečcmo, splošno prevladuje prepričanje, da narac-rava naSa oblast kmeta kot privatnika uničiti in zato izdaja tudi take ekonom-ske ukrepe, da je kmet prisiljen ali v zadruge ali pred sodišče. Priznati raora-mo, da smo pri nas večkrat iudi tako delali, čeprav se je situacija v zadnjem času popravila. Najprcj morajo sami člani Partije vedeti, da jc načelo vstopa v KOZ prostovoljno in da mora v glavncra bazirati na političncm dclu. To oi samo krinka ali pa fraza, kot nekateri mi-slijo. ampak je to linija Partije, ki so jo pa sami izkrivljali. Postavljati se ra stališče prisilnih ukrepov proti kmetom na splošno, zato, da bi Sli v zadruge, je linija oportuoizma, linija namernega ali nenamernejja škodljivstva, na vsak način pa Škodljiva in nevarna. Prvi<5 rodi to pri kmetu nepotreben strah in nezaupa-nje, na drujji strani pa so zadru^e, ki jih ustanovimo, na tak način slabe, kcr ni med kmeti, ki gredo v KOZ pod pri-tiskom, prave zadružne zavesti, ampak vctkrat skrivališčc za tiste špckulantc, ki drujjega izhoda nc vidijo. Pri ustanav-ljanju KOZ in s političnitn delom v zvc-zt 8 tem raoramo imeti vcdno pred očmi dejstva, da je za kmcta prehod iz privat-nega življenja v kolektivno življenje ne-kaj težkejja in bolečetfa ker ie kmet na zemlio navezan, z njo zraščen in se ne zaveda, da z vstopom KOZ zcmlje ne zgubi, ampak še dobi, saj je vcndar cs-lotna zadruga tudi nierfova last. Ponov-no poudarjam, da sc mora proti krS^in principa proslovolinctfa vstopa v KOZ boriti cclotna naia Partija in to nenehno in vztrajno. Da pa mi od naših kmetov zahtevamo, da tudi oni od svojega posestva prispe-vajo gotov del za skupnost, je to nujna in razumljiva potreba, ki bo iz dncva v dan tudi večja. Dan za dnem nam ras4ejo nove tovarne, nove hidrocentralc, ceste, želcznice in drudi objekti naše petletke. Vse to grade delavci, produkciia v tovar-nah je odvisna od delavstva, ki mu mo-ramo zagarantirati tako prchrano, da bo tudi fizično sposoben dali od sebe, kar največ morc. Tovariši in tovarišice, od našega delavca zahtevamo ogromno, za-radi našega zaostalega kmctijstva, ki nc proizvaja toliko, kot bi moralo *n bi lah-ko, če bi bilo kolektivizirano, in kolikor mi rabimo, pa delavcu doslikrat ne mo-remo dati niti vsaj naiosnovnejših živ-ljenjskih potrebščin. Na drugi sirani naše tovarne rabijo in bodo rabile vcdno več kmečkih produktov za predclaro v industrijske. Vse to so vzroki, zakaj mora kmet oddati državi določen dcl svoje proizvodnje ali svojih dohodkov. Scveda se pri tem postavlja vprašanje, kako bo naše razdrobljeno zaostalo kmetrstvo vsc tc naraščajoče potrebe lahko krilo s svojo nedovoljno produkcijo. In prav rato, da se naše kmetijstvo r popolni mcri vključi v planski način dcla in plan-sko ter s tem povečano proizvodnjo, mo-ramo naše kmetijstvo kolektivizirati, t. j. reorganizirati na zadružni podlagi. V ko-likor kmet kot privatnik ne more iz enih ali drugih vzrokov skupnosti dajati to-liko, kolikor bi z novim načinom gospo-darjenja lahko dal, je to njegova stvar. Jasno je, da mi iz kakih sentimentalnih čustcv nc bomo scdaj od njcga zahtevali minimalnih dajatev. Čc mi od kmeta vča-sih zahtevamo mnogo, mora on v^deti zakaj in da s starim načinom dela, ako bo na tem vztrajal, tega ne bo zmogel. Na drugi strani m« jc frreba prikazati tudi njegove osebne koristi, ki jih bo imcl v kmetijstvu v KOZ, da mu orežc-ncmo nepotreben in neutemeljen strah o slabetn življcnju v zadru^ah. Doslcdno izvajanie ckonomskih ukrepov naj nam torej služi izključno le kot pripomoček, nikakor pa ne kot edino sredstvo *a uota-navljanjc KOZ. Ne smemo dopnstiti sfabc obdelaTe zemlje v z&drugah Politično delo in dosledno tzv&$anj« gospodarskih ukrepov ne bo rodilo za-Želencga uspeKa, Če bomo Se nadalje do-puščali nekatere dosedanje napake. Ve-mo, da kmet n&jrajši vename tetnu, kar vidi. Če kmetje vidijo, da je zemlja t zadrugah slabo obdclana, da ne donaša tega, kar bi lahko, da se zadružnikom Slabše godi kot privatnikcm, bodo take KOZ zelo slab pripomočck pri našem po-litičnem delu. In prav vprašanju utrjc-vanja naših KOZ, ki jih v našem okraju šc ni v tako velikem številu, je Parlija posvečala premalo pažnjc. V kolikor se je na sestankih OPO razpravljalo o KOZ, so se v glavnem razpravljala manj važna rpraSanja, dočini se mnCo vainejSim problemom ni posvcčalo dovolj pažnje. In to velja tako za Partijo v samih KOZ, kakor tudi izven njih. Popolnoma na-pačno je mišljenje nckaterih OPO izven KOZ, da je za nje valno obravnavati sar;o vprašanje odkupov, davkov itd., ni pa važno razpravljati o ustanavl{anju za-drug ali o utrjevanju žc obstoječih. Prva najvažnejša in stalna naloga partijskih organizacij jc razpravljati in delati prav po tem vprašanju^ pa naj si bodo v do-tični partijski organizaciji člani Partije kmetje, miličniki ali pa učitclji Prav za-radi te pomanjkljivosti smo tudi imeli primere, da v nekaterih novo ustanovlje-nih KOZ kljub tcmu, da je v njej sami ali pa v soseščini obstojala OPO, ii bil uvedeo brigadni siatem dcla, se oi delalo po normah, ni bilo v KOZ prave zadruž-ne dcmokracijc, so se kršila zadružna pravila, se ni reševalo včasih percčega vprašanja dclovne sile itd. Računati samo na pomoč OZKZ ali poverjeništva za kmctijsfvo, jc v takih slučajih napačno, kcr se da marsikaj rešiti tudi brez njih, treba pa se je v problematiko KOZ po-glabljati. Tudi preskrbi, prchrani, da o kulturnem življenju zadružiiikov nc jjo-vorim, se ni od strani OPO posvečalo do-volj pažnic. V kolikor pa one same tch stvari nc bi mogle rešiti, bi morale o tera razpravljati in signalizirati na merodaj-n;lc> na'!vnc. Jaamem po-mcnu in izvedbi tch akcii, ker to nam mcra biti jasno, ampak predvsem o tem, kako in kol:.ko je pri njih izvedbi sodc-lovala Partija oz. posamezni člani Par-tijc. Kot jc rečeno, nam p^-avilno in do-sledno izvajanic vsch vrst tJospodirrkih LkcTj, pa - ¦ ' : molnlizacij ¦ in celo mora služiti kot poniožnc srcd-stvo pri reševaniu vprašanja zadružni-štva. O poraoči, ki jo jc pri tch akcijah nudfla .-Partija, moramo odkrito rcČi. da je jc bilo najmanj pri vprašanju mobili-zaciie delovne silc in to stalne ali front-nih brigad. Prcmalo smo se zavedali, da je ravno pomanjkanje delovne sile za uspešno izvedbo petletke trpnutno in bo šc precej časa najtežii in naivažneiši pro-blcm. V kolikor natn je dclovno silo nspclo mobilizirati, je to kkliučno za-slaga lindi iz okrajnega aparata, nikakor pa ne OPO na vast, seTcda šc manj Fron-tc m ostaHh množičnih ortfan'iacii. Tako smo doscgli ravno v re|evanju te nalogc porazne rezultate. V mesecu juliiu smo tzpoktili plan sialne delovne sUe 15o'o, frontnih brigad 22n/ot v avgustu stalne delovne sile 2Oft/o, frontnih brii^ad 23°/«, v septcmbru stalnc delovne sile SO^/o, front-nih brigad 47°/o, v oktobru do sedaj stal-nc delovne sile 15°/o, Irontnih britfad 5r/o in to kliiib temu, da so plani zadrne me-scce precej nizki. To so rczultati, nad katerimi se mora zamisliti sleherni na5 član Partijc. V nažem okraiu ir^mo u^o-tovljene stalne r«zcrvne del. siie 8 do 9 tisoč, od česar smo po planu v produkcijo poslali malenkostno število. Še slabše ie s frontnimi brigadami. Čc pomislimo, da imamo v okrnju 170 vaških odborov OF in preračunamo, koliko oseb ^: morali poslati iz obmo&ia vsakega VOOF za en mesec v FB, dobimo rJzko St^vilko 1 do 3 frontovce in bi te plane lahko izpolnlli samo z odborniki, če bi bilo vcč politič-nega in manj kampanjskega in admini-strativncga dela. Sramotno za na? cVraj je, da imamo 5e vedno najmani 500 do 600 delavcev v privatnem ^oi5r»odarRtvn. ki jih nismo uspeli vključiti v produk-ciio, in pustimo, da iib rarni fnekulant-ski kmetfc še nadalje izkoriSSafo. Na-dalje emo dopuščali, da so prejemali ži-vilske nakaznice liudle, ki do njih niso b:li upravičeni in ki bi sc lahko vV1niž:1i v produkcijo Tako smo h't>? notrrb tro-šili živilskc fondc in zadrževaii dorf>'1 de-lovno silo Ob zadnti rcviziii so bile v 600 takih primerih odvzete živilske na-kaznice. Osnavna partifsiia or^^nizaciia ˇ Š;kolah |e nudila občutno rx>moč pri določanju hektarskega donosa Več pomoči kot pri mobilizaciji delov-ne sile jc Partija nudila pri izvajanju raznib odkuoov, predvscm žita, vendar tudi pri tem odpade precejšen del usne-hov na okrajni aparat in na nekatere po-žrtvovalne ljudi na tercnu. Na tem mestu bi pohvalil OPO v Šikolnb in nro^vsem prcdscdnika KLO tov. Kmeteca, kjer so skoraj edini t okraju pri odkunu žitaric sami postavili rcalne hektarske donosc in plan dobro razbili. Povsod dru^od, tudi v mnotfib primcrib tam, kjer so člani PaHije v KLO ali VOOF,- jc bila huda borba prott oportunizrnu in sicer naiveč pri določaniu hcktarskcrfa ^n(Kn ^r^Vd tega jc bilo nujno, da smo določanje hekt-arskih donosov in obremenitve morali izvaiati iz centra s pomočjo okrainih uslužbencev. Nič boljsa pomoč s strani Partije in mnoiičnih orggnizacii se n« nudi v zadnjem času pri odkumi krom~ pirja. Na uspehe v letu 1949 smo lal o ponosni Nc nameravara trditi, da naii člani Par-tije niso delavni, seveda razen nekaterib izjera, ali pa da Partija v našem okraju ni doživela usoehov. Ubstoj 17 KOZ, od tch 12 ustanovliemh v Mu 1949, 27 ZE. lO6°/o izvedba odkupa belih žitaric, k.i sc bo še povišala itd., to so že usnehi, na katere jc naša Partija lahko tudi ponos-na. Trdim samo to, da bi z odpravo ne-katerih osnovnih napak lahko dočivela se mnogo večje uspehe. Osnovna napaka, se mi zdi, je ta, da naše OPO ne znajo pravilno pristopiti k delu. Že na samih sestankih OPO sc ne razpravljajo najvažnejše gospodarske in politične na-loge, ampak se rešuje: mar' važni tn večkrat nepotrebni problcmi. Ztfodi sc tudi, da se vrše na terenu prioravp za kako gospodarsko akcijo. 'a kar OPO niti ne ve in ni o tem razpravljala prvo ona, da bi te stvari prenesla na KLO ali na Fronto. S tem preidemo na drtlgo ela-bost OPO, in sicer nepovezanost z oblastjo, Fronto 'n ostali^1 r~-~,?\*~'Tn\ organizacijami. Prcdvsem važna se mi zdi povezava s Fronto. Fronta je mno-žična organizacija, to sc pravi organiza-cija, ki zajema iiroke sloje prebivalstva in ki pomaga z ostalimi množičnimi Or-ganizacijami izvesti v Življcnie direktive Partijc. Isto sc opaža tudi v odnosu OT O v ustanovah in podjetiih napram sindi-katu. Prav tcga se naši partiici prcmalo zavedajo, zato hočejo vsc nalogc izvajati sami mimo Fronte in sindikata, ki se na tak način pasivizira, namesto da bi jo Partija aktivizirala. Tak monopolizem Partiji pri delu škodi in zmanjšuje njene uspehe. Zaradi tega imamo ncŠtelo pri-merov. da pri vseh akcijah sodelujc v ob-močju KLO al1' VOOF vedno le par lju-di, ki svoje nalogc tudi z največjo prid-nostio ne morejo uspešno izvršitl. Na dru^i strani pa s tem nc zaintcresiramo širokih množic. da bi nam pomagale in sodelovale z oblastio Hude napake so pri takcm načinu dela ncizbežnc. pri če-tner se na terenu vzbuja nepotrebno nc-zadovoljstvo in nezaupanje v oblast Krivda. da ni dovolj široketfa sodelovania in pomoči naiširšib liudskih množ;c pri delu oblasti ali Frontc nosimo popolno-ma sami tn ie ni treba iskati nikjer dru-jjod Č"e hoče torej Partiia v našem okra-ju naloge izvaiati z večiim uspehom kot doslcj, mora narediti korenit prelom prav na vpraSanju poverave s širokimi liudskimi množicami. za kar naj ji služi Fronta in ostale množične orifanizacije. S tem, da se Partiia povezuic z liud-stvom. ne samo da dela z mnotfo večiitn uspehom. ampak sc tudi utrjuie, Partiia. "zol'!rana od množic. ne more obstoiati Pred celotno Partijo stoje težke naioge ~ variii in tovarišice prcd celotno Partijo stojc težke in odgovorne naioge, ki jih bo sposobna izvrševati le z vztrajnim in nenehnim odpravlianjcm napak, te pa bo znala odpravljati le, če bodo člani Partije vcč in bolje študirali, kot so do sedaj Brez dobrega študija si je nemogočc zamišliati uspešno delo, ker v tem slučaju člant Partiic ne po-znajo linije, ne vidijo perspektive ifl nc morejo biti avantgardisti. ampak v naj-slabšem slučaju capljajo za množicami Tovarišt in tovarišice! S pospešenim in uspeincišim delom. še z večiim elanom kot do sedaj. bomo lahko prcma^Eli vse težare in bo tudi Partiia našega okraja lahko mnogo pripoino^la k uspcšnl tn čimpretšnii iz