ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA DELA Leto VI 20.junija 1930 Štev. 29 Dr. Andrej Karlin knezoškof lavantinski, ki daruje dne 25. t. m. svojo zlato sv. mašo. 226 K strašni nesreći na našem Jadranu. V noči od 5. na 6. t. m. je voxil naš iiajelegantuejši potniški parnik, »Karadjordjcc, iz Splita v Sušak. V ožini med otokom Pasnian in celino mu je privozila nasproti ital. motorna ladja »Francesco Morosini« in se zaletela s svojim rilcem v trup »Karadjor Od leve na desno: Široka pe6. Ponce, Dovški križi in Špik. Skerlep ix Ljubljane, 230 Moderna tehnika v službi policije Dan za dnem prinašajo listi obširna poročila o najrazličnejših in najmodernejših tehničnih pripomočkili, ki se jih poslužujejo zlasti vlomilci pri svojem poslu. Samo ob sebi je umevno, da enako tudi policija ne sme zaostajati za .svojimi '¦klijenti« in da mora uporabljati tudi ona vse pridobitve moderne znanosti, če hoče biti kos rafiniranosti in inteligenci modernih velemestnih zločincev. Policijski uradi velikih mest so zato danes večkrat pravi znanstveni zavodi, v katerih je zaposlena cela vrsta prvovrstnih strokovnjakov iz najrazličnejših panog. Laboratorij za preiskavanje falzificiranih podpisov, vred-nostnih papirjev itd. Spodaj: Identifikacija zločincev, fotografiranje itd. Pri nas segajo prvi početki moderne tehnične policije v 1. 1905., ko je bil izdan zakon o merjenju in ugotovitvi identitete vsakega zločinca. Čeprav se je že pred vojno izpopolnjevala tudi naša tehnična policiju od leta do leta, je imela vendarle še precej primitivne oblike. Izpopolnila se je šele po vojni, ko so bili nabavljeni najmodernejši aparati in se je tudi upravno organizirala po najmodernejših vzorih. Danes stoji pod vodstvom svojega šefa g. Andonoviča na višku. Vzbuja upravičeno pozornost velikih evropskih kriminalnih središč in na zadnji veliki mednarodni policijsko-tehnični razstavi v Karlsruhe je žela veliko priznanje naj-odličnejših evropskih strokovnjakov na tem polju. V cianašnji seriji objavljamo nekaj slik iz različnih oddelkov tehnične policije pri našem notranjem ministrstvu v Belgradu. Aleksander Andonović, šef tehničnega odseka našega ministrstva notranjih del, v svoji delovni sobi. Na desni: Odtiskovanje prstov, pri tem uporabljajo posebno francosko litografsko barvo. Spodaj : Antropome-trično merjenje in registracija vseh podatkov o zločincu. Zgoraj in na levi: Prva in druga stran kartoteke zločincev, ki vsebuje razen vseh podatkov tudi . zločinčevo fotografijo in odtiske vseh njegovih prstov. 231 Spodaj; S posvetitve prenovljene katedrale sv. Pavla v Londonu. Katedrala sv. Pavla v Londonu je najznamenitejša anglikanska cerkev in za cerkvijo sv. Petra v Rimu prva največja cerkev sveta (zgrajena je tudi po načrtih cerkve sv. Petra). Ker se je njena mogočna kupola začela že rušiti, so jo v zadnjih letih temeljito obnovili in dne 25. p. m. vnovič posvetili. Naša slika nam kaže angleški kraljevski par, ki se pelje od svečane posvetitve, v ozadju monumentalna katedrala. Ameriški admiral Byrd, ki je prvi preletel severni tečaj, se je mudil zadnji dve leti v ozemliu južnega tečaja, kjer je s svojo ekspedicijo raziskoval tamošnje pokrajine in zbral ogromno množino jako važnega znanstvenega gradiva. Slika nam kaže triumfalni povratek popularnega letalca in raziskovalca na newyorskih ulicah Na levi: Sv. očeta Pija XI. nesejo v cerkev sv. Petra k slovesni službi božji, pri kateri je proglasil za svetnici Ka-tharino Thomas in Lucijo Fillipino. Francozi so izpraznili Porenje. Najvažnejši politični dogodek zadnjega časa je gotovo predčasna izpraznitev Porenja, ki so ga imeli Francozi zasedenega od 1. 1918. S tem činom je Francija naj-krepkeje podčrtala svojo iskreno voljo in željo, da zavlada med evropskimi narodi čimprej mirno sožitje, zlasti je pa pokazala Nemčiji, da si želi z njo prijateljskega sosedstva. Sploh mora vsak objektiven opazovalec evropske politike priznati, da se danes nobena država tako vneto ne prizadeva za svetovni mir, kot ravno Francija, čeprav žanje zato zlasti od svoje italijanske sosede le vedno večja izzivanja. — Zgornja slika nam kaže triumfalni prihod nemške policije v izpraznjeni Mainz. Slika na levi zgoraj kaže poslovitveno parado francoskih okupacijskih čet v Mainzu. Slika na levi pa kaže slovesno razobešenje nemške zastave ponoči od 50. junija na 1. julija v osvobojenem in slavnostno razsvetljenem Mainzu. 232 Sportni vestnik Na desni: Novi odbor športnega klube Disk v Domžalah. Domžalski Disk je najstarejši slovenski provincialni športni klub, ki se je začel zadnje čase tudi jako lepo razvijati. Danes se vrši otvoritev njegovega novega igrišča. Spodaj : Budimpeštanski waterpoloklub Ferencvaroš je igral 3. t. m. v kopališču ljubljanske Ilirije in z lahkoto premagal Ilirijo z rezultatom 10 : i. Naša slika nam kaže trenutek pred golom Ilirije. Spodaj na desni: Moštvo, ki si je priborilo dirž. prvenstvo v croscoiuntry-teku. Od leve na desno so: Kumer, Majhenič, Šporn in Tinta. A. Derental: Singapurska krasotica t Povest Z rokami je otipal neko od celodnevnega solnca razgreto in še toplo kovino. »Star angleški top!<, je v temi rekel Kierstenov glas. Tu leži bogvečemu že dolgo let brez podstavka na tleh!« Pričel se je spuščati nekam navzdol. Zaslišalo se je šumenje drobnih kamenčkov, ki so se mu udirali pod nogami. Kakor slepec je taval Rahmanov za njim in otipaval pot, da ne bi zopet padel. Prišli so na dno nekega jarka. Kiersten je obstal. Zdaj je Rahmanov zapazil, da se je tibetanski deček, ki ju je peljal navzdol, nekam izgubil. »Zdaj ae morava potruditi, da napraviva čimmanj ropota!« je zašepetal Kiersten. »Pripognite glavo...! Sledite meni!« Pripognil je vejevje nekega grma in se stisnil v razpoklino med kamenjem. Tudi Rahmanov je zlezel noter. Prišla sta v neki podzemeljski hodnik. Bil je tako tesen, da je Rahmanov z obema bokoma čutil njegove hrapave, od curljajoče vlage mokre stene. Morala sta hoditi sključeno, da ne bi z glavo treščila ob vrhu obokanega hodnika ven štrleče kamne. Dokaj dolgo sta na ta način korakala naprej. Naposled se je hodnik razširil. Spredaj je zabrlela slabotna, komaj vidna svetloba. Menda je odsevala od kake še nevidne lučke onstran ovinka. Stena, ki jo je otipaval Rahmanov, se je tu končala. Kiersten je dvignil roko in s to kretnjo ustavil Rahma-nova. »Poglejte na levo!« mu je zašepetal na uho. »Tu boste videli!« V špranji med skalovjem je zagledal Rahmanov čudno, nepričakovano sliko. Ob luči petrolejke je citai star Kitajec s popolnoma plešasto glavo in v velikih roženih očalih veliko knjigo, ki mu je ležala na kolenih. Iz teme se je prikazala obokana jama. Dva iz neobsekanih skal zložena težka stebra sta se dvigala na obeh straneh orjaškega malika. Bil je tri- do štirikrat višji od navadne človeške postave, imel je debelo glavo in ven štrleč gol trebuh. Luč svetiljke je odsevala v njegovih steklenih očeh in kresala v njih rdečkaste iskre, kot da bi bil to živ, v daljavo uprt besen pogled. Jezno in nepremično so se pačila na stežaj odprta široka usta. Rahmanov je nehote planil nazaj. Kiersten mu je srdito stisnil roko. »Molčite! Vse Vam povem. Zdaj morava takoj nazaj!« Neslišno je zopet zlezel v spredaj zijajočo odprtino hodnika. Rahmanov mu je sledil. Ko sta se iz jame priplazila ven, se je bila megla nad v temi nevidnimi jarki polagoma že razpršila. A noč -je bila brez zvezd. Kierstenov obraz se je zdel Rahmanovu samo nerazločen madež, dasi sta korakala drug poleg drugega. Kiersten se je prvi oglasil. Govoril je, kakor vedno, popolnoma mirno. »Povmiva se torej k najini zadevi in zaključiva pomenek! Vprašal sem Vas, ali ste pripravljeni ubiti za Vas popolnoma brezpomembnega človeka? Niste mi dali točnega odgovora. Razumel sem Vas v tem zmislu, da ste si hoteli poprej ogledati tega človeka. Zdaj ste ga videli. Ponavljam svoje vprašanje. Ali pristajate na ponudbo?« Rahmanov je nenadoma začutil rahel trepet, skoro kurjo polt, ki ga je polila po hrbtu. Postal je obupno utrujen: ta;ko mu je bilo vse zoprno. »Mislite torej na onega starega Kitajca?« je vprašal z medlim glasom, ki je donel tako, kot da bi se oglasil mesto njega drug, ravnodušen človek. tialatottalc JugoslQV^ it9hi