Stev« 17.
V Ljubljani, dne 26« aprila 1934.
Posam6zna~$T@t^Drn i«a
m* xvn.
jUpravništvo,.Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
ižhafi vsak^letrtek
Naročnina za tnztmstoo: četrtletno a Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za L zerastvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dls. Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrnlalce » LjnDIJanl, St. 10.711?
Obsežna preosnova naše vlade
Iz vlade je stopilo šest ministrov, med njimi dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj — Novo vlado je spet sestavil Nikola Uzunovic — Med novimi štirimi ministri je tudi senator dr. Fran Novak
Dne 18. t. m. je naša vlada z utemeljitvijo, da je s sprejetjem proračuna v glavnem izvršila svojo nalogo, podala ostavko, ki jo je Nj.Vel. kralj Aleksander I. Sprejel. Novo vlado je sestavil spet Nikola Uzunovic in so imenovani:
za predsednika ministrskega sveta Nikola Uzunovic, predsednik ministrskega sveta in narodni poslanec,
za ministra kmetijstva dr. Dragutin K o j i č, minister n. r. in narodni poslanec,
za ministra prosvete dr. Ilja Šumenkovič, minister n. r. in narodni poslanec,
za ministra pravde Boža Maksimovič, minister n. r. in narodni poslanec,
za ministra prometa Svetišlav Milosav-1 j e v i č, ban vrbaske banovine,
za ministra za telesno vzgojo naroda doktor Grgur Andjelinovič, minister n. r. in narodni poslanec,
za ministra trgovine in industrije dr. Juraj Demetrovič, minister n. r. in narodni poslanec,
za ministra financ dr. Milorad D j o r d j e -v i č, minister n. r.,
za ministra za gradbe dr. Stjepan S r k u 1 j, minister n. r.,
za ministra zunanjih zadev Bogoljub J e v t i č, minister n. r.,
za ministra notranjih zadev Zika L a z i č, minister n. r.,
za ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Fran Novak, senator,
za ministra vojske in mornarice armijski general Milan Milovanovič,
za ministra za gozdove in rudnike dr. Milan U1 m a n s k y, generalni ravnatelj gozdarsko-in-dustrijskega podjetja Dobrlin-Drvar.
V novi vladi ni več ministrov brez portfelja. Besoma ministrstva pa so štiri izmenjala svoje upravnike. Iz vlade so stopili minister brez portfelja dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, minister brez portfelja Hamdija Karamehme-d o v i č, minister za promet Laza R a d i v o j e -v i č, minister za telesno Vzgojo dr. Lavoslav Hanžek in minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovič.
Vsi dosedanji ministri, ki so stopili tudi v novo vlado, so obdržali svoje stare resore, tako da so se na novo zasedla le ona ministrstva, ki so bila izpraznjena: kmetijstvo, gozdovi in rudniki, telesna vzgoja, promet, vojska in mornarica in socialna politika in narodno zdravje. Kmetijstvo je prevzel dosedanji minister brez portfelja doktor Dragutin Kojič, gozdove in rudnike dr. Milan U1 m a n s k y, generalni ravnatelj znanega goz-darsko-industrijskega velepodjetja Dobrlin-Drvar (Štipad), telesno vzgojo dosedanji minister brez portfelja dr. Grgur Andjelinovič, promet bivši prometni minister in dosedanji ban vrbaske
banovine Svetišlav Milosavljevič, vojsko in mornarico dosedanji šef glavnega generalnega štaba armijski general Milan Milovanovič, socialno politiko in narodno zdravje pa naš ožji rojak senator dr. Fran Novak iz Ljubljane.
Novi ministri so bili zapriseženi in so prevzeli svoje posle. Kakor smo rekli, je v novi vladi tudi ožji rojak senator g. dr. Fran Novak,
ki je prevzel ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Po rodu je gosp. dr. Novak iz Šmarja pri Celju, kjer se je rodil leta 1877. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1906. je v Ljubljani otvoril svojo odvetniško pisarno. Od leta 1908. do prevrata je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru; bil je namestnik deželnega odbornika in član .deželnega šolskega sveta. Mnogo let je bil tudi član ljubljanskega občinskega sveta. Tik pred svetovno vojno ga je poslal ljubljanski občinski svet skupno s sedanjim narodnim po^ slancem g. Pustoslemškom v Beograd, da bi na proslavi lOOletnice Dositeja Obradoviča zastopala Ljubljano. Po vojni je bil dr. Novak član narodnega predstavništva. Dne 3. januarja 1932. je bil izvoljen za senatorja.
Minister dr. Kramer na občnem
zboru šišenske organizacije JNS
V soboto je imela delavna in močna šišenska organizacija JNS v Ljubljani svojo redno letno skupščino v prostorih hotela Bellevueja. Prostorna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Zbor je otvoril predsednik, občinski svetnik g. Alojzij L o m b a r, in pozdravil predvsem navzočnega sreskega poslanca, ministra doktorja Alberta Kramerja, dalje poslanca dr. Staneta Rapeta, posle vodečega podpredsednika sreske organizacije dr. Josipa Cepudra, podpredsednika bratskega šentjakobskega okrožnega odbora JNS, občinskega svetnika g. Rudolfa Žitnika, in ostale zastopnike bratskih organizacij.
Podpredsednik g. Milan Cimermanje orisal delo okrajne organizacije in njenega odbora. Dotaknil se je tudi političnega položaja doma in po vsej državi. Potem je poročal o gospodarskih, socialnih in kulturnih potrebah šišenskega okraja. Ob koncu jedrnatega poročila je opozoril na-vzočne na veliko delo, ki ga imata organizacija in stranka še pred seboj, ter pozval vse članstvo k strnitvi delovnih sil. Tajnik g. Adolf Cimermanje podal pregledno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje organizacija danes preko 300 članov. Za tajnikom je poročal blagajnik g. Nande T u š a r o stanju blagajne.
Vsa poročila so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Prav tako tudi razrešnica odboru, ki jo je v imenu nadzorstva predlagal g. dr. Mihe-lak. Nato so se izvršile volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor.
Burno pozdravljen je povzel nato besedo ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer, ki je v skoro dvournem govoru obrazložil politični in gospodarski položaj v državi. V uvodu je pojasnil zadnjo preosnovo vlade, nato pa po vrsti obravnaval najvažnejša vprašanja, ki zanimajo javnost. Med drugim je pri tej priliki odločno obračunal z ljudmi, ki so v teku proračunske razprave izkušali zanesti v skupščino predšesto-januarsko ozračje in so tudi govornika blatili in
obrekovali. Eden izmed njih je celo drzno priznal, da je za svojo klevetniško gonjo prejemal nagrado.
V svojem nadaljnjem obširnem in izčrpnem govoru se je g. dr. Kramer dotaknil tudi različnih gibanj, ki izkušajo pod imenom rodoljubstva na svoj način reševati težavni gospodarski in socialni položaj in ki uporabljajo za svoje glavno orožje puhle besede. Na koncu je govornik predočil pomen JNS, v kateri so zbrani vsi trezni in delavni jugoslovenski elementi, ter je pozival na-vzočne na nadaljnje smotrno delo za popolno izvedbo programa državnega in narodnega edin-; stva.
Za svoj govor, ki so ga navzočni ponovno prekinjali z viharnim ploskanjem in odobravanjem, je bil g. minister ob koncu deležen navdušenih počastitev.
Na predlog predsednika g. Lombarja, da se izrečeta ministru g. dr. Kramerju zahvala za nje^ govo delo in neomajno zaupanje članstva, je po* novno nastalo navdušeno ploskanje. Predlog je bil soglasno sprejet.
Za tem je poročal v imenu sreske organiza-* cije g. dr. Josip C e p u d e r, ki je poudarjal predvsem veliko delo stranke za narodno prebujenje vseh slojev prebivalstva in strnitev vseh delavnih narodnih sil. Orisal je tudi odnos stranke do drugih narodnih organizacij ter zaključil izvajanja s pozivom na delo k slogi v korist celote. Zboro-valci so z velikim pritrjevanjem sprejeli njegov: govor.
Pri slučajnosti sta člana gg. Koprivec in D o 1 i n š e k prosila g. dr. Kramerja pojasnil v nekaterih perečih socialnih in gospodarskih zadevah. Po podanih izčrpnih pojasnilih g. ministra je predsednik zaključil sijajno uspeli občni zbor, najo pa so se zborovalci v navdušenem razpoloženju in med ponovnimi počastitvami voditelja dr. Kramerja razšli.
Kdor
e, ta napreduje!
Doslej najstrašnejša rudniška nesreča v Jugoslaviji
V premogovniku v Kaknju v Bosni je eksplozija plina metana
zahtevala 130 smrtnih žrtev
Malo mesto Kakanj v visoškem srezu je zadela velika nesreča, ki se je pripetila v soboto okrog poldne v kakanjskem premogovniku. Ni hiše, ki bi ne objokavala vsaj ene žrtve. To je
ena največjih nesreč v vsej Evropi, a doslej
največja v Jugoslaviji.
Kakanj je največji premogovnik v Bosni, ki daje na dan po 90 do 100 vagonov črnega premoga. V rudniku je bilo zadnje mesece zaposlenih 1250 rudarjev. Delajo v dveh skupinah, dve tretjini v jamah, a tretja tretjina pri drugih napravah. Prva skupina začenja delo ob tri četrti na 7. zjutraj. Kakor vsak dan so bili tudi v soboto zjutraj zbrani delavci v pozivnici nasproti vhoda v rov, odkoder se pošiljajo na delo. Ta dan so odšli delavci na delo še bolj veseli, ker je bila sobota, izplačilni dan, ki ga pač vsak rudar nestrpno pričakuje.
Ko je opoldne zatulila sirena in napovedala odmor, ni pač nihče slutil, da se bliža strašna nesreča. Ob 13.45 se je sprožila v električni centrali naprava za javljanje nesreč. V največje presenečenje je službujoči uradnik opazil, da pojema obremenitev strojev v jami. Istočasno
se je začulo zamolklo bobnenje In zemlja se te stresla kakor ob močnem potresu.
Iz rova stare jame in skozi zračne dovode se je začel viti gost črn dim. Sirena je trobila vedno strašneje.
Iz centrale so poizkušali dobiti zvezo z rudarji v jami, toda nihče se ni več javil. Vse telefonske zveze so bile pretrgane. Veliko dvigalo, ki vlači iz rovov s premogom naložene vozičke, se je s silnim treskom utrgalo in izginilo v globino. Trenutek nato je v silnem strahu pribežal iz rova rudar in z vzklikom: «Vsi so mrtvi!» javil grozno nesrečo.
Takoj je nastopila reševalna četa, opremljena z aparati za dihanje in krenila v rov, ki je bil napolnjen z gostim dušljivim dimom. Četo je vodil osebno direktor rudnika inž. Kučan, ki se ie pri reševanju tudi sam hudo ponesrečil. Težko
dvigalo ga je stisnilo k zidu in mu zdrobilo desno roko v podlakti.
Rudarji so bili zaposleni po vsej jami, največ -pa jih je bilo v tako imenovanem najglobljem ho-ricontu. Nesreča se je zgodila na vsem tretjem horicontu. Reševalna četa je krenila v treh smereh, ker je področje, na katerem so bili zaposleni rudarji, zelo razprostrto. Izkušali so čimprej doseči kraj, kjer se je pripetila nesreča. 2al pa so reševalci naleteli samo še na mrtve tovariše.
Le oni rudarji, ki so bili blizu izhoda, so se rešili. Vseh je ušlo z begom smrti samo 91. Živega so našli le enega rudarja, ki je ležal pri sesalki in ki ga je vrglo v kanal za vodo. Bil je še pri življenju, ko so ga našli. Rešila ga je okolnost, da je nanj padlo truplo tovariša, zaradi česar plin ni toliko učinkoval nanj. Spravili so ga naglo na zrak. Gre za Slovenca Janeza Štoka. Zdravniki se trudijo, da ga ohranijo pri življenju, imajo pa malo upanja, ker je hudo zastrupljen s plini. Kolikor se da sklepati iz raznih okolnosti,
je prišlo do nesreče zaradi eksplozije metana, plina, ki se pojavlja v vseh premogovnikih.
Samo mala neznatna iskra zadostuje, pa se vžge in razpoči. Del rudarjev je bil ubit pri eksploziji sami, večji del pa se je ponesrečil zaradi posledic eksplozije, in to zavoljo razredčenega zraka in strupenih plinov, v katere se pretvarja metan po eksploziji. Rudarji, ki so prizadeti od same eksplozije, so strahovito opečeni in po večini zogleneli. Zaradi eksplozije se je rov na mnogih krajih sesul. Še hujši je bil učinek vročine, ki se razvija pri eksploziji metana in doseže 1500 do 2000 stopinj Celzija. To je taka vročina, pri kateri se stopijo vse kovine. Ko so začeli iz rova prinašati zoglenela trupla, so spoznali, da je nesreča res velika in da presega vse dosedanje rudniške nesreče v naši državi.
Ginljiva je požrtvovalnost, ki jo ob vsaki taki priložnosti pokažejo rudarji.
Na prvo vest o nesreči so prihiteli vsi rudarji, ki niso bili na poslu, da pomagajo rešiti tovariše,
ne da bi pri tem mislili na lastno življenje. Zlasti se je izkazal inž. Buconjič. Neštetokrat se je spustil v nevarni rov in iznašal mrtvece, dokler se ni sam zgrudil, zastrupljen od plinov. Prenesti so ga morali v bolnišnico.
Okrog premogovnika so se vso noč zbirale množice. Glas o nesreči se je širil od vasi do vasi in odpovsod so prihajali kmetje, da pomagajo pri reševanju. Kmalu pa so prihitele na pomoč reševalne čete iz okoliških rudnikov, tako iz Breze, Zenice, Kreke in celo iz Mostarja.; Ob 3. zjutraj pa so morali vsako reševanje ustaviti, ker so se vsi rovi napolnili s smrtonosnimi plini.
Reševalci pripovedujejo, da so našli rudarje v raznih legah. Nekateri so dvignili roke in tako jih je zatekla smrt, ki je morala nastopiti v trenutku. Mnoge rudarje so našli z žepnimi robci v rokah. Gotovo pa niso imeli niti toliko časa, da bi si jih pritisnili na usta in se tako zaščitili pred plinom.
Reševanje je začela močno ovirati voda, ki je vdirala v rove. Trajalo je nekaj časa, da so jo izčrpali.
V	Kakanj je prispel tudi ban drinske banovine g.dr.Velimir Popovič s podbanom g. dr. Hadžijem Omerovičem. Obiskal je rodbine ponesrečencev ter jih tolažil in obljubil vso podporo. Posetil je tudi ranjence v bolnišnici, ki so mu pripovedovali svoje strahotne doživljaje. Pozneje je prišel v Kakanj tudi minister za gozdove in rudnike gospod dr. Milan Ulmansky. Bil je na potu v Sarajevo, kjer je nameraval izročiti ravnateljske posle «Šipada» svojemu nasledniku, ko ga je že v Brodu zatekla brzojavka o strašni nesreči. Zato je takoj odpotoval v Kakanj. V ponedeljek je bil v Kaknju tudi ministrski predsednik gosp. Nikola Uzunovič, ki je takoj, ko je izvedel za nesrečo, naročil banu drinske banovine, naj priskoči prizadetim rudarskim rodbinam na pomoč z denarno podporo. Razen tega je naročil ministru g. dr. Ul-manskemu, naj sporoči rudarjem,
da bo država prevzela skrb za rodbine ponesrečenih rudarjev in da se bo tudi pogreb žrtev vršil na državne stroške.
V	Kakanj je včeraj prispela posebna preiskovalna komisija, ki jo je odredil predsednik vlade g. Nikola Uzunovič.
Soteščan:	15
o .t
Dedinja grajskih zakladov
Mladenka si je obrisala solzo.
«Listina je vaša ter vam jo morajo vrniti*, je razlagal važno.
{Graščak noče o njej ničesar vedeti. Pravi celo, da je nima.. .*
{Taki ljudje ne marajo sitnosti. Ni se mu je ljubilo iskati*, je sodil njen zaročenec.
{Poizkusite dobiti eno listino*, ji je svetoval oblastnik. cPoprej ne morem ničesar ukreniti.*
«Tedaj mi ne kaže drugo nego oditi na Ma-linje*, je sklenila mladenka. {Stopila bom pred graščaka ter mu oživila spomine .. .*
{Midva pojdeva z vami.* Tudi Milan in Kušar sta bila pripravljena oditi.
{Ni treba*, je odklonila. {Vidva me počakajta v mestu — tam, kjer smo prenočili.*
{Kje pa ste si izbrali prenočišče?* je bil oblastnik radoveden.
{Pri belem orlu*, je povedala mladenka.
Poglavar se ni mogel spomniti tega imena. Vprašal je, kdo jih je tja napotil.
{Neki tujec je prišel takrat mimo voza*, je odgovoril Milan. Mladenki se je zazdelo, da jo je nekaj sunilo kakor z bodalom ob spominu na sumljivega neznanca.
{Kakšen je bil tisti človek?* je poizvedoval oblastnik.
{Srednje rasti in preposto oblečen. Najbrž bi bil rad kaj zaslužil.*
{Slutim, da me je moral poznati*, je ugovarjala Gizela. {Izrekel je potiho moje ime, ko nas {Vaše ime je izrekel?* je iznenadilo poglavarja. {Potem pa ni bilo naključje.». Došel vas je s posebnim namenom .. .*
{Zato ne pojdeš sama na Malinje. Dovolj si že pretrpela... Kdo ve, odkod ti preti nevarnost*, se je upiral Milan.
Gizela je spremstvo ponovno odklonila. {Podnevi me ne bo nihče požrl. Sama bom pri graščaku največ dosegla. Teodor je čudak, ki ne mara družbe.*
Milan se je čudil njenemu pogumu. Nekdaj se je bala celo svoje sence, danes pa takšno junaštvo. Preganjanje jo je utrdilo.
A vendar ga je skrbelo. Pot na Malinje je samotna in zunaj mesta je dovolj postopačev osobito v večernih urah.
{Do noči bom opravila*, si ni dala dopovedati. <Pa če te opazi oni sumljivec.. .* jo je hotel oplašiti.
Kljubujoče S3 mu je nasmehnila in rekla: {Ako bo treba bežati, bom bežala ... Sicer pa je na poti vedno dovolj meščanov, ki se sprehajajo do poznega večera.*
Mladenič je moral odnehati. V kakega nevarnega neznanca res ni veroval; tudi Kušar ni slišal, da bi jo bil poklical po imenu. Bržkone se je zmotila ali pa je čula kako slično besedo.
To ga je pomirilo. A ne popolnoma. Na dnu srca mu je ležala tiha skrb, katere se ni mogel znebiti.
Potem so se ločili. Gizela je hitela na Malinje v zaupanju, da bo omajala okornega graščaka. Kušar se je odpravil v prenočišče k cBelemu orlu*. Milan pa je ostal pri mestnem oblastniku, ki je želel, da bi se o zadevi bolj natanko pomenila.
Zunaj je ponehavala vročina. Poletno solnce se je nagibalo k zatonu.
27.
V prenočevalnici {Pri belem orlu* je bilo ob poletnih večerih prav živahno. Tujci so prihajali in oddajali prtljago. Nekaj jih je odšlo po mestu, drugi pa so posedli okrog miz in naročili večerjo.
Kušarja niso zanimali potniki iz neznanih krajev. Zahteval je ključ od sobe, kjer so prenočili. Urediti je bilo treba prtljago, zakaj še ta večer so nameravali zamenjati prenočišče.
Ni še začel pospravljati, ko je nekdo potrkal na vrata. Odprl je, misleč, da je strežnik.
{Midva se že skoro poznava*, je izpregovoril neznanec v ponošeni obleki. Obraz mu je bil porasel in umazan.
{Predrznost!* Kušar si je mislil, da ima pred seboj nadležnega berača.
{Videl sem vas, ko ste dospeli v mesto z neko mladenko...»
{Ali jo poznaš?* mu je Kušar segel v besedo.
Reševalna dela so se vse te dni nadaljevala in so do torka opoldne spravili na dan 110 trupel. Zdaj je točno ugotovljeno, da je
bilo v onem delu rudnika, kjer je nastala nesreča, vsega 137 rudarjev, od katerih se jih je rešilo le 7, ki so bili v stranskih rovih bliže izhoda. 130 rudarjev pa je mrtvih. Skupno je bilo v premogovniku na delu 221 rudarjev, od katerih se jih je rešilo s
pobegom le 91. Pogreb že izkopanih žrtev se je vršil v ponedeljek popoldne. Udeležilo se ga je nad 1000 rudarjev iz drugih bosanskih rudnikov, v imenu vlade minister za gozdove in rudnike g. dr. Ul-mansky in minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Novak, ban g. dr. Popovič, zastopniki raznih oblastev, 40 duhovnikov vseh treh ver in nešteto drugega občinstva.
Žrtve so položili v dva velika skupna grobova,
ki sta izkopana nad nesrečnim rovom smrti. Ob
obeh grobovih, ki sta bila obsuta s cvetjem in venci, je nastopilo več govornikov.
Na prošnjo svojcev so oblastva dovolila, da se smejo trupla žrtev, ki niso doma iz Kaknja, prepeljati na njihove domove. Železniška uprava je dala v to svrho na razpolago poseben vlak.
Vest o grozni nesreči je napravila tudi v tujini silen vtisk in so številne tuje vlade izrekle naši vladi sožalje.
NJ. Vel. kralj je poklonil iz svojih sredstev 100.000 dinarjev za prvo pomoč
rodbinam ponesrečenih rudarjev. Velikodušni dar je napravil v rudarskih vrstah najgloblji vtisk. Osrednji odbor Rdečega križa je določil v isto svrho 10.000 Din. Enaki vsoti sta darovala bano-vinska odbora Rdečega kirža v Beogradu in Sarajevu. Dalje so med darovalci Združenje rudarskih nameščencev s 25.000 Din, Delavska zbornica v Sarajevu z 10.000 Din, minister za gozdove in rudnike dr. Ulmansky z 2000 Din, rudnik Uro-ševac z 10.000 Din, trgovina s premogom Kauf-man v Zagrebu s 5000 Din in drugi.
Kmetijski krivi nauki
Kakor je izpostavljeno naše zdravje mnogim kvaram in škodljivcem, tako pretijo tudi našemu kmetu od vseh strani razni krivi nauki, ki bi mu mogli, če bi jih poslušal in se ravnal po njih, prinesti občutno škodo.
Tako smo čitali, da priporoča neki ugleden gospod, da bi naš kmet pričel sejati ricinus. Rastline menda ne bodo poznali naši čitatelji, pač pa olje, ki ga pridobivamo iz nje in nam služi za prav dobro odvajalno sredstvo. Kot vzrok za svojo pri-poročitev navaja tisti gospod, da je gojitev rici-nusa boljša od gojitve pšenice ali turščice, ker je cena ricinusovega semena mnogo boljša. Ne glede na skrajno izbirčnost te tropske rastline glede na zemljišče, vlago in toploto je tudi pridelek rici-nusa tako pičel, da še slabše poplača kmetu trud kakor drugi pridelki. Slična priporočila za gojitev oljnih rastlin smo že čitali večkrat v zadnjih letih na pomlad, ko je bilo treba sejati, na jesen pa so tvornice olja nudile prav smešne cene za pridelek. Kmet sam ni mogel kam z novim pridelkom, pa je bil tako prepuščen tvornicam v poljubno izkoriščanje. Ricinus ni za naše podnebne razmere!
Neki hrvatski časopis piše takole: «Sadi kar največ krompirja dobrih vrst, ker je krompir naj-hvaležnejši pridelek! Pri količkaj dobri obdelavi zemlje, zadostnem gnojenju in skrbni negi rastline moremo doseči pri krompirju pridelek 100 do 150 metrskih stotov na oral. če bi bila krompirjeva cena le 30 do 40 Din za metrski stot, prinese oral 3000 do 4500 Din, kolikor ne vrže noben drugi pridelek.* Zaradi takih naukov je prišlo pri nas tako daleč, da opuščajo gojitev krompirja stari krompirjevi okoliši v naši banovini, ker jim z nizkimi cenami onemogoča nadaljnjo gojitev hrvaška konkurenca s svojim vodenim in neokusnim blagom, ki ga nudi po nizkih cenah.
Pridelek, ki ga navaja hrvatski časopis, je za naše kakor tudi za slabo pregnojene slavonske kraje nedosegljiv, zato tudi ne drži visoka donosnost, posebno če pomislimo, koliko stane v primeri z žitaricami pridelovanje krompirja. Pri sedanjem srednjem donosu 100 metrskih stotov krompirja na hektar (1 in % orala) v naših krajih znašajo pridelovalni stroški 75 Din za stot in je torej blazna misel, da bi prodajali krompir po 30 do 40 Din za metrski stot. Hrvatski kmet, ki
«Nekoliko pač>, je odvrnil porogljivo. <Moj tovariš jo je celo poklical po imenu...»
<Veš li, odkod mu je znano njeno ime?» se je spustil z neznancem v pogovor.
«Kaj bi ne vedel! Sestra mojega tovariša se prav tako imenuje.. .>
cTedaj se je zmotil ali pa ...» Potepuh se je namuznil: cKoliko mi daste, da vam pojasnim vso zadevo...» , «Toliko, kolikor bo vredno tvoje poročilo ...»
«Velja. Slišali boste nekaj, česar niste pričakovali ...»
«Začni! Ampak kratko in stvarno! Praznih mara ne bom dolgo poslušal.*
Neznanec je začel brez uvoda: «Tisti postopač, ki je poklical mladenko, se imenuje Stuc ter je moj prijatelj.. .*
«Prijatelja vendar ne boš izdajal.* Kušar se je hotel prepričati, ali naj se zanese na njegove besede.
«Za denar lahko vse napravim. Od prijateljstva ne morem živeti...»
«Še nekaj!* se je spomnil Kušar. sNajprej te moram poznati.. .*
1 dme mi je Cink. Po poklicu sem mestni delavec. Stuc je moj tovariš. Pred mestom vas je čakal s posebnim namenom.. .* . «Torej mu je bilo naročeno...» «Seveda. Gre namreč za njegovo sestro. O vašem prihodu je bil natančno obveščen...»
«Kje je njegova sestra?* je poizvedoval Kušar čedalje bolj zaupno.
«DaIeč. Kraja mi prijatelj ni hotel imenovati.* «Ali je bogata?* je zanimalo Kušarja. «Po stricu je podedovala obilno premoženje. Svojemu bratu pošlje mnogo denarja .. .*
Kušarju se je pričelo jasniti. Tudi sam bi bil rad kaj dostavil, a se je premagal ter se zadovoljil le z vprašanjem.
cVašega prijatelja bi želel poznati*, je omenil poročevalcu. cPovej mi, kje bi ga mogel dobiti, da bi se kaj pomenila...»
Čink se je zamislil: «Tega vam ne svetujem, ker bi lahko nastale slabe posledice...»
«Ali meniš, da bi se dal spoznati? Preoblekel bi se in prisedel k vama... Seveda bi dal tudi za pijačo.. .*
Postopač se je obliznil in pomišljal: «Stuc bi vam ničesar ne povedal...» cPa če bi ga poprej opijanil?* cVseeno. Štuc ima mnogo prijateljev. O tem, kar sem vam povedal, pa ne ve nihče razen mene.*
«Vsekako maram spoznati tega človeka. Vsaj od daleč bi si ga rad ogledal.*
«No, ako želite, vam bom ustregel. Sami boste krivi, ako vam bo škodovalo...»
Čink je navedel zakotno ulico in opisal bez-nico, kamor zahaja Štuc v večernih urah. Njegove podatke si je Kušar prav dobro zapomnil.
«Toda pridite sami in ne vedite se sumljivo*, mu je zabičil in spravil nagrado, katero je prejel za svoje poročilo.

St
RADION
pere sam!


opere gospodinja v 40 letih. Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur je porabila prej —težko sklonjena nad pralnim čebrom — samo za družinsko perilol
Ogniti se temu delu sicer ni mogoče olajša se pa zdaj lahko... s Schichtovim Radionom. Zakaj Rad ion pere sam.
Me muči se!
SCHICHT«.
RADION
5
Potem se je hitro poslovil. Mudilo se mu j nekam, kjer bo zapravil svoj zaslužek.
Kušar ga je ustavil. «Pa kdaj naj pridem?* je moral natanko izvedeti.
cNocoj vas ni treba. Morda jutri ali pojutri*' njem.. .>
bi poslušal takšne krive nauke, bi škodil ne le sebi, temveč tudi nam, ker bi bil pač primoran prodajati krompir po cenah, ki bi mu jih narekovala trgovina, ki kakor zgoraj pri oljnatih rastlinah tako tudi pri krompirju meša našega kmeta, da bi sama mogla obilneje ribariti v skaljeni vodi Kar se krompirja tiče, smo tudi v nekem našem strokovnem časopisu naleteli na članek, kjer nekdo izpodbuja naše Barjane na gojitev krompirja in ugotavlja, da so.se izvedli na Ljubljanskem barju poizkusi s krompirjem, ki so dali kar 300 metrskih stoto v krompirja na hektar. Krompir pa je bil manj obilen na škrobu, zaradi česar bo treba najti pripravno sorto za Barje, ki bo ustrezala tudi glede škroba. Nič ne poroča pisec o razsežnosti poizkusnega polja — iz nekaj kvadratnih metrov in iz enkratnega poizkusa se ne da še prav nič zaključevati —, nič o vremenskih, nič o gnojilnih okolnostih. Pisec zaključuje svoja izvajanja: «V splošnem je dognano, da je krompir iz barjanske zemlje enakovreden onemu iz mineralne zemlje, ako ga celo ne prekaša. Rahla in lahka barjanska zemlja daje debele gomolje. Krompir pa, ki ima manj škroba, je bolj pripraven za krompirjevo solato. Važna za nas je tudi ugotovitev, da ima barjanski krompir veliko vrednost za mineralno zemljo, ako ga presadimo, ker donaša za 15 do 25% večje pridelke od onega, vzgojenega na mineralni zemljL Ta zamena za-
branjuje do gotove meje degeneriranost (izroje-nje) krompirja. Kdor ima obe vrsti zemlje, mu priporočamo gojiti krompir na barjanski zemlji in ga nato presaditi na mineralno zemljo.*
To so krivi nauki. Barski krompir ne prekaša onega iz mineralne zemlje, temveč je voden in špehast ter se ga branita trgovec in gospodinja. Debeli gomolji niso nikdar in nikjer prvovrstni in so zato nezaželeni. Krompirjeva solata iz barskega krompirja je malo vredna ter koristi le gostilničarju, ker ne vpija olja. Naravnost ne-zaslišna pa je trditev, da bi dajal na Barju vzgojeni krompir do četrtine večje pridelke v mineralni zemlji od krompirja, vzgojenega v tej. Baš obratno je že prav stara resnica in se je na debelo poslužujejo naši Barjani, ko kupujejo za seme vsako leto gorenjski krompir, medtem ko se obratno še nikoli ni zgodilo, da bi Gorenjec kupoval na Barju semenski krompir. Iste razmere so v Nemčiji, ko vzgojujeta Vzhodna Prusija in Šlezija semenski krompir za barske in porenske pokrajine. Naši Barjani naj ostanejo lepo pri svojem priznanem zelju, fižolu in drugi povrtnini, krompir pa bodo pridelovali s stalno menjavo semena iz dobrih gorenjskih leg pa še za naprej le za domačo rabo. Industrijske vrste krompirja, ki jih gojijo po nemških barj'h, pa ne bodo prišle za nas še kmalu v poštev, ker pri nas ni povpraševanja in tudi ne porabe za industrijski krompir.
Padanje števila obrtnikov in trgovcev je neizogiben pojav
Poleg človeških žrtev, razdejanih pokrajin, milijard vojnih dolgov, propasti nravnosti, širjenja spolnih bolezni in drugih neprecenljivih škod nam je zapustila svetovna vojna tudi hudo bolezen, ki se je javljala v težnji naglega in lagodnega življenja in bogatenja. Skoro po vseh državah je nastopila po vojni inflacija denarja, to se pravi, da se je številčna vrednost denarja umetno povečala in se tako denar nenaravno napihnil.
Povsod je bilo po vojni denarja dovolj in so že šolarji imeli stotake za igračo. Trgovina in obrt •sta rasli kakor gobe po dežju ne le po mestih, temveč tudi po zadnjih gorskih vaseh. Kjer je bila desetletja ena sama trgovina v vasi, je nastalo poleg nje kar dvoje ali celo trcje novih. Prav tako :'je bilo z obrtjo. Lahek in obilen zaslužek je pre-
mamil mnogokaterega očeta, da je dal otroke učit obrtništva. Mizarjev, krojačev, čevljarjev in šivilj je bilo v vsaki vasi toliko, da naposled niso imeli več vsi dela in so propadli drug za drugim. Po drugih državah, na primer v Češkoslovaški, se je ozdravitev teh razmer izvršila že pred dolgimi leti in se je tako postavilo pravilno razmerje med številom odjemalcev in številom trgovin in obrti. Pri nas se je v večji meri pričel ta pojav pred dvema letoma in traja še danes.
Za preteklo leto je objavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nedavno popis o prijavljenih in odjavljenih obrtih v letu 1933. za našo banovino. V trgovini je bilo v preteklem letu vsega skupaj prijavljenih 777 novih podjetij, odjavljenih pa 2107, to je 1330 odjav več kakor prijav. Pri obrti je bilo v preteklem letu 927 no-
vih prijav, odjav pa 2263 ali 1336 odjav več kakor prijav. Nad polovico odjavljenih obrti zadene £*>
vilje, čevljarje, krojače in mizarje.
Iz teh podatkov se da mnogokaj sklepati Najbolj enostaven sklep je, da pripišemo vso krivdo na tem nazadovanju gospodarski stiski. Nekje smo citali, da je glavni vzrok za nazadovanje trgovine in obrtništva v naši banovini slabo gospodarsko stanje našega kmeta. Kakor je na prvi pogled to izvajanje verjetno in vsega uvaževanja vredno, vendar ni povsem resnično. V istih podatkih namreč najdemo, da se je število gostilniških obratov lani celo povečalo za osem novih. Res to povečanje ni na prvi pogled veliko, toda pomisliti moramo, da je v naši banovini toliko gostilniških obratov, da prednjačimo vsem drugim delom naše države. Zedinjene države Severne Amerike so ponosne na dejstvo, da imajo toliko avtomobilov, da morejo vanje naložiti vse prebivalstvo iz vse ogromne države. Tudi mi Slovenci imamo sličen svetovni rekord, čeprav je mnogo žalostnejši od ameriškega. V naši banovini imamo namreč toliko gostiln, da lahko spravimo v nje vse odrasle moške, pa bi ostalo še mnogo prostora tudi za ženske. Če pomislimo, koliko znašajo vse različne davščine za gostilne, moramo pač ugotoviti, da je baš povečanje gostilniških obratov dokaz, da mora imeti nazadovanje trgovine in obrti drugačne vzroke, kakor smo jih navajeni slišati in čitatL V gospodarski stiski pač človek opusti najprej nepotrebne reči, potem se šele omeji v potrebnih. Res je pijancu alkohol potrebnejši kakor hrana, obleka in obutev, toda menda ni nikogar med nami, pa najsi bo še tako goreč preganjalec alkoholizma, ki bi trdil, da je ves naš narod tako propadel, da mu je alkohol potrebnejši od hrane, obleke in obutve.
Povsem drugačni so vzroki propadanja naše trgovine in obrti, če se ozremo nazaj na ugotovitve, ki smo jih zapisali v prvem delu našega članka. To nazadovanje je povsem naraven pojav, ki gre vzporedno z učvrščanjem kupne vrednosti denarja. Dokler je bilo denarja v izobilju, je lahko z njim razpolagalo in od tega živelo veliko število ljudi, od sedanjega zmanjšanega pa jih more naravno le mnogo manjše število. Kakor je hudo za posameznika, trgovca ali obrtnika, ki ga je pogodila nesreča, da je moral opustiti svoj obrat, tako je za splošno gospodarstvo to usihanje obratov na pravilno mero neizogiben pojav, ki bo prinesel ostalim obratom kakor tudi odjemalcem le koristi.
«Na reki ima svoj čoln. Tam prevaža ljudi, pri sčemer nekaj zasluži. Njegovo opravilo traja po navadi do trdega mraka. Potem je lačen in žejen.. .>
Capin jo je naglo odkuril. Kušar se je zaklenil v sobo in začel pospravljati prtljago. Kazalec na uri se je pomikal v polnočno strmino.
Ko je vse uredil in pospravil, se je zleknil v naslanjalo. Tedaj je vstopil Milan in vprašal s strahom po Gizeli.
<Ali nista prišla skupaj?* je planil pokoncu.
<Tedaj se še ni vrnila... Na Malinju ni ostala toliko časa... Kje se je neki zapoznila?*
«Morda se ji je kaj pripetilo.. .* Oba je prijelo resno skrbeti.
Kušar je odprl okno in gledal na ulico. Tujci so še vedno prihajali, toda Gizele ni bilo odni->koder. Milan je vprašal strežnike in vratarja, ki je sprejemal goste. A nihče mu ni mogel dati kakega pojasnila.
Milan in Kušar sta se odpravila v mesto. Vso noč sta begala po temnih ulicah, a brez uspeha. Zjutraj sta se oglasila pri mestnem oblastniku.
Gregor plemeniti Valant ni pričakoval take novice. V prvem hipu ni vedel, kaj naj svetuje ali ukrene. cTukaj je ni bilo*, je bil ves zmeden. <Morda je zgrešila pot v predmestju .. .*
Milan je dvomil: «Znana ji je vendar vsaka stezica ... Ne, ne! Gizela se ni mogla izgubiti!* • <AIi pa je srečala kako znano osebo, ki ji je ponudila prenočišče...»
«Ni verjetno. Najbrž nima v mestu nikakega znanstva.. .*
Kušarja so plašile temne slutnje. Vedel je, da ima mladenka tukaj skritega sovražnika. Milanu še ni ničesar omenil, toda mestnemu oblastniku mora odkriti, kar je bil izvedel.
«Ali pa veste, da je postopač govoril resnico?* je dvomil oblastnik. «Lahko vam je natvezil nekaj, kar ni res, samo da je prišel do denarja.. .* «Pravil mi je stvari, katerih se ni mogel izmisliti. O tem se bom še osebno prepričal...»
«Kušar, varujte se ljudi, ki posedajo po zakotnih beznicah... Izvabiti vas hočejo v past, kjer boste izgubljeni.. .*
«Gospod oblastnik! S takimi ljudmi sem imel že dovolj opraviti. Poznam njih nakane ter vem, kako jih je treba ugnati. Bojim pa se za neizkušeno Gizelo.. .*
«Meni pa se le dozdeva, da je ostala mladenka na Malinju*, je menil oblastnik. «Pojdite tjakaj in poizvejte. Ako boste izvedeli kaj neprijetnega, me nemudoma obvestite.*
Kušar se je urno zasukal in odšel po bližnjici na Malinje.
Graščak Teodor ga je prestregel na pragu. «Prišli ste zopet zaradi tiste listine*, ga je nagovoril. «Ali je ni izdalo mestno oblastvo?*
«Nekaj drugega me je privedlo do vas*, mu je odvrnil važno. «Sinoči je bila tukaj Gizela.. .* cSeveda je bila*, je odgovoril navidezno mirno. «Se je li dolgo zamudila?*
cOdšla je, čim sva se zmenila. Ne vem, zakaj ste radovedni?*
<Zato, ker se sinoči ni vrnila...* «Kam pa se je dejala?* se je namišljeno začudil.
«Rekla je, da bo kmalu opravila. A zaman smo jo pričakovali.. .*
«Mladina ima svoje opravke in svoje poti*, je napravil neslano opazko.
Kušar ga je zavrnil: ^Prepričan sem, da se mladenka z nikomer ne ukvarja.. .*
«Potem je še bolj čudno. Kam je neki izginila?*
<0 tem bom poizvedel.* Kušar se je hitro poslovil. Mudilo se mu je nazaj v mesto. Srečalo ga je mnogo ljudi in marsikoga je ustavil in vprašal po mladenki, katero je natanko opisal. A neuspešno je bilo vsako poizvedovanje.
Izkušeni član sodišča, ki je prodrl že v marsi-kako zamotanost, ni vedel, kaj naj bi ukrenil. Misli so mu nastajale in ugašale kakor iskre nad plamenom. Spomnil se je neznanca v mestni pre-nočevalnici. Njegov zlobni tcvatiš je medtem zalezoval mladenko ter jo odvedel ali celo umoril. Svoje strašno dejanje je v mraku prav lahko izvršil.
Kušar je dospel po dolg:h ovinkih v mestno prenočevalnico. Tu je izvedel, da se Gizela še vedno ni vrnila. To je njegove slutnje še bolj utrdilo.
IDalie prihodnjič.)
============== .DOMOVINA*
Politični pregled
V ponedeljek je zasedal upravni odbor narodne skupščine. Soglasno je bil sprejet predlog, da se znižajo narodnim poslancem dnevnice za eno petino,
namreč za 1500 Din na mesec. Odbor se je postavil na stališče, da mora narodno predstavništvo samo dati dober zgled varčevanja. Prav tako je sklenil, da se odpusti pet stenografov in upravni tajnik narodne skupščine, ki so državni upokojenci. Na njihova mesta bodo postavljeni prosilci, ki so brez službe in dohodkov. Obenem je odbor pooblastil predsednika narodne skupščine, da sporazumno s predsednikom tega odbora pokloni večjo vsoto za prvo pomoč žrtvam rudniške nesreče v Kakanju. Dopoldne je zasedal še odbor, ki proučuje zakon o fidejkomisih. Odbor, v katerem sta med drugimi tudi narodna poslanca gg. Pustoslemšek in inž. Pahernik, je načrt zakona v načelu odobril. Prav tako je imel svojo sejo odbor, ki
proučuje uredbe vlade, izdane na osnovi pooblastil zakona o zaščiti kmetor. Vsi odbori bodo nadaljevali svoje delo in pripravili gradivo za celotno narodno skupščino, ki se bo sestala še ta teden.
Turško časopisje mnogo piše o obiska našega ministra za zunanje zadeve Jertiča t Ankari in o njegovih razgovorih s predsednikom turške republike Mustafo Kemalom pašo in turškim ministrom za zunanje zadeve Tevfikom Ruždijem bejem. Splošno se naglasa, da pomeni ta obisk znatno poglobitev odnošajev med Jugoslavijo in Turčijo. V duhu balkanske pogodbe bosta obe državi v bodoče še tesneje sodelovali za prijateljstvo in mir med balkanskimi narodi in za varnost mej balkanskih držav. Oba zunanja ministra sta se razgovarjala tudi o tem, da je treba med obema državama čimprej skleniti trgovinsko pogodbo, pogodbo o medsebojnem naseljevanju, pogodbo o izročanju krivcev in pogodbo o medsebojni pravni pomoči.
Razorožitveni posveti nočejo prav napredovati. Kakor poročajo iz Pariza,
Francija do sestanka predsedstva razoro-žitvene konference 23. maja ne namerava ničesar več pokreniti v vprašanju razorožitve,
št. 17 '
temveč samo počakati, kakšno bo stališče ostalih držav, zlasti Anglije in Nemčije. Francija bo šele na konferenci stavila no' e predloge. Tudi Nemčija pripravlja svoje predloge, ki bi mogli v zvezi z napovedanim posredovanjem Anglije in Italije razčistiti položaj tako, da bi se videlo, ali je še mogoče računati z razorožitvenim sporazumom ali ne.
Važen politični dogodek je tudi
prihod francoskega ministra za zunanje zadeve Bartliouja v Varšavo. Sprejem je bil zelo prisrčen. Razgovori Barthouja s poljskimi državniki so pokazali, da je prijateljstvo med Francijo in Poljsko zelo trdno. To je poudaril tudi Barthou, ki je izjavil novinarjem, da je prišel v Varšavo ugotovit, da je prijateljstvo med obema državama nerazrušljivo.
ČRNOMELJ. Letni občni zbor sreske organizacije JNS se je vršil te dni opoldne v stekleni dvorani Laknerjevega hotela, ki so jo napolnili meščani in vrli gospodarji iz vsega sreza. Mnogi so prišli po 30 in več kilometrov daleč, da se po-uče o najnovejših političnih in gospodarskih dogodkih. Navzočni so bili med drugimi tudi narodni poslanec g. Dako Makar iz Metlike, banovinski svetnik g. Evgen Lovšin iz Ljubljane in okrajni načelnik g. Trstenjak, ki jih je predsedujoči g. Karol Miiller najprisrčneje pozdravil in dal najprej besedo poslancu g. Makarju. G. Makar je zborovalcem predvsem pojasnil gospodarski položaj naše države in naglasil, naj se vsi dobro zavedajo, da je zdaj stiska po vsem svetu. Gospodarska tržišča izven naše države moramo v čim večjem številu in obsegu osvojiti, ker le od tega smemo pričakovati vsaj delno omiljenje stiske. Njegovemu govoru so zborovalci navdušeno pritrjevali. Banovinski svetnik g. Evgen Lovšin je podrobno poročal o gospodarstvu naše države in banovine zlasti glede na oba belokrajinska sreza. Poudarjal je, da je delo banovinskega sveta hudo, a se vendar vsi z največjo resnostjo trudijo za napredek in povzdigo našega kmeta. V nadaljnjem govoru se je podrobno dotaknil elektrifikacije naše banovine, raznih kmetijskih panog, zadružništva, kmetijskih organizacij, gozdarstva, agrarne reforme v Beli Krajini, prosvete, tehničnih del, socialnozdravstvene pomoči Beli Krajini,
= Stran 5	==g
trgovine, obrti in industrije in naposled samega banovinskega proračuna. Zborovalci so mu bili za njegova izčrpna izvajanja zelo hvaležni. Iz poročila tajnika organizacije g. Josipa Vardjana je razvidno, da članstvo stranke JNS v Črnomelj-skem srezu prav lepo napreduje, medtem ko poročilo blagajnika g. Josipa Peršaka starejšega ni bilo tako razveseljivo, kar se tiče gmotnih sredstev, ker belokrajinski kmet danes najhuje občuti pomanjkanje denarja. Novemu odboru načeluje dosedanji marljivi predsednik, črnomeljski občinski predsednik g. Karol Muller. Tudi vsi ostali člani odbora so preizkušeni javni delavci, ki jamčijo za lep napredek črnomeljske organizacije JNS.
GORJE PRI BLEDU. Naš mladi Sokol, ki si je zgradil preteklo leto svoj dom, je priredil poleg več predavanj preko zime nekaj zabavnih večerov in telovadno akademijo s popolnim uspehom. Dasi je mlado društvo v hudem boju z nasprotniki, vendar prav lepo napreduje. V zadnjem času je dobilo tudi svoj dramski odsek, ki je uprizoril pod vodstvom učitelja br. Peterce igro <Navadea človek*. Predstava je lepo uspela. — Dne 15. t. m. se je vršil v dvorani Sokolskega doma sestanek gozdnih in drugih delavcev. Na sestanku je govoril g. Stane Janko o organizaciji, ki bi bila neizogibno potrebna tudi za gozdne delavce v Gorjah in okolici. Zato se je osnovala v Gorjah podružnica Narodne strokovne zveze, ki bo slonela na JNS. — Krajevna organizacija JNS za Gorje si je izvolila na zadnjem občnem zboru nov odbor pod predsedstvom učitelja g. Franca Pikeljna. V kratkem nas poseti g. Ivan Mohorič, sreski poslanec in minister, in priredi velik javen shod. —< Letos poteka 40. leto, odkar se je ustanovilo v Gorjah gasilno društvo. Slovesna proslava 401et-nice bo 10. junija. Gorjanska gasilska četa je ena najmočnejših na Gorenjskem. Šteje 75 delavnih članov, ima godbo 25 mož. Njen odbor je čisto naroden. — Bivši starosta Sokola, zdaj odbornik Sokola in JNS in soustanovitelj strelske družine g. Krišpin Ogris, nadzornik dvornih lovišč v Krmi, je prejel od Nj. Vel. bolgarskega kralja Borisa red sv. Aleksandra VI. stopnje. K odlikovanju mu čestitamo!	\
LJUTOMER. Naša glasbena šola priredi v nedeljo 29. t. m. šesti javni nastop s svojimi gojenci. Spored je zelo pester. Nastopijo vsi oddelki posamezno in v raznih skupinah. Letos bomo še slišali flavtista in čelista. Mladinski pevski zbor nam zapoje med drugimi tudi dve prleški s spremljevanjem harmonike. Ob koncu
— DVA ČLOVEKA
Schalderski potok, ki je tekel mimo prodanega posestva, je zašepetal sporočilo Eisacku. Vrhovi žlahtnega kostanja, ki so bili tri stoletja spoznavna znamenja domačije, so zašumeli škrjan-cem v Raudeggu:
cjudita Platterjeva je prodala Platterjevo domačijo.*
Vse je oddala. Ničesar ni ohranila. Tudi slu-žinčad je prevzel novi lastnik. Samo čaplja je smela spremiti odhajajočo v novo domovino; Judita Platterjeva je hotela iznova zaživeti v visoki divjini pod Kraljevskimi stenami; samo s svojo mladostjo, svojo močjo in svojim delom. Njeno novo življenje v puščavi naj bi bilo preizkušnja te moči; torej preizkušnje ni bilo treba prestati samo duhovnu iz samostana Nove Štifte.
Temu pa so sporočili:
cjudita Platterjeva je prodala Platterjevo domačijo!*
Patru Pavlu se ni zganila črta na obrazu in ni izgovoril besedice... Ker je živela Judita Platterjeva v Vahrnu na svoji domačiji, ker je bila ta domačija blizu samostana Nove Štifte, se je vrnil iz Rima v domovino in pretrpel vse bolečine te vrnitve. Zdaj pa je ona šla.
Kar je mislila, ko je bila še neumno dekle, je storila, ko je postala zrela ženska. Še celo svojim
otroškim sanjam je ostala zvesta, vsemu je ostala tako zvesta kakor svojemu zlatemu obročku na prstancu.
Torej je morala ohraniti tudi svojo mladostno ljubezen neizbrisno v srcu — čeprav se je umaknila, ko je v tisti noči ob bregu Eisacka iztegnil roke za njo.
cTorej je morala ohraniti tudi svojo mladostno ljubezen neizbrisno ...»
Ko je pomislil to, se mu je zazdelo, da se tla pod njim majejo. Omotica se ga je lotila. Le malo, da se mu ni bilo treba česa oprijeti, le malo, da ni omahnil na tla, kakor bi ga bil podrl sunek s pestjo v obraz. Lahko bi bil pograbil križ in se ga oklenil. Toda neka nevidna roka je sunila stran od tega božjega znamenja njega, ki se je zavedal svoje krivde.
«Ona pojde stran? Kam pojde? Proč od tete! Torej beži pred teboj? Nikakor ne! Beg bi bil strahopetnost, ona pa je močna, močnejša od tebe. Zato te bo premagala... Premagala? Ona — t e b e ?... To se ne sme zgoditi... Ne sme? Tepec! Ona odhaja, ti pa moraš ostati.*
V tistem času, ko je Judita pospravljala na svoji domačiji in jo oddajala drugemu lastniku, bogatemu trgovcu iz Bozna, ko je odhajala — takrat je prišlo v duhovnikovo življenje nekaj novega, tisto, česar se je dotlej ogibal, kakor da ne bi bilo moža vredno. Ta novost so bili tisti mogočni pripomočki njegove cerkve. Pater Pavel se je postil do nepremagljive lakote; molil je, dokler mu ni docela omedlela vsa življenjska moč;
bičal se je, dokler ni bilo njegovo telo pokrito z ranami in krvavimi marogami. Takrat se je zgo-. dilo, da so se ga njegovi učenci, ki jih je naučil,; da so ga zagrizeno ljubili, začeli iznova bati, kadar so zagledali njegov smrtnobledi obraz in v njem oči, ki so gorele kakor v vročici. Toda eden izmed teh dobrih mladcev je začutil v tem hudem času, da je njegova ljubezen do duhovnega učitelja še zrasla, da jo je mlado srce komaj prenašalo, in je prekipevala v nežno sočutje z njim, ki se mu je videlo, kako strahotno trpi.
Ta skrivni oboževalec je bil Einhard vom Rinn, ki mu je Pater Pavel rešil življenje, da bi ohranil to mlado in nežno človeško življenje, ne očetu in materi, ne bratom in sestram, ne kdaj ljubici in ženi in tudi ne svetu in življenju, ampak nebesom in cerkvi.
Einhard vom Rinn je bil ljubljenec vsega samostana. Svojo ljubezen pa je moral deliti s psom Argosom, tako so krstili samostanski učenci po zvestem psu božanskega junaka Odiseja iz hudournih vrtincev rešeno žival, ki je zaradi nje mladi Einhard zastavil življenje.
Pes Argos je bil videti kakor potomec medvedov, ki jih je bilo v Dolomitih še obilo. Bil je majhna, kocinasta mrcina, divja zver, ki je takoj pokazala zobe, takoj skočila in ugriznila. Toda v samostanu se je vedel potuhnjeni klatež kakor ovca ponižno, zlasti kadar je bil zraven svetlolasi deček Einhard. In njegovemu rešilcu patru Pavlu, ko je bil še veseli mladi gospod Rok, no-
sedena. Poročal je narodni poslanec g. Anton K r e j č i o državnem proračunu, o delu v finančnem odboru, o naši notranji in zunanji politiki in o stremljenju poslancev za oblaženje gospodarske krize. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata. Predsednik organizacije gospod dr. Pučnik se je poslancu iskreno zahvalil za izčrpno poročilo in ga prosil, da tudi nadalje z isto vnemo zastopa koristi domačega sreza na vseh odločilnih mestih. Izročil je gospodu poslancu spomenico industrijcev bučnega olja s prošnjo, naj posreduje na pristojnih mestih glede carine, ki zelo podražuje produkcijo olja ter je nevarnost, da bodo morali naši industrijci olja obrate ustaviti, s čimer bi bila naš kmet in delavec hudo prizadeta. Tudi o zapori denarja v denarnih zavodih se je živahno razpravljalo. Ugotovilo pa se je, da se položaj vendarle boljša.
SV. JURIJ OB TABORU. Dne 15. t. m. se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS, ki ga je otvoril predsednik g. Plavšak. Nato je narodni poslanec g. Prekoršek poročal o delu narodne skupščine, o novih zakonih in uredbah o zaščiti kmetov, o javnih delih in o zaposlitvi brezposelnih. Sreski živinozdravnik g. Šribar je govoril o delovanju sreskega kmetijskega odbora in o pomenu reje svinj in kokoši v našem srezu. Ob tej priliki je tudi določil dan 29. t. m., ko bo tu predaval o umni reji svinj. Zborovalci so z zanimanjem sledili obema predavateljema in sprejeli njuna izvajanja z živahnim odobravanjem. Na predlog g. Žilnika Alojza je bil spet izvoljen stari odbor s predsednikom g. Plavšakom, veleposestnikom pri Sv. Juriju ob Taboru. Izvolili so se tudi štirje delegati za sresko skupščino, in sicer gg. Drešček, Radišek, Šmit in Zilnik. G. Drešček je predlagal, da se organizacijsko delo malo poživi z mesečnimi sestanki, gospodarskimi predavanji itd., kar se je soglasno sprejelo. G. narodni poslanec je nato dajal posameznim zboro-valcem pojasnila, za katera so mu bili prav hvaležni.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU PRI JELŠAH.
(Smrtna kosa.) Dne 17. t. m. je spremila množica ljudi k zadnjemu počitku 781etno gospo Uršulo Podpečanovo, vdovo po učitelju Jožefu Podpečanu. Njenim svojcem naše sožalje! Blagi pokojnici pa bodi lahka domača gruda! — Letos nam obetajo sadovnjaki na deželi mnogo sadja. Sadna drevesa so vsa v najlepšem cvetju.
TOMIŠEL.T. V nedeljo 15. t. m. se je vršil v Gasilskem domu občni zbor krajevnih organiza-
cij JNS za Tomišelj in za Vrbljenje. Zbor jei otvoril g. Jakob Mavec, dosedanji predsednik^ ki je poudarjal potrebo združitve obeh podkrinu skih organizacij v eno, posebno še zato, ker sta zdaj obe občini združeni v eno, kar so odobravali prav vsi člani, ki jih je bila nabito polna dvorana. Nato je povzel besedo predsednik občine Tomišlja g. Jakob Modic, ki je v svojem gen voru naglašal nujnost še večjega dela v organizaciji. Poročal je o delu za združitev občin v Pod-krimju, kar je zdaj dokončno urejeno s tem, da pripade k občini Tomišlju krajevna občina Jezero, od občine Tomišlja pa je odvzeta bivša občina Iška Loka. Učitelj g. Ivan Škafar je podal poročilo o političnem položaju in posebno podčrtal delo naših poslancev za kmeta. Poročal je dalje o delu krajevne organizacije. Prav vzorno disciplino je pokazalo članstvo pri zadnjih občinskih volitvah, saj so se jih udeležili prav vsi člani, ki so s tem dokazali svojo zavednost. Pohvaliti je tudi dejstvo, da zlasti pristopajo v organizacijo mladi fantje. Kot poverjenik Vodnikove družbe je g. Škafar nato p«val članstvo, da se v čim večjem številu vpiše v družbo in s tem odpre vrata lepim knjigam v svoje domove. Novi odbor sestavljajo: Jakob Modic, predsednik; Ivan Susman, podpredsednik; Ivan Škafar, tajnik; Miha Japelj, blagajnik; Ivan Mavec, Andrej Vi-rant, Martin Furlan, Anton Petelin, Vlado Pe-ruzzi in Ivan Jakič, odborniki. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ivan Mavec, Ivan Rogelj in Andrej Dolenc. Pri slučajnostih se je vršil razgovor o raznih domačih težkočah, posebno o hudourniku Iški, ki povzroča našim kmetovalcem hude brige. Sklenilo se je pozvati tudi še nevčlanjene pri-« staše v organizacijo. Razveseljivo dejstvo je, da so se udeležili občnega zbora tudi Jezerani. Ta občni zbor je ponovno pokazal zavednost in disciplino članov JNS v Podkrimju. Strnjene so vrsta naših članov in navdaja nas vse zavest, da napredujemo.
TRBOVLJE. Na velikonočni ponedeljek se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za okoliš Retje-Bevško. Zbora so se udeležili narodni poslanec g. Mdan Mravlje, zastop-| nika zagorske občinske organizacije JNS gospoda Mrnuh in Kušar in zastopnika trboveljske občinske organizacije gg. inž. Ivanovič in Pleskovič. Poslanec g. Mravlje je podal obširno poročilo o delovanju narodne skupščine in o gospodarskih in političnih razmerah v državi. S posebnim zanimanjem so poslušali zborovalci izvajanja, ti-
nastopi še mladinski orkester. Torej v nedeljo vsi glasbo ljubeči meščani in okoličani v Sokolski dom ob 16. uri!
NOVA SELA PRI KOČEVJU. Marca meseca so posečali telovadbo vsi oddelki sokolske čete prav marljivo. Vežbale so se proste vaje za drugi pokrajinski zlet v Zagrebu. Sestavil se je tudi pred-njaški zbor, ki je nedavno imel prvo sejo. Med drugim se je razpravljalo tudi o javnem telovadnem nastopu. Namera, da bi se letos vršil nastop v Banjaloki, se je morala opustiti, ker ni primernega prostora. Tretji javni nastop bo torej spet v Novih selih. Prosvetni odbor je priredil predavanje o izbiri poklica z vidika gospodarske krize. Predaval je br. starosta. Knjižnica šteje sedaj 170 knjig in ima 38 čitateljev, ki so v marcu prebrali 69 knjig. Knjižničar br. Zdravič skrbi, da se čimbolj širijo knjige sokolske vsebine. Ker br. Martin Marincelj, ki je bil doslej izvestilec za sokolski tisk, odpotuje, je prevzel njegovo delo br. Prešeren. Dramski odsek je nedavno uprizoril tridejansko kmečko žaloigro «Sence>, ki jo je spisal domači starosta Prešeren. Igra se je ponovila na velikonočni ponedeljek. Dosegla je velik uspeh. Dvorana je bila pri primieri nabito polna, pri ponovitvi pa malo manj. Lutkovni odsek izdeluje lutke in oder. Izletni odsek je sklenil v naj bližnji bodočnosti napraviti daljši izlet za vse članstvo. Število pripadnikov je v zadnjih mesecih naraslo, kar je znak, da je sokolska misel pri nas dobila trdno podlago.
SLAPTINCI. (S m r t n a k o s a.) Dne 6. t. m. je umrl v Slaptincih v starosti 67 let g. Franjo Š v a g 1, posestnik in slikarski mojster. Pokojnik se je udeležil tudi svetovne vojne ter je takoj po nje koncu dal sezidati krasno kapelico v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne. Zelo mnogo je rajnki storil za gasilno društvo, katerega ustanovni načelnik je bil, za kar je leta 1928. prejel tudi častno diplomo. Enako je zaslužen za veteransko društvo, ki ga je ustanovil in mu predsedoval do svoje smrti. Da je bil pokojnik priljubljen, je pričala udeležba na njegovi zadnji poti. Pogreba so se udeležili veterani in gasilci iz vse bivše šentjurske župe z gasilsko godbo, ki mu je zaigrala zadnje žalostinke v večnost. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnkega komandir veteranov g. Lojze Lupša. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
SLOVENSKA BISTRICA. Organizacija JNS je imela 11. t. m. izredno dobro obiskan shod. Velika dvorana v hotelu <Beograd» je bila polno za-
bena izmed njegovih mrcin ni bila tako neukrotljivo zvesta in ga ni tako ljubila, čeprav je s psom zmeraj grdo ravnal in ga sovražno podil stran.
Ker ni smel ljubiti Judite Platterjeve, naj ga ne ljubi niti žival...
Nečesa pa le ni mogel premagati: skoraj nezavedne naldonjenosti do mladega fanta, ki ga je sam rešil. Ta značaj je kakor svetla odkritost, ki se je še ni dotaknil življenjski prah, in še sanjal ni, da more biti ta čudežni božji svet pomazan in spačen od grdobe človeškega, prečloveškega. In zraven tega je imel še otroško vero, vero preprostih v duhu, ki bo njihovo nebeško kraljestvo. Z vročo vnemo, polno tihe sreče, se je pripravljal na svojo bodočo duhovniško službo in se še sanjati ni upal o sebi, da je eden izmed izbranih, ki bodo človeštvu oznanjali Boga. Ta Bog je bil zanj Bog ljubezni, milosti in večne dobrote. Tudi plemenita kri, ki je tekla v žilah tega ljubeznivega in ljubezni vrednega otroka, je morda vlekla duhovnika iz starega grofovskega rodu z neko skrivnostno silo k dečku.
Če je pater Pavel govoril v učilnici svojim učencem, je iskal njegov pogled nehote lepo, skoraj žensko ljubko obličje enega izmed mnogih. In videl je, kako je zrla iz njega vdana, njemu podložna duša. Svetlikanje tega pogleda ga je neprestano zasledovalo, če je svojega še tako pogosto odmikal. Če je srečal učence na vrtu, je nehote zadržal korak, da bi pred vsemi drugimi pozdravil enega; da, zato je pogosto nalašč križal pot mladih ljudi, ki zdaj ob njegovem bližanju
niso več umolknili in zbegano gledali za njim, ampak bi ga bili najrajši zapletli v svoje vesele pogovore in svoje igre. Zakaj naposled je bila tudi ta pobožna mladina — mlada.
In tako se je časih zgodilo, da se je Einhard vom Rinn ločil od svojih tovarišev in se prikradel v drevorede, kjer je vedel, da bo dobil patra Pavla. To je bilo proti samostanskim pravilom in duhovni gospod je ta pregrešek kaznoval s tem, da je grešnika docela prezrl, ker ga ni hotel kaznovati s tem, da bi ga zavrnil. Nekoč pa tudi učitelj ni mislil na ukaz, da se ne sme družiti. Prijazno je ogovoril dečka, ki je veselo zardel, in ga vprašal po tem in onem, po domovini, starših, prijateljih; in počasi je nastala iz izjeme navada.
Tedaj je doživel duhovnik, kako se mu je odprla mlada, čista človeška duša. Tako docela in lepo se mu je bila nekoč odprla neka druga duša in se mu vsa vdala — tako bi lahko dobil nad vsakim človekom svojo oblast. Zakaj Einhard vom Rinn ni poznal razen božjih zapovedi nobenih mogočnejših besed od besed iz ust tega moža, ki so imele tako ukazovalno moč.
Kaj pa so mu govorila zgovorna usta: Redko o zemeljskih, skoraj zmeraj o nebeških, verskih in cerkvenih rečeh. Ob teh pogovorih, kjer je mladenič dal duhovnu vso svojo dušo, je pater Pavel zalotil v sebi občutje, ki mu je bilo dotlej čisto tuje. Da ga bo kdaj čutil, se mu je zdelo prej nemogoče.
Bilo je zavidanja.
«Če bi imel dečkovo vero! Njegovo prepričanje, gorečnost, vdanost! Svojo večno blaženost bi dal za to. Prekaša te obilno po zakladih, ki jih ti nimaš, bedni berač, in od svojega obilja ti daje miloščino. Ce bi poznal tvojo bornost, bi se ti v grozi umaknil izpred oči ali pa bi se z neizmernim sočutjem nagnil k tebi. Nikoli te ne bi nehal ljubiti. Toda moral bi nehati v tebe verovati. Prav za prav ga zmeraj goljufaš. Lažeš mu. Tvoje laži prihajajo iz tvoje bojazni in tvoja bojazen je strahopetnost. In to, kar mu s tem delaš, je zločin nad njegovim zaupanjem v tebe.}
In odtlej je čutil duhovnik pred samostanskim učencem nekaj kakor bojazen, kakor bi imel pred njim slabo vest, mladenič pa mu je čedalje trdneje, čedalje bolj zaupal...
Nekoč ga je vprašal pater Pavel: «Kaj si si mislil, ko si .-.e pognal v naraslo reko, da bi rešil živali življenje? Ali si mislili ,Tudi žival je bitje?'}
<0, ne. Nekaj drugega sem mislil.) «Na starše, ki te ljubijo in ki bi jih tvoja smrt hudo zabolela?*
cSamo na nekaj sem misl;l.> <Povej mi.>
«Ce umrem, ne bom mogel postati duhovnik.> «Samo na mašništvo, ki te čaka, si mislil ?> «Na nič drugega.}
cTvoie bodoče mašništvo ti je torej življenje. In to si hotel zavreči zaradi psa?} «Na življenje nisem mislil.*
2eča se delavskih in socialnih vprašanj, za katerih ugodno rešitev se dela v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Odbor nove organizacije sestavljajo: predsednik gosp. Franjo Jurjec, podpredsednik g. Miha Kosem, tajnik gospod Miloš Šmid, blagajnik g. Alojzij Kovačič; odborniki gg.: Franjo Črtane, Jože Tominšek, Alojzij Kačič, Janko Koželj in Jože Detela; namestniki gg.: Lojze Markovič, Anton Bola, Franc Kočevar in Franc Rozman. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Miha Kramar, Ivan Blaznik in namestnika Jože Pauko in Franc Purkart.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem ptujskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. vrste 3 do 4, II. vrste 2 do 3.50, III. vrste 2 do 3, biki I. vrste 3 do 3.50, II. vrste 2.50 do 3, telice 3 do 4, krave 1.50 do 3. Konji za klanje so se prodajali po 200 do 500, srednje vrste 500 do 1500, za pleme od 1500 do 2500 Din. Na ptujskem svinjskem sejmu so se prodajali za kilogram žive teže: pršu-tarji po 5.50 do 6, poldebele svinje po 6 do 7, plemenske po 6 do 6.50 Din, za kilogram mrtve teže pa po 9 Din. Prasci, 6 do 8 tednov stari, so se prodajali po kakovosti od 100 do 150 Din rilec.
Sejmi
1. maja: Planina pri Črnomlju, Trava (kočevski srez), Bohinjska Bistrica, Ljubno, Sv. Filip v Veračah, Muta, Velenje, Videm-Dobrepolje;
3.	maja: Črnomelj, Loka pri Zidanem mostu, Lož, Sv. Križ (ljubljanski srez);
4.	maja: Domžale, Jesenice, Kočevje, Krško, Litija, Slovenska Bistrica;
5.	maja: Št. Gothart, Poljane.
Vrednost denaria
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28.5 %): 1 nizozemski goldinar za 23.17 do 23.28 Din; 1 nemško marko za 13.40 do 13.50 Din; 1 angleški funt šterling za 174 do 176 Din; 1 ameriški dolar za 33.58 do 33.87 Din;
100 francoskih frankov za 226 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din; 100 italijanskih lir za 290 do 297 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9.30 do 9.40 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 308 do 309 Din.
DOMAČE NOVOSTI
*	Mesečni izdatki za najnujnejše potrebe enega človeka. Zagrebška Delavska zbornica je sestavila indeks cen in dela v Jugoslaviji v preteklem letu in primerjavo z drugimi državami. Življenjski stroški zadnje mesece, namreč v decembru 1933. in v januarju, lebruarju in marcu 1934., pri hrani so padli, pri obleki in obutvi so nekoliko poskočili, pri najemnini so ostali neizpremenjeni in pri kurjavi in razsvetljavi približno tudi. Odrasli delavec porabi za hrano mesečno najmanj 219.87 Din, za obleko in obutev pa 143.95 Din. Vsi minimalni stroški odraslega delavca so znašali v februarju 575.95 Din, k temu je pa treba prišteti še 10 % teh stroškov, tako da so znašali vsi stroški mesečno 633.55 Din. Mesečni stroški za družino so pa znašali 1603.97 Din. To je skrajno nizka vsota, pod katero se začenja beda.
*	Otvoritev živilskega trga pri Sr. Jakobu v Ljubljani. Dne 2. maja bo otvorjen na Sv. Jakoba trgu popoln živilski trg, kjer se bodo lahko prodajali vsi predmeti in vsa živila, kakor se zdaj prodajajo na Vodnikovem trgu. Prodajalci na Svetega Jakoba trgu baje ne bodo plačevali tržne takse, ki jo zdaj plačujejo na Vodnikovem trgu. Zato naj se naši okoliški kmetje rajši poslužujejo novega trga, kjer jim je prav tako zagotovljeno zadostno število odjemalcev.
*	Ječmen in pšenica v klasju. Iz Osijeka poročajo, da je ječmen na kmetijski ogledni in kontrolni postaji že pognal klasje, a čez nekaj dni bodo v klasju tudi zgodnje vrste pšenica. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bil ječmen tako zgodaj v klasju.
*	Smrt vzornega sokolskega telovadca. Te dni je umrl v mariborski bolnišnici 201etni ključavničarski pomočnik Ivo Gerželj. Pokojni Ivo je bil podnačelnik pobreškega Sokola in vnet član Narodne odbrane. Pred dnevi je pri telovadbi, ko je vadil v vzorni vrsti, padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane in zlomil vrat. Hudo ponesrečenega so takoj prepeljali v mariborsko
bolnišnico, kjer pa je bilo vse skrbno prizadeva-* nje zdravnikov zaman.
*	Vrnitev hrastniških steklarjev iz SiskaJ Pred dvema letoma je zgradil v Sisku veleindu-* strijec g. Teslič steklarno, da bi izdeloval stekle-; niče za kislo vodo in za likerje lastnega pridelka.; V to novo steklarno so prišli steklarji iz Hrastnika in Paračina. Bilo je zaposlenih 22 mojstrov! in pomočnikov. Nova steklarna je nekaj časai redno poslovala. Naposled pa je tudi to mladoi podjetje zajela splošna stiska in pred meseci jei bil obrat ustavljen. Socialno čuteči podjetnik je dolgo časa podpiral svoje delavce s tedenskimi prispevki. Ker pa ni mogoče v doglednem časui obnoviti obrata, so bili zdaj odpuščeni vsi ste-: klarski mojstri in pomočniki. Odslovljeni steklarji z družinami so se vrnili v svoje prvotne službene kraje v Hrastnik in Paračin. Tudi tam nimajo upanja na zaposlitev in bo tako teh 22 steklarskih mojstrov in pomočnikov iz Siska povečala število brezposelnih.
*	Po dvajsetih letih iz ruskega ujetništva. Te dni se je vrnil v Rumo na Hrvatskem iz ruskega ujetništva brat tamkajšnjega trgovca Marko Heit-ler, ki je bil med vojno ujet na ruskem bojišču. Njegovi svojci so dobili od vojaških oblastev obvestilo, da je padel. Lepega dne pa je dobil njegov brat v Rumi pismo, v katerem mu Marko sporoča, da je živ in zdrav in da se je oženil. Brat; je poizkusil z njim priti v pismeno zvezo, pa se1 mu ni posrečilo. Heitlerju je bilo za povratek vi domače kraje precej nerodno, ker je izgubil vse; svoje listine, a ga Rusi zaradi tega niso pustili! domov. Šele po dolgotrajnih posredovanjih prii jugoslovenskem poslaništvu v Ženevi in pri med-S narodnem Rdečem križu se mu je posrečilo, dai si je izposloval dovoljenje za pot domov. Doma) je od vseh svojcev našel živega samo še brata.'1 Zdaj poizkuša Heitler dobiti dovoljenje potovanja* v Jugoslavijo še za svojo ženo.	i
*	Vlak je povozil očeta petih otrok. V soboto! okrog pol 20. ure se je pomikal osebni vlak iz Maribora skozi Zavodno pri železniškem prelazui v Celje. Istočasno je vozil iz Celja proti Mariboru; tovorni vlak. Zapornice na prelazu so bile zaprte? in neki neznanec je za zapornicami čakal, da se tovorni vlak odpelje. Takoj nato je neznanec pohitel čez progo, ker ni opazil prihajajočega osebnega vlaka. Osebni vlak ga je podrl na tla in razmesdril. Neznanec je bil seveda na mestu mrtev. Pri neznanem moškem so dobili 23 Din gotovine, avtobusno vozovnico mesta Celja za:
«Ohranil si ga. Morebiti pa bi bilo bolje, če bi...* «Kako?»
Pater Pavel se je zavedel; zbral se je. Čez nekaj časa je rekel tiho in z globoko resnostjo: «Ne poznaš življenja, ki ti ga je Bog vrnil, da mu boš lahko služil. Ali še nikdar nisi mislil na to, da bi moglo biti še kakšno čisto drugačno življenje, kakor je to, ki zdaj o njem sanjaš?> {Čisto drugačno?*
<Manj neomadeževano, dobro in lepo; bolj posvetno, človeško, zemeljsko.* {Duhovnik bom.*
{Tudi temu se približa zemeljsko, človeško življenje. Približa se kot izkušnjavec in postane pogosto ubijalec; sanje, domišljijo, vzore ubije. To je še strašnejše kakor uboj telesa z bodalom. Ne smeš svoje mlade duše pripravljati in krepiti samo za svoje mašništvo, ki te čaka, ampak tudi za človeka v sebi in za človeka v drugih, ki bodo verovali v tebe in ki jim boš moral biti duhovnik, pomočnik, rešitelj. Šele potem boš spoznal življenje. Da ga le ne bi moral preveč spoznati.*
Nenadno, vroče sočutje do mlade, od življenja nedotaknjene Človeške duše je pograbilo duhovnika in ga prisililo, da je tako resno svaril in tako resno pripravljal ljubega dečka. Kaj bo postalo iz tega dobrega in nedolžnega bitja, če bo iznenada brez opozorila in brez priprave spoznalo življenje in začelo doumevati človeštvo? Kaj bo iz otroško vernega, če bo moral uvideti, da se svet zaganja tudi v to, kar je človeku najsvetejše?
Ali bo ta mehki t "nj dovolj močan, da ne bo pustil dotakniti ; ■> a najsvetejšega? Ali ne bo spoznanje živijeni m človeštva izpodneslo dobrega in čistegr ka, kakor so ga divji valovi Eisacka? Tudi v Kristovi cerkvi je slika božanstva ovita s tenčicami, tudi za krščanskega duhovnika velja ukaz, da ne sme dvigniti roke in tenčice odstreti. Tudi v templjih zmagoslavne Kristove cerkve bi utegnila verna duša doživeti usodo mladeniča iz Saisa.
Stavek, ki ga pater Pavel ni dokončal, bi se bil moral glasiti:
Morda bi bilo zate tisočkrat bolje, če bi bil takrat v tisti pomladanski noči pustil svoje življenje v valovih Eisacka — kakor bi bila ista usoda zame boljša, ker sem bil še mlad, dober in čist, z vero otroka v srcu. Tudi zame bi bilo tisočkrat in tisočkrat bolje!*
Tega pa dečku ni smel reči... Zadušil je besede in se prvič z vso jasnostjo zavedel, da je on ohranil pri življenju njega, ki se je potapljal, in da bi bila zanj smrt morda tisočkrat boljša. Torej je z rešitvijo prevzel nase tudi odgovornost za to življenje. In zato ga je moral opozarjati, svariti, pripravljati.
Ves v sočutju z dobrim mladeničem, v more-čeni občutju svoje odgovornosti in siljenju tega, kar je imenoval izpolnitev svoje dolžnosti — ves zmedem od toliko nagibov, je pater Pavel premalo pazil na vtisk, ki ga je pustilo v dečkovi duši njegovo svarjenje in pripravljanje. Ta duša
je bila s svetimi črkami popisan list, kjer so bile žareče besede ljubljenega in češčenega učiteljai vtisnjene kakor z gorečim pisalom, kakor vžganej Svarilec ni videl, kako je bil dečkov obraz bled, ko je poslušal. Pripravljaiec ni razumel po-< gleda, bojazni, ki je počasi postajala strah, grozaJ Tako naj bo življenje? Tako strašno resno^ žalostno, brezupno! Taka naj bo odpoved? Takol težka in moreča in vendar nikoli popolna — ker se živ človek ne more odreči ne željam in upom, ne skrivnostnemu, vročemu hrepenenju. Hrepenenju? Po čem? Po sreči. Po — prav po življenju! Ali ne bi bilo tako hrepenenje za duhovniki isto kakor nepremagljivo hotenje po nebesihj po sreči v veri, življenju v Bogu?
Ne, ne bi bilo prav docela isto. Ker ne bi bild samo hrepenenje po svetih rečeh. V človeku bi bilo treba najprej premagati človeka, bi biloi treba človeka najprej ubiti, da bi človek ob* čutil poželenje samo po teh najvišjih pojmih in iskal samo v njih svojo srečo in izpolnitev svo« jega namena.	j
Če pa se človek v človeku ne bi dal pre« magati? Če ga duhovnik ne bi mogel pre« magati in ubiti? Kaj potem?
Potem bi bila to bednost, ki si je ne moremo misliti.
SO Din in plačan račun tvrdke Rakusch za 4 Din, dalje dežnik, nahrbtnik, v katerem je imel kos belega kruha, dve steklenici, košček svinjske pečenke, zavite v papir, na katerem je bil napis Kožane Anton. V nedeljo okrog poldneva so šele ugotovili, da je ponesrečenec 571etni Josip Štu-kelj iz Pecla, občina Verače v šmarskem okraju, oče petih otrok. Štukelj je odšel v soboto zjutraj lod doma po gospodarskih opravkih k posestniku Uršiču na Savo in se je menda mislil zvečer vrniti, $>a je pri tem zašel pod vlak.
*	Učenec se je zastrupil t mišnieo. Učenec ljutomerske meščanske šole France iz Kuršen-cev je po nesreči izgubil neki znesek, nabran za podmladek Rdečega križa, in nekaj denarja svoje babice. Morda mu je denar tudi kdo izmaknil. France se je bal kazni, pa se je najedel mišnice. Domači so mu dali sicer piti dosti mleka, da je bljuval, vendar to ni zadostovalo. Zdravniška pomoč je prišla prepozno in nesrečni fant, ki se usodnosti svojega dejanja ni mogel zavedati, je v hudih bolečinah umrl. Pokopali so ga v nedeljo ob številni udeležbi součencev, učiteljstva in sosedov. Zadeva oblastev bi bila, da preprečijo iprodajo tega nevarnega strupa.
*	Orla je s palico ubiL Med Lučanami in našo linejo leži na avstrijski strani posestvo Ivana |Gozdnika. Nad domačijo je te dni krožil mogočen planinski orel, ki je v teh krajih velika redkost. iNenadno se je spustil proti tlom ter se zaletel na dvorišču v psa. Ko se je z živaljo v krempljih nerodno dvigal, je priskočil posestnik ter s palico začel mahati po nevarni ptici. Z nekaj udarci po glavi je orla ubil ter ga odnesel v Maribor, da knu ga nagačijo.
*	Dva velika požara v ptujski okolici. Dne 18. t. m. so bili ptujski gasilci telefonično pozvani na pomoč v Medvece. Klicala jih je tvornica stro-|il v Majšperku, odkoder so javili, da je pol vasi jv plamenih. Gasilci so takoj odhiteli na kraj po-
«DOMOVINA* št 17
valno gasili polne štiri ure, preden se jim je posrečilo omejiti ogenj. Ni izključeno, da je bila na delu spet zločinska roka. Požarna nesreča je zahtevala tudi več človeških žrtev. V ptujsko bolnišnico so morali prepeljati šest bolj ali manj opečenih ljudi, in sicer 531etno Marijo Napadovo, 471etno Terezijo Klajnškovo, 201etnega Antona Peroviča, posestnika Antoia Klajnška, triletno Terezijo Klajnškovo in 45«etnega posestnika Pernata. Nekaj ranjencev so že poslali spet domov.
* Velika vas Donja Kraljeviča t plamenih. Iz Preloga v Podravini poročajo, da je zgorela skoro vsa vas Donja Kraljeviča v Medmurju.
modras. Hitra operacija in domače žganje sta Draganu rešila življenje. Zatem je mož z živim modrasom v kozarcu obletel skoro pol mesta, da bi kačo prodal. Naposled je moža rešila svojevrstne prtljage meščanska šola, ki je modrasa kupila za svojo zbirko.
* Štiriletni otrok je *ažgal hišo. V Dežnem nad Makolami sta zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje posestnika Pavšerja Filipa. Oče in mati sta bila na njivi. Doma sta pustila
štirinajstletno Jožefo in štiriletnega sinka Maksa. Deček je nekje našel vžigalice in zažgal koruzno
slamo ob hiši. Starši se še niso vrnili domov, ko Ljudje iz vasi so bili skoro vsi na polju, ko je je bila že vsa domačija uničena. S hišo vred so
nohtni nrfnn i Ann»!H n«	X „ 1 „ 1____*_ ^ ~ i______I • a « .	_ _
nastal ogenj. Opazili so požar šele, ko se je že zgoreli tudi vsa oprava, ves živež, obleka in mno-na desetih krajih dvigal gost dim iz hiš, ki so go krme.
bile krite s slamo. Nihče ni vedel, kje je pričelo j * V zmedenosti se je obesil. V Studencih pri goreti, čeprav so hiše oddaljene po 50 m druga j Mariboru stanujoči 721etni upokojeni železničar od druge. Ogenj je bil tako silen in se je zaradi' Jože Ciglar je že dalje časa bolehal za hudo živ-vetra širil s tako naglico, da ni bilo od vsega po- J čno boleznijo. Večkrat se mu je čisto omračil um četka niti misliti na to, da bi ga omejili. Že samo < in si je v trenutni zmedenosti poizkušal pretrgati reševanje je bilo skoro nemogoče. Ogenj je zajel nit svojega življenja. Vsakikrat pa so ga domači mnogo nad 100 kmečkih domov in gospodarskih še pravočasno rešili. Pretekli petek že pozno v poslopij. Vse to je uničeno, zraven pa še pridelki mraku pa se je v duševni zmedenosti napotil v in živina. Tudi vse starcev in otrok pogrešajo..; drvarnico na dvorišču in s© tam obcsiL Ko so Okrog vasi se je zbralo 33 gasilskih oddelkov s! ga domači našli, je bil že mrtev, šestimi motornimi brizgalnami. Vse njihovo silno j * Otrok je utonil. V Spodnjem Javorju se je prizadevanje pa je ostalo skoro brez uspeha. Ko zgodila huda nesreča. Dvoletni sinček posestnice je nastopila noč, jim je bilo delo še bolj otežko- Magdalene Komparetove je padel po strmini ter ceno. Na postaji v Cakovcu so naglo sestavili re- priletel na glavo v plitev potoček. Najbrže ga je sevalni vlak, ki je pripeljal v Donjo Kraljevico udarec omamil, da je omedlel ter tako utonil v čakovske orožnike, konjenico, gasilce in reševalce, 'vodi, ki mu je segala kcmaj do polovice ležečega Z naslednjimi vlaki so poslali na pogorišče, ki telesa. Mati je otroka dolgo iskala ter ga našla,
je obsegalo več kvadratnih kilometrov, tudi vsa mogoča prevozna sredstva. Tudi mariborski ga silci so prišli na pomoč.
Slabim !
Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne
Žara in SO prispeli v 18 km oddaljene Medvece Že napetosti: depresija, nespečnost, predčasna izčrpa-Eez četrt ure. Na kraju požara so bili Že zbrani, nost, živčna razrvanost, glejte, na čeic mnogi dan
gasilci iz Cirkovc, Majšperka in Hajdine. Kolikor je ugotovljeno, je ogenj nastal pri posestniku Si-ipnonu Sagadinu, kjer je začelo goreti gospodarsko poslopje, a zaradi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na poslopja Marije Medvedove in jFIelene Burmove, ki jima je uničil gospodarske in delno stanovanjske zgradbe, nato je pa ogenj preskočil na poslopja Mihe Uluka, Franca Kmetca in Jožefa Junkoviča. Tudi tem so bila uničena Stanovanjska in gospodarska poslopja. Zaradi velikega pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo ptežkočeno. Gorelo je vsa popoldne in šele proti večeru se je združenim gasilcem posrečilo, da 8o ogenj udušili. Kako je požar nastal, ni točno ugotovljeno, domnevajo pa, da je ogenj zanetila iskra industrijske lokomotive, ki vozi med Pra-gerskim in Medvecami. — Komaj so se okrog
19.	utrujeni ptujski gasilci vrnili, že so bili okrog
20.	drugič pozvani na pomoč, in sicer v Spodnje Pleterje. Na nepojasnjen način je začelo goreti gospodarsko poslopje Janeza Pleterška. Zaradi isilnega vetra se je pa ogenj razširil tudi na obe strani ceste ter uničil domačije posestnikov Antona Klajnška, Jurija Juriča, Martina Napada, Jožeta Klajnška, Jožeta Juriča, Jožeta Dolenca, Jožeta Planinska, Janeza Drevenška, Martina Medveda, Matije Matejževiča, posestnika Pinter-ja in Janeza Napada. Vseh skupaj je prizadetih 17 posestnikov, ki jim je uničenih 26 zgradb, stanovanjskih in gospodarskih, ki so bile krite ^elno s slamo, delno pa z opeko. Nesrečni posestniki niso mogli rešiti ne kmetijskega orodja, ine poljskih pridelkov. Zgorelo jim je pa tudi prav Imnogo živine in je moral Pleteršek takoj za-sklati tri hudo opečene krave in štiri telice, a v plamenih je poginilo osem velikih in devet malih svinj. Martinu Napadu so zgoreli konj, tele, krava, velika svinja in 11 manjših svinj. Na kraj ipožara so prihiteli gasilci iz Šikol, Majšperka, Ptuja, Jurovcev, od Sv. Vida in iz Slovenske Bistrice, vsi z motornimi brizgalnami, a z ročnimi so prispeli od Sv. Lovrenca, iz Mihovcev in Dragonje vasi. Združeni gasilci so pod vodstvom žup-nega načelnika g. Muzka od Sv. Vida požrtvo-
ko je bil že mrtev.
*	Strela je zanetila požar 14. t. m. pri posestniku Antonu Reberniku v Krčih pri Štrigovi.
Udarila je v kup krme. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so omejili ogenj, da se ni razširil na gospodarsko poslopje.
*	V 14 dneh šest tihotapeeT mrtvih. Pretekla sobota je bila usodna za življenje treh tihotapcev. Pri Sv. Križu nad Mariborom je bil ustreljen
danes trpe! Medtem je znanstveno dognano, da re- 07i0tn;	i.,-,;- tj - „„„„
gulira ekstrakt iz žlez mlade in močne živali (tKale- f7\e[m fvlJarski mojster Alojzij Hojmk, znan -■ • ■ ■	kot izredno nevaren tihotapec. Istega večera pa
je tudi naša zapadna meja pod Blegašem zahtevala dve žrtvi. V Oselici nad Poljansko dolino sta bila zvečer od ondotnih graničarjev ustreljena na vrhu strmega in precej poraslega hriba Krniške-
fluid»K vnesen v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak, sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovič. — «Kale-fluid» prodajajo lekarne in drogerije. Odobreno od ministrstva za narodno zdravje pod S. br. 10.537/33.
ga maha nad Kopačnico dva tihotapca, oba naša
__ državljana, in to 301etni Lovro Stanonik, posest-
^—nikov sin iz Lovskega brda v občini Poljanah, in Boj s steklim volkom. V Kačikol pri Prištini 34Ietni Matija Ramož iz vasi Suše v občini Trati, se je priklatil stekel volk in napadel ljudi, ki so ■ oče dveh nedoraslih otrok, lastnik majhnega posli iT mlina t. rvcinm na katerem so imeli moko. sestva, po domače Anžič. Oba sta z dvema tova-
šli iz mlina z oslom Ljudje so k sreči ušli stekli zveri, ki je napadla otovorjenega osla in ga raztrgala. Nato je stekli volk pridrl v vas Balabane. Na cesti je naletel na dva otroka, šestletnega Iljaza in lOletnega Ranušo Iljazoviča. Volk je oba otroka napadel in vsakemu iz prsi odtrgal kos mesa. V tem je z vozom privozil mimo Aleksander Isibovac. Volk je popustil obe otroški žrtvi ter planil proti vozu. Isibovac je komaj ušel zveri, ki je nato napadla njegovega konja in ga usmrtila. Kmalu je prišel mimo kmet Nedeljko Ristič, ki je imel s seboj sekiro. Volk je takoj planil vanj, a Rističu se je posrečilo, da je z eno roko zgrabil volka za vrat, z drugo pa je držal sekiro in z njo volka ubil. Hudo ranjena otročiča so brž prepeljali v Pa-steurjev zavod.
* Modras ga je pičil. Posestnik Jože Dragan iz Grčevja je doživel zadnje vroče dni nenavaden dogodek. Napotil se je v vinograd, da si tam nabere neke zdravilne rastline. Pri trganju pa je zdajci začutil v palec desnice skeleč vbod in obenem zagledal med rastlinami veliko kačo, ki je bila pripravljena na ponoven ugriz. Kmet je izvlekel iz žepa robec, ga vrgel na kačo in nato vse skupaj pograbil in zanesel domov. Doma je najprej spravil kačo v velik kozarec in odprtino pokril z močnim papirjem. Ko je vse to napravil, je prišel na vrsto njegov ranjeni palec. Pod skelečo rano si je prevezal palec z vrvico, popil pol litra žganja in se nato napotil k novomeškemu zdravniku dr. Polenšku. S seboj v mesto je prinesel tudi kačo. Zdravnik je ugotovil, da je moža pičil
rišema gnala proti meji dva konja. Večer je bil deževen in precej teman. Na meji jih je zalotila naša straža, ki je trikrat zavpila: «Stoj!>. Toda tihotapci se niso ustavili, marveč so konja izpustili in se pognali v beg proti meji. Tedaj so oddali graničarji več strelov. Lovro Stanonik je dobil dva strela v hrbet, Ramož pa tri. Oba tihotapca sta obležala kakih 70 korakov stran od meje in sta bila takoj mrtva. Takoj po strelih so graničarji zasledovali še ostala dva tihotapca, ki pa se jima je posrečil beg v okrilju temne noči. Pač pa so graničarji ujeli oba konja. Prebivalstvo v obmejnem pasu je precej obubožano in je zato tihotapstvo zlasti pri Kopačnici razpaseno. V teku zadnjih 14 dni je tu padlo že pet žrtev tihotapske strasti. Najprej Martin Frelih, ki je za nagrado 80 dinarjev gnal kravo čez mejo. Potem sta bila ustreljena 251etna tihotapca Mirko Si-monič in Slavko Voglar, oba iz Jazen onkraj meje, italijanska državljana. Pri vasi Lanišah sta se plazila proti naši meji, da bi pri nas nakupila tobak. S seboj sta imela 157 lir. Ali se jima je res izplačalo za sam ta denar tvegati življenje? Na ponovni poziv naših graničarjev se nista ustavila, marveč zbežala ob meji in so ju podrli streli. Pokopana sta v Novi Oselici. Mirko Simonič je bil kmečki fant, Slavko Voglar pa sin trgovca. Čudno je pa vsekakor, da vse te žrtve ne izpametujejo strastnih tihotapcev.
♦ Rajhenburški napadalec nsmrčen. 21. t. m. so izvršili smrtno kazen nad Franjom Zrinjskem, ki ea ie državno sodišče za zaščito države v Beo-
grada 21. marca obsodilo na smrt, ker je s pokojnim Josipom Krogotom postavljal peklenske stroje na železniške tračnice. V noči 29. septembra je postavil preklenski stroj pri Rajhenburgu in 6. oktobra pri Zaprešiču, koder bi moral pri-voziti simplonski ekspresni vlak. 10. oktobra lanskega leta pa je prjpravljal več peklenskih strojev, da jih postavi v Varaždinu, Beogradu in v Cakovcu v železniške vlake. Zaradi eksplozije teh peklenskih strojev je tedaj umrl Krogot. S tem so bili ti atentati preprečeni in je prišla vsa zadeva na dan. Vrhu tega je Zrinjski 24. avgusta lanskega leta s Krogotom sodeloval pri umoru narodnega poslanca in ministra na razpoloženju Mirka Neudorferja.
*	Odkritje koračnice fžOdirarskih srebrnikov. Dne 17. t. m. ob 21. uri je prišel v Omahnovo gostilno v Višnji gori kmečki fant iz Peči pri Polici in naročil pri natakarici cigarete. Plačal jih je z 20dinarskim kovancem. Natakarici in tudi slučajno navzočnemu finančnemu podpregledniku g. Dežmanu se pa kovanec ni videl prave barve, zaradi česar je kupec takoj hotel dati v zameno drugega. Nenavadna fantova uslužnost je imela za posledico, da so hitro obvestili orožniško postajo, ki je poslala svojo patrolo k Omahnu. Pred prihodom patrole je še stopil kupec pred hišo, a se je spet vrnil. Ko je patr la dospela in se je točno ugotovilo, da je kovanec falzifikat, so fanta preiskali in zaslišali. Orožniki so nato izvršili tudi hišno preiskavo v fantovem rojstnem domu, kjer so našli pripravo za ulivanje kovancev. Naposled je tudi fant priznal svojo krivdo. Kovancev pa pri njem niso našli. Ko pa so nekoliko preiskali prostor pred Omahnovo gostilno, so vendarle našli še dva ponarejenca, ki ju je fant odvrgel v onem času, ko je za trenutek stopil iz hiše. Na sodišču fant dejanja ne taji in ga priznava v polnem obsegu. Pred časom je bil uslužben v Pečkovi delavnici cementnih izdelkov v Starem trgu pri Višnji gori. Tam so za nagrobne spomenike ulivali razne odtiske iz gipsa ali kovine. Dalje časa je ze brez posla in zaslužka. Razbo-rita, a nepremišljena glava je mislila: če je šlo ono, pojde morda tudi denar. Kupil je v Ljubljani ustrezajočo kovino, si napravil doma pripravo in poizkusil. Seveda so njegovi izdelki lahko ločljivi od pristnih. Ze kovina sama na sebi jih izdaja. On in njegov brat, ki je morda tudi zapleten v zadevo, sta zdaj v zaporih v Višnji gori.
*	Pes odkril vlomilcev plen. Brezposelni delavec Gluhenič se je že dalje časa potikal po savski banovini ter je naposled prišel tudi v dravsko banovino v šmarski srez. Dne 18. t. m. okrog 12. ure je dospel na Belo poleg Šmarja pri Jelšah, kjer je oprezal okoli Drofenikove hiše. Ko je videl, da so okoli 13. ure vsi Drofenikovi odšli na delo in ni bilo nikogar doma, se je splazil k hiši in vlomil na zadnji strani vrata. V hiši se je založil z obleko, z več kosi svinjskega mesa in s slanino. Prisvojil si je tudi na steni visečo gospodarjevo uro z verižico. Denarja pa ni dobil več kakor 2 Din. Ukradene predmete je potem skril v bližnjem kamnolomu, kjer jih je zakopal pod kamenje, sam pa je šel do bližnje Smehove gostilne v Mestinjem, kjer si je za ukradena 2 Din kupil cigaret, ki jih je potem pokadil ležeč za železniško progo. Tam je čakal večera, da bi mogel neopaženo odnesti ukradene predmete. Ko so se Drofenikovi proti večeru vrnili domov, so takoj opazili tatvino. Gospodar je poklical dva soseda in odvezal svojega psa. Nato so začeli iskati v bližnji okolici, da bi odkrili kake sledove. Ko so tako prišli do kamnoloma, je pes stekel k manjšemu kupu kamenja, kjer je začel razkopavati in se ni hotel odzvati na gospodarjeve klice. Ko so prišli bliže, so videli, da so pod kamenjem skrite vse ukradene reči. Ker so domnevali, da se bo tat zvečer vrnil po plen, sta se dva soseda postavila na stražo blizu kraja, kjer so našli ukradene reči. Res je zvečer prišel omenjeni Gluhenič, hoteč odnesti svoj plen. Ko sta ga soseda, ki sta bila na preži, hotela prijeti, je navalil nanju z nožem, da sta se ga komaj ubranila. Po daljšem ruvanju se jima je posrečilo ukrotiti ga, nato pa sta ga odvedla k Drofeniku
in potem na orožniško postajo v Šmarje. Zdaj čaka na plačilo v zaporih šmarskega sodišča.
*	Šestkrat pogorel y dveh letih. Posestnik Skornšek v Lokovici pri Šoštanju je moral že petkrat v dveh letih pretrpeti grozote ognja. Dvakrat mu je pogorel kozolec, dvakrat skedenj, enkrat hiša. Pred dnevi pa mu je spet pogorel kozolec. Jasno je, da nastopa tu požigalec, ki se spretno skriva pred kaznijo.
*	Požari brez konca. Pred kratkim je nenadno začela goreti velika kopica slame pri posestniku Jakobu Polancu v Zagajičih pri Sv. Marjeti. Ogenj je zajel še gospodarsko poslopje in vse uničil. Zahvaliti se je vsem sosednjim gasilcem, ki so bili v nekaj minutah na kraju nesreče kar s šestimi brizgalnami ter so ogenj omejili. — Neznan zlikovec je zanetil požar pri posestniku Jožefu Kokotu v Hrastovcu pri Zavrču. Vnela se je bila že stelja pri hlevu, toda k sreči je ogenj opazila gospodinja, ki je še bedela. Urno je vse zbudila in vsem se je po velikem trudu posrečilo ogenj pogasiti. — Dalje so zgorela gospodarska poslopja Lovrencu Sagadinu, posestniku v Podložu pri Ptujski gori. Vaščanom in gasilcem iz Cir-kovc se je zahvaliti, da se požar ni širil naprej.
*	Požarna nesreča v Bistrici pri Mokronogu. Nedavno je nastal v Bistrici pri Mokronogu velik ogenj pod kozolcem posestnika Franceta Avseca. Ker je pihal veter, se je požar prenesel proti severnemu delu vasi. Vžgalo se je poslopje po-sestnice Marije Krajškove. Tedaj so ljudje, ki so bili po večini pri delu na polju, že prihiteli v vas in oglasili so se gasilski rogovi. Hiša Krajškove pa je bila že vsa v plamenih in je prešel ogenj kmalu tudi na hlev, na svinjake, skedenj in na kozolec. Od tam se je razširil požar na posestvo Franceta Zupančiča, ki mu je zgorelo vse gospodarsko poslopje, obvarovana pa mu je bila hiša. Krajškovi in Zupančiču so zgoreli tudi vsi pridelki. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Šent-ruperta, Mirne, Mokronoga, Sli-, niče pri Mirni in od Sv. Roka. Domačini so izpustili že prej iz hlevov živino. Vsa gasilska društva so delovala na požarišču nepretrgano tri in pol ure, in to s štirimi motornimi in eno ročno brizgalno. Vse mo-torke so delovale dobro.
*	Požar r odsotnosti gospodarja. V Češnjicah blizu Rogačic, ki so lani postale žrtev'Ognja, je pred kratkim pozno ponoči nastal požar na domačiji mladega posestnika Karla Blatnika. Gospodar je že zgodaj popoldne odšel k svoji sestri v Klenovik. Ker biva na posestvu sam, je moral pustiti domačijo brez varstva. Goreti je začelo na seniku in je ogenj v nekaj minutah objel vso zgradbo. Nato pa se je razširil še na svinjske hleve, pod in slednjič na stanovanjsko hišo. Požar je bil viden daleč naokrog. Tudi iz Škocijana so gledali požar. Ljudje so mislili, da gori spet v Rogačicah. Prvi so prihiteli na kraj nesreče kopači, ki so ostali v vinogradu v bližini Blatni-kovega posestva. Ogenj se je prav tedaj oprijemal stanovanjske hiše. Pogumni fantje so hitro začeli odnašati iz gorečega poslopja pohištvo in različne druge predmete. Vsega pa ni bilo mogoče rešiti. Potem so omejevali požar s tem, da so z dolgimi cepini vlačili goreče tramovje iz ognja ter pazili, da se ogenj ni razširil na domačije sosedov. K sreči je bila noč mirna. Gasiti ni bilo mogoče, ker v bližini ni vode. Pogorelec je bil zavarovan le za 6000 Din. Naslednjega dne je prišel gospodar na pogorišče svoje domačije in je takoj izpovedal orožnikom, da ima nekaj oseb na sumu, ker vse kaže, da je bil ogej podtaknjen iz maščevanja.
*	Roparski napad. V Ljubljano sta prispela te dni dva orožnika z Dola pri Hrastniku z novico o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na ljubljanskega izdelovalca umetnega kamna g. Frana Saksido. Ta se je odpeljal prejšnji ponedeljek iz Ljubljane v Rimske Toplice, kjer je imel nekaj posla. S seboj je imel aktovko, v kateri je imel 62.000 Din, ki jih je prej dvignil v nekem ljubljanskem denarnem zavodu. Saksida se je odpravil iz Rimskih toplic peš v Dol, kjer stanuje njegova žena. V samotnem gozdu pa so ga obkolili trije neznanci, ki so zahtevali denar.
Saksida jim je ponudil 100 Din, s čimer pa napa* dalci niso bili zadovoljni. Kakor bi trenil, se je zakadil vanj eden izmed trojice in mu iztrgal aktovko. Vsi trije so nato pobegnili. Saksida jei pribežal na Dol, kjer je zadevo prijavil orožni-j kom. Ti so odšli ž njim takoj nazaj v gozd, k j en so na mestu napada našli več listin, ki so jih] napadalci stresli iz Saksidove aktovke.
*	Ponarejeni kovanci po 50 Din so se po^ javili v Celju. Srebrniki so slabo izdelani in ni-] majo zvoka. Vsakdo, ki bi dobil tak ponarejenec,| naj dotičnika, ki ga je prinesel, takoj prijavi pred-l stojništvu policije.
*	Drzen vlom v sredi Škofje Loke. Nedavnoj dopoldne se je vtihotapil v Homanovo hišo na! Mestnem trgu v Škofji Loki neznan tat. Bilo je nekoliko po 9. uri, ko so ostale v drugem nad-; stropju sobe prazne. Domači so bili v gostilni in na polju, ga. Delči Janežičeva pa je šla v trgovino; h Kašmanu. Ni izostala pol ure, ko se je spet! vrnila domov. Nato jo je njena mati gospa Beti; Homanova poslala v zgornje sobe po 400 Din. Ze pri vstopu v prvo sobo pa je opazila g. Delči blatne stopinje in odtiske žebljev. Vendar na tatvino ni mislila. Ko pa je iskala 400 Din v nočni omarici, jih ni našla. Vrnila se je v pritličje in ji je matit še dejala, naj morda pogleda kje drugje. Gospa je res odšla spet v drugo nadstropje in pričela tamkaj natančneje iskati. Ze po nekaj trenutkih pa je vsa preplašena ugotovila, da so imeli' njeni stanovanjski prostori vlomilski obisk in da se je tatinska roka polastila vsega njenega zlatega okrasja. Vlomilec je odnesel za dobrih 15.000 Din zlatnine. Izropal je dve sobi. V prvi se je polastil njenega zlatega prstana, zlate ženske zapestnice s črnim trakom in para uhanov z briljanti, v drugi pa široke zlate zapestnice, spominske zlate ženske ure z dolgo, težko verižico^ ozke zlate zapestnice, para uhanov z vložki iz biserne matice, cekina za 100 kron, dveh francoskih cekinov po 10 frankov, dolge zlate zaponke z briljantom, prstana s tremi rubini, 400 dinarjev v gotovini, srebrne verižice z medaljonom okrogle oblike in še nekaj srebrnih kron. Ostalih predmetov v sobah se ni dotaknil. Uvedena je obsežna preiskava.
*	Aktovko s tisočaki je vzela. Ko se je v nedeljo peljal hlapec Martin Zorko, zaposlen pri nekem posestniku v okolici Maribora, z dopoldanskim vlakom iz Maribora proti Ormožu, je imel med potjo nenavadno smolo. Med postajama Pragerskim in Ptujem je zadremal. Ko se je pa pred Ptujem prebudil, je s strahom opazil, da mu je zmanjkala aktovka, v kateri je imel 11.600 dinarjev. Obvestil je o tem varnostne organe, ki so v Ptuju preiskali vlak in izsledili 451etno An-, tonijo Rojkovo, pri kateri so našli aktovko. Roj-; kova se je pri zaslišanju zagovarjala, da je po-motno vzela aktovko in da niti ni pogledala, kaj; je v njej. Hlapec je denar nesel nekemu ormo-: škemu trgovcu; ne more prehvalili vrlih ptujskih orožnikov, ki so tako naglo našli aktovko z denarjem.
*	Sleparji, ki se izdajajo za novinarje. V Za-! grebu se je v zadnjem času pojavila nova vrsta sleparjev, ki se izdajajo za novinarje. Raznim ustanovam in posameznikom se predstavljajo kot zastopniki časopisnih podjetij in nabirajo prispevke za razne reči, v mnogih primerih pa tudi izsiljujejo denar, preteč s svojimi <vplivnimi>; zvezami in raznimi časopisnimi objavami. Zagrebška sekcija Novinarskega združenja je zaradi tega v listih objavila opozorilo, naj ljudjo ne nasedajo takim sleparjem in naj od vsa-t kega neznanca, ki bi se izdajal za novinarja* zahtevajo njegovo osebno legitimacijo, izdano od prometnega ministrstva.
*	Smrten padec s kolesa. Razvpiti klanec Go-bovec pred Brezjem je spet zahteval žrtev. Predzadnji torek zvečer se je zidar Janez Roblek z Brezjega peljal na kolesu proti domu. Med nagloi vožnjo je pa padel s kolesa ter tako nesrečno priletel na glavo, da si je pretresel možgane. Dobil je tudi nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je
ležal več dni nezavesten, naposled pa je umrl. Pokojni Roblek je bil oženjen in oče treh otrok.
*	Morilec obsojen na 20 let. Nasilna smrt 72-letne posestnice in gostilničarke Ivane Rakefove ,v Tunjiški Mlaki je še v živem spominu prebivalstvu kamniškega okraja. Bilo je 28. aprila lani, ko so zjutraj našli starko mrtvo na zofi v gostil tiiški sobi. Sprva so mislili, da je ženica umrla naravne smrti. Čez nekaj mesecev pa je prišlo na dan, da jo je umoril njen sorodnik Anton Vom bergar s pomočjo nekega Ivana Košnika in A v-gusta Hafnerja. Pred velikim senatom sta bila že lani obsojena Vombergar na 20, a pomagač Hafner na 10 let robije. Glavni morilec, ko je izvedel, da so umor odkrili, je pobegnil v Avstrijo, kjer se je skrival, a naposled je lani avgusta vendar prišel pravici v roke. Ivan Košnik, drzen tihotapec s saharinom, 261etni čevljarski pomočnik, je bil te dni pred velikim senatom v Ljubljani obtožen umora Ivane Rakefove na ta način, da jo je usodno noč v gostilniški sobi stisnil za nos in usta tako, da se je zadušila. Po kratkem posvetovanju je bil Ivan Košnik obsojen na 20 let robije in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Kaznovana roparska morilca. Te dni se je
vršila v Mariboru razprava proti morilcema bratoma Bohincema od Male Nedelje in Ljudmili Plohlovi, njuni svakinji. Državni tožilec je pre-cital obširno obtožnico, ki pravi, da sta Janez« Bohinec in Anton Bohinec v noči na 28. decembra lani v Bebrovniku ubila 651etnega starčka An-dna. Balažiča in ga oropala. Ljudmila Plohlova pa je oba brata nagovorila h groznemu dejanju. Bohinca sta priznala dejanje v vsem obsegu. Dne 28. decembra sta kuhala v neki viničariji žganje. Ko sta se okrog pol 21. ure vračala mimo Blaži-Čeve hiše, se je Janez zdajci spomnil, da mu je
Drzen vlomilec obsojen na deset let. Mali je žrtve je po večini osleparil za malenkostne
senat v Ljubljani je obsodil drznega vlomilca Jakoba Lampreta na deset let robije zaradi raznih vlomov. Lampret je mlad, plečat človek, trideset let star. Svojo vlomilsko pot je pričel leta 1921., ko je bil prvič obsojen na šest tednov ječe. Nato je po zaporih preživel osem let in deset mesecev. Pred ljubljansko poroto je bil leta 1929. obsojen na pet let težke ječe. Kazen je prestajal v mariborski kaznilnici. Lani avgusta meseca pa je v kaznilniški obleki pobegnil in se klatil okrog. V začetku septembra se je pojavil v Logarski dolini. Tam je izvršil več drznih vlomov, tako v kočo Ferijalne zveze in še v druge domove. Iz Logarske doline se je preselil na Gorenjsko, kjer je izvršil neštevilo nočnih vlomov. Posebno obilen plen je našel pri posestniku Jerneju Jelov-čanu v Muravi pri Kranju. Ukradel mu je 3100 dinarjev gotovine. Vlamljal je še drugod, tako da je razne ljudi oškodoval za 8200 Din. Novembra meseca je drugič poizkušal vlomiti pri Jelovčanu, pa so ga prijeli. Gospodarja je z nožem oklal. Mali senat mu je za vse vlome in druge zločine odmeril sicer 15 let in 3 mesece, toda mu je kazen z upoštevanjem olajševalne okolnosti znišal na deset let robije.
* Uboj v Zdenski vasi pred sodiščem. Te dni je bila pred senatom trojice v Novem mestu obravnava zoper 291etnega Jožeta Zgajnarja in 231etnega Janeza Strnada iz Ceste pri Dobre-poljah. Obtožena sta bila, da sta v Zdenski vasi pri Dobrepoljah vsak s svojim kolom Ignacija Strnada po glavi tako hudo poškodovala, da se mu je udrla lobanja in da je zaradi otrpnjenja možganov umrl. Priča Anton Miklič, ki je dogodek točno opazoval, je izključil, da bi bil Janez Strnad prizadejal kako poškodbo, ker je bil v tre-
zneske, tako za 2, 5 in 10 dinarjev, druge pa za večje vsote, tako neko žensko za 1600 Din. Na svojem pohodu je 20 osebam izvabil vsega skupaj 3260 Din. Banska uprava je 18. julija lani prepovedala nadaljnje poslovanje Mobilarne kreditne zadruge, šele 18. decembra lani se je varnostnim oblastvom posrečilo izslediti brezvestnega ljudskega sleparja. Je to 431etni Stanko Žagar, stanujoč v Ljubljani. Po daljši razpravi je bil Stanko Žagar pred malim senatom obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta.
PREKMURSKI GLASNIK [
obtoženka Ljudmila Plohlova ponovno prigovar-1 rlutku> ko je Zgajnar udaril s kolom Ignacija Str-
■'.in 'i" u;	111 _ ~ ■ * _ i - • t____. _ nurla rv\ rrlaui n/lHnlmn l/aba XIA
jala, da bi se izplačalo Blažiča, ki je bogat, oropati. Povedal je to 221etnemu bratu Antonu, ki se je z. njegovim predlogom takoj strinjal. Janez Bohinec je z dletom vlomil vrata, nato pa sta oba vstopila. Balažič se je zbudil in stopil s samokresom v roki iz sobe. Pozvala sta ga, da jima pokaže vse, kar ima. Janez Bohinec mu je iztrgal samokres iz rok in ga z njim večkrat udaril po glavi. Balažič se jima ni upal več upirati in je sam odprl shrambo in klet. Ker pa razbojnika nista našla denarja, ga je Janez tolkel s samokresom po glavi, oba pa sta ga metala ob tla in ga suvala v prsa in glavo, kamor je pač padlo. Ko je Janez iskal denar, ga je Anton stražil in ga brcal ter po njem hodil. Nato pa sta pustila starčka, ki sta ga spravila na posteljo, v zadnjih zdihljajih ter odšla. Po groznem zločinu sta šla k svakinji Tereziji Bohinčevi, kateri sta vse priznala. Grozila sta ji, da jo ustrelita, če bi ju izdala. Tako je ppretil Janez tudi svoji ženi, češ, da bo zaklal vsakogar, ki bi ga izdal. Glede soobtoženke Plohlove Janez Bohinec izrecno trdi, da ga je nagovarjala k dejanju. Dejala je, da bi tudi ona, preoblečena v moško obleko, pri tem sodelovala. Vsi trije obtoženci so prišli v razpravno dvorano pred veliki senat z nasmeški okrog usten in so kazali celo nekak predrzen ponos. Obsojena sta bila: Janez Bohinec na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Anton Bohinec na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ker pa se sodišče o krivdi Plohlove ni moglo prepričati, je bila ta oproščena.
fc * Strašen uboj. Vsa šentiljska okolica je pod »tiskom strašnega zločina, ki je bil izvršen nad 60Ietno preužitkarico Terezijo Heričkovo v Zgornjem Dobrenju pri Št. Ilju. Heričkovo so našli Bjutraj z razbito glavo v sadovnjaku posestnika (Avgusta Harmana. Pokojna Heričkova je imela hudo življenje. Ko je postala drugič žena, jo je njen pastorek pričel hudo sovražiti. Pogosto je pripovedoval sosedom in znancem, da bo svojo mačeho spravil na drugi svet. Ljudje izprva tej grožnji niso pripisovali resnosti. Ko pa je zadnje čase v pastorku prikipelo strupeno sovraštvo do vrhunca, je v svoji strašni jezi poiskal kol in ubil svojo mačeho. Morilca, 231etnega Franca Herička, eo zaprli.
nada po glavi, oddaljen kake štiri metre od Zgajnarja. Senat je prisodil Jožetu Zgajnarju tri leta robije, Janeza Strnada je pa oprostil vsake krivde in kazni.
*	Trije vlomi v eni vasi. V Ravnah v občini Blokah je bilo v eni zadnjih noči vlomljeno pri dveh posestnikih, in sicer v skedenj posestnika Ivančiča Alojzija in v kaščo posestnika Lesarja Franceta. Ivančiču je vlomilec odnesel več kosov svinjskega" mesa, nekaj slanine in mernik prosa, Lesarju pa precej svinjske masti, drugega svinj skega mesa in še neke druge malenkosti. Orož-ništvo je pri poizvedovanju za tatom dognalo neke okolnosti in osumilo 191etnega fanta iz Ravn, da je izvršil oba vloma. Sum se je še povečal, ko je izjavila mati omenjenga fanta pri nekaterih sosedih, da je našla v domačem skednju vrečo s tujim prosom in svinjsko kračo. Ivančič je te predmete takoj spoznal za svojo last. Fant tatvino odločno zanika. Razburjenje vaščanov se še ni poleglo, ko je naslednjo noč spet nekdo v isti vasi vlomil, in sicer skozi okno v pritlično sobo Za-krajška Karla. Neznani storilec je odnesel Za-krajšku iz omare v sobi dve moški obleki, površnik s krznenim ovratnikom, sviter, moško srajco, moški klobuk, nikeljnasto žepno uro, dva zlata poročna prstana, zlato ovratno verižico in zlat ženski prstan. Orožništvo iz Nove vasi se je z vnemo vrglo na zasledovanje krivca, za katerim manjka sled. Jasno pa je, da vlomilec ni tujec, temveč domačin, ki so mu hišne razmere dobro znane.
*	Strogo obsojen ljudski slepar. Po mnogih hribovitih krajih Notranjske, Bele krajine, dalje po vaseh okoli Kočevja in Novega mesta se je v drugi polovici leta 1932. in lani do julija pojavljal dokaj čedno oblečen človek nizke postave z aktovko v roki, po poklicu trgovinski zastopnik, star okoli 40 let. Za svoje žrtve si je izbiral lahkoverne ljudi. Predstavljal se je za zastopnika pomožne blagajne cHumanitae* in Mobilarne kreditne zadruge v Ljubljani Ljudi je nagovarjal, naj zavarujejo stare ljudi za primer smrti; kmetom, ki so bili v stiskah, pa je pripovedoval, da jim v Ljubljani preskrbi brezobrestno posojilo po 40.000 in celo 160.000 Din. Nastopal je tudi kot zakotni pisar, ki ima celo zveze v Beogradu. Svo-
Lep shod poslanca Hajdinjaka. V nedeljo 15. t. m. je imel narodni poslanec g. Hajdinjak na Dolnji Bistrici v občini Crensovcih shod, ki so se ga udeležili tudi volilci iz Srednje in Gornje Bistrice. Shod je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije JNS g. Josip K e 1 e n c. Vt-harno pozdravljen je narodni poslanec g. Hajdinjak razpravljal o vprašanju regulacije Mure, ki močno ograža Dolnjo Bistrico. Storil je vse potrebno, da se ta nujna zadeva vendar enkrat premakne z mrtve točke in vas Dolnja Bistrica zavaruje. Razen tega se je g. poslanec dotaknil tudi drugih važnih zadev, posebno dela narodne skupščine, pri čemer se je bavil zlasti z državnim proračunom, s šmarnico in zakonskim načrtom o pobijanju korupcije. Njegov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Rečni mojster g. S e n č a r je govoril o pripravah za regulacijo Mure in je sporočil, da se bodo regulacijska dela lahko pričela že ob binkoštih. Učitelj g. B i n d e r je pokazal na razliko med delom poslanca Hajdinjaka in bivših prekmurskih poslancev. Poslanec g. Hajdinjak ni ničesar obljubljal, a dosegel je lepe uspehe, česar o prejšnjih poslancih ni mogoče reči. Zaman se trudijo nasprotniki; da bi zmanjšali učinke njegovih uspehov. Na shodu je bila sprejeta tudi nastopna resolucija: cLeta 1928. je ugotovila komisija, da je količnik čistega katastrskega donosa za Mursko polje (Prekmurje) 30. Ta količnik je enak količniku v Bački in Ba-natu. Na kateri podlagi je bil pri nas ta količnik ugotovljen, nam ni znano, vemo pa dobro, da nikakor ne ustreza kakovost te zemlje oni v Bački in Banatu. Sorazmerno s kakovostjo zemlje v Bački in Banatu bi moral znašati količnik na Murskem polju 20. Dosedanji količnik 30 nam je povzročil ogromne davke, ki jih je nemogoče plačati iz dohodkov zemljišč, posebno še v teh hudih časih.» Bistriški shod JNS je nedvomno tudi marsikateremu nasprotniku vsedržavne stranke odprl oči. Ljudstvu se pač mora natanko pokazati delo bivših strankarjev, ki izkušajo ponekod še danes narod strahovati, in delo JNS v korist in blaginjo naroda. Bistrica je pokazala, da hoče svobodno dihati in se razvijati v okrilju JNS.
Agrarne zajednice. V lendavskem srezu je že osem agrarnih zajednic, ki so včlanjene v Zvezi agrarnih zajednic v Zagrebu. Te zajednice imajo v Lendavi revizorsko pisarno. V nedeljo se je ustanovila nova zajednica v Dolgi vasi. Agrarne zajednice so za vse agrarne interesente velikega pomena, zato se bodo ustanovile tudi po ostalih vaseh. Ponekod se že vršijo priprave za ustanovitev in je pričakovati, da bo še letos ustanovljenih toliko zajednic, da bi imele le-te svojo podzvezo v Lendavi.
Iz Hotize nam pišejo: Naša vas je po novi združitvi občin postala sedež nove občine Hotize. To je bila naša davna želja, ki se nam je zdaj izpolnila. Sedež nove občine je res kar najbolje izbran, saj je ob banovinski cesti na poti v Lendavo. Ko se vsi radujemo, da je naša vas sedež občine, in smo hvaležni vsem, ki so na tem delali, ne moremo dovolj odločno obsoditi tistih, ki so tako kratkovidni, da se dado vleči za nos in podpirajo tiste, ki se iz sebičnih razlogov zavzemajo za drugo občino. To nam Hotižancem ne dela časti.
SMRT ROJAKINJE NA HOLANDSKEM.
Nieuvvenhagen, aprila.
Sporočamo žalostno vest, da nas je 10. t. m. za vedno zapustila ga. Angela Herletova, rojena Cilenškova. Rajnka je dolgo bolehala za jetiko in je prav vdano prenašala svojo usodo. Bila je članica Jugoslovenskega narodnega društva svete Barbare v Nieuwenhagenu in so jo številna društva rojakov spremljala na zadnji poti z zastavami. Umrla je v bolnišnici v Kerkradeju.
Ob grobu ji je zadnje besede izpregovoril g. Janez Znidarčič, predsednik našega društva. Pokojnica je bila blaga žena in mati. Zapušča žalujočega moža in v domovini več sorodnikov. Naj ji bo lahka holandska žemljica. Njenim svojcem naše sožalje!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH AMERIŠKIH ROJAKOV
C h i c a g o, marca.
Na prvi pomladni dan je po tri tedne trajajoči bolezni umrla v Clevelandu Marija Kiklova, rojena Jenkova, doma iz Gline, župnija Cerklje na Gorenjskem. Istotam je umrl po kratki bolezni Janez Bečaj, star 50 let, doma z Rakeka. Tam so tudi pokopali eno najbolj znanih Slovenk, Jerico Možinovo, ki je bivala v Clevelandu že 32 let. Pokojnica se je rodila v Savljah pri Ježici. Dalje je v tamkajšnji bolnišnici umrl Ignacij Zaletel, star 64 let, doma iz Žužemberka. V Ameriki je bival 29 let.
V kraju Prestu je umrl France Smolej, po rodu iz Kranjske gore. Pokojnik je zapustil ženo, dva sina in dve hčerki.
Nagle smrti je v Waukeganu umrl 621etni France Barle, doma od Sv. Vida pri Cerknici. V Ameriki je bil 36 let. Zapustil je ženo, tri sinove ' in tri hčerke.
Sleparstva z zapuščinami v Ameriki. Cieve-landski dnevnik «Enakopravnost» je poročal o velikih sleparstvih, ki se vrše pri clevelandskem zapuščinskem sodišču. To sodišče je bilo ustanov ljeno leta 1912. in je imelo doslej opravka že z 225.000 zapuščinskimi zadevami. V zadnjem času je postalo zapuščinsko sodišče gnezdo največjega izkoriščanja. Uradniki sodišča so se namreč zvezali z raznimi odvetniki, ki oškodujejo dediče z visokimi računi za malenkostna posredovanja in potem svoj sleparski zaslužek delijo s posameznimi nameščenci sodišča. Pokvarjeni pajdaši imajo najlažje delo z zapuščinami priseljencev. Sorodniki umrlih priseljencev so razkropljeni po vseh državah Amerike in se mnogokrat zgodi, da od zapuščine ničesar ne ostane, ko izterjajo odvetniki svoje posredniške račune. Pri zapuščinskem sodišču je uvedena praksa, da se izmed onih dedičev, ki se prvi javijo, odbere eden kot varuh zapuščine in ši potem izbere za zakonsko pomoč kakega odvetnika. Nepravilnosti se vršijo že pri imenovanju varuhov, nadaljujejo pa se potem še v večji meri pri posredovanjih. List je navedel mnogoštevilne primere, v katerih so odvetniki pri najlažjih poizvedbah požrli vso dediščino. Pri zapuščinskem sodišču je sedaj uvedena stroga preiskava in je tudi sam sodnik, ki jo vodi, dejal, da je postalo sodišče gnezdo najhujših izkoriščevalcev.
Za kuhinjo
Kipnik iz zelenjave. Razno zelenjavo, kar pač nudi trg ali domači vrt, tudi gobe, stehtaj v sirovem stanju, in sicer, da bo vsega skupaj tri četrt kile. Zelenjavo drobno zreži in jo skuhaj v slanem kropu. Kuhano dobro odcedi in pusti, da se shladi. Medtem pa pripravi tole: Raztepi 4 deke masti, primešaj 4 deke moke in moko malo pre-praži, a ne sme postati prav nič rumena. Nato zalij z nekaj žlicami mleka, premešaj in postavi na stran, da se shladi. Zdaj zmešaj z odcejene zelenjave tri rumenjake, sneg treh beljakov, malo soli, malo popra, pripravljen bešamel in pest na-ribanega sira. Kozo dobro namaži, posuj z drob-tinami, stresi pripravljeno zelenjavo noter, nato speci.
Omleta s sladko smetano. Mešaj v loncu 7 rumenjakov, četrt litra mleka in 6 dek moke. Nato postavi lonec v krop in mešaje kuhaj, da se zgosti. Postavi stran, da se shladi. Nito primešaj 10 dek sladkorja in sneg 7 beljakov. Iz tega testa speci tri omlete. Vsako pečeno omleto pomaži s poljubno mezgo, položi drugo vrh druge ter naloži na vrh osminko litra stolčene in posladkane smetane
Praktični nasveti
Raztegnjene puloverje (volnene pletene jopice), kapice, rokavice in podobno, ki ne pušča barve, operemo v precej topli vodi z milom ali persilom (pralnim praškom), nato pa jih v vroči j vodi izperemo, le zadnji vodi dodamo dve do tri i žlice galuna (dobiš ga v drogeriji ali v specerijski trgovini). Volnenih reči, ko jih peremo, ne smemo zvijati, ampak samo malo z rokami ožeti, da iztisnemo vodo toliko, da ne teče, nato pa jih zavijemo v rjuhe ali večje krpe, da popijejo vodo. Če volnene predmete peremo v topli vodi, se skrčijo, a če jih peremo v malo mlačni vodi, obdržijo prvotno velikost.
Če je ribež za kumare že skrhan, ga s smir-kovim papirjem dobro zdrgnimo. Drgnimo ga pa tako, da je ostrina spodaj, kar ga spet nabrusi.
Kdor ima mnogo prhljaja na glavi, naj kožo zdrgne z ogljenčevokislim kalijem, nato pa naj si glavo dobro izpere z mlačno vodo in lase posuši. Glave, odnosno las pa ni dobro sušiti na vetru, ker koža preveč razpoka, kar še bolj pospešuje tvorjenje prhljaja.
GLASBILA
Din 280-— 290-— 380"— 669 — harmonike,
Din 160 — gosli
Din 270-— 377-— kitare
Din 99-— 133-— bisernice
Din 135— 143— brači
Din 142 — klarineti
Din 275 — flaute.
Jtermeckj
Celje št. 8
Godbena društva imajo pri večjem cojemu popust. Zahtevajte cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja se zamenja aH vrne denar. H
iB^HBHK^^J
15, Rne Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksemboreu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 29. aprila do 6. maja.
Nedelja, 29. aprila, ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (dr. Ciril Potočnik); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plo-išče; 10.00: predavanje Jadranske straže (Viktor Pirnat); 10.30: vokalni solistični koncert Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra; 11.15: slovanska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, plošče; 16.00: O ceni mleka na deželi in v mestu (Pavlica Franjo); 16.30: drama: Tuji kruh (Turgenjev; izvajala jo bo skupina ge. Danilove); 20.00: radijski orkester; 20.30: vokalni solistični koncert Zlate Gjungjenčeve; 21.00: češke plošče; 22.00: čas, poročila, lahka glasba, radijski orkester.
Ponedeljek, 30. aprila, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: predavanje | Jadranske straže (dr. Branko Alujevič); 18.30: Westfalija (Rudolf Kresal); 19.00: O odpravi jecljanja (dr. Loew); 19.30: zdravniška ura (doktor Bogomir Magajna); 20.00: radijski orkester; 20.30: vokalni solistični koncert Mi'ana Juga; 21.00: radijski orkester; 22 00: čas, poročila; . 22.15: Magistrov šrameltercet.
Torek, 1. maja, ob 11.00: šolska ura: O pod-! mladku Jadranske straže (Viktor Pirnat); 12.15:j plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00:j otroški kotiček (Lutkovni odsek Sokola I); 19.00:! Sokolstvo; 19.30: predavanje Jadranske straž^ (dr. Valentin Rožič); 20.00: V spomin p. H. Satt-j nerju: 1.) Kratek oris njegovega delovanja bot i podal dr. Dolinar. 2.) Sattnerjev zbor bo pel Ma-j rijine pesmi; 21.00: radijski orkester; 22.10: časj poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 2. maja, ob 12.15: plošče; 12.45: poro-i čila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba' (radijski kvintet); 18.30: O verstvih (FraU Terse-glav); 19.00: radijski orkester; 19.30: literarna ura: Protestantski pisci (dr. Rupel); 20.00: večer Jadranske straže: Jadranski film v priredbi Vik torja Pirnata; govorila bosta predsednik oblastnega odbora JS podban dr. Otmar Pirkmajer in oblastni tajnik dr. Jeglič; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 3. maja, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: O človeku (doktor Božo Škerlj); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel);' 19.00: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 20.00: Naš! narodni predstavniki za gospodarski podvig našega morja (dr. Valentin Rožič); 20.30: prenos iz Beograda;; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Petek, 4. maja, ob 11.00: šolska ura: Z našimi ribiči po Jadranu (Tone Seliškar); 12.15: plošče;i 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.C0: Vprašanje našega morja v zadnjih letih (dr. Lavo Čer-melj; 18.30: izleti za nedeljo: Dolenjska (Viktor. Pirnat); 19.00: francoščina (profesor Prezelj);^ 19.30: Narodna odbrana; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Sobota, 5. maja, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče, stanje avtomobilskih cest; 18.30: zabavno predavanje (Makso Reš); 19.00: Zveza Slovenije z morjem (inž. dr. Klodič); 19.30: zunanji politični pregled dr. Jug); 19.45: O generalu Štefaniku (Jan Irm-ler); 20.10 radijski orkester; 21.00: čeio solo (Zlatko Najžer); 21.30: Slovenski vokalni kvintet; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
X Ledolomec «Sahalin», ki je sodeloval pri reševanju potnikov ponesrečenega parnika «Ce-ljuskina*, je zašel med ledene gore. Moskovska brezžična postaja je prejela iz Severnega morja z ledolomilca «Sahalina* več klicev na pomoč. iParnik je zašel med dve ogromni ledeni gori. -Njegov položaj je zelo resen. «Sahalin* je pred nekaj tedni odplul iz Vladivostoka na pomoč posadki «Čeljuskina*. Pred desetimi dnevi je priplul do kraja, kjer so taborili člani te posadke, ki pa so jih medtem že rešili z letali, o čemer je bil «Sahalin* v ostalem obveščen po radiu. Parnik se je zato spet usmeril proti Vladivostoku, zdaj pa je zašel v nevarnost, da ga dve veliki ledeni gori streta. Kakor vse kaže, bo posadko parnika zadela slična nezgoda kakor Čeljuskince. iVlada je ukazala vsem parnikom v Severnem morju, naj odpotujejo na pomoč posadki «Saha-
! X Lep ženski obraz. Odbor ameriških strokovnjakov za lepoto je sestavil naslednja pra-fvila za lepoto ženskega obraza: Obraz mora biti itrikrat daljši ko nos. Dvojna širina obraza mora ustrezati dvojni širini nosa. Med očmi mora biti razdalja velika ko oko. Gornja in spodnja ustnica morata biti enako široki in v isti liniji. ( X Tuleča oklopna blagajna. Američan Wit-itingham je izumil napravo, ki ima namen preprečevati vlome v blagajne. Ako se nepoklicane »roke dotaknejo blagajne, začne aparat tuliti in ti glasovi trajajo štiri ure. Naprava ima tako močan glas, da se sliši več kilometrov naokoli.
X Nemci kupujejo rudo za topove. Londonski ifeTimes* poroča iz Ria de Janeira, da je Nemčija nakupila v februarju v Braziliji 96.000 ton rude jza izdelovanje topovskih cevi. Prvič po 1. 1914. se je primerilo, da kupuje Nemčija takšno rudo.
X Ženitvena izpričevala v Nemčiji. Zveza imemških narodnosocialističnih pravnikov je predlagala vladi, naj se uvedejo obvezna ženitvena izpričevala. Svoj predlog utemeljuje zlasti s po-:tiebo zdravstvenega izboljšanja nemškega naroda. [Zato naj bi se v bodoče dovoljevali zakoni samo na osnovi posebnih izpričeval, sestavljenih po jvsestranskih poizvedbah, ki bi dala jamstvo, da i bo zakon z narodnega stališča koristen. V iz-jpričevalih naj bi bilo zlasti potrdilo uradnega zdravnika o zdravju obeh kandidatov. Vsak kandidat mora pod prisego izjaviti, da po svojih ^prednikih ni tuj nemškemu narodu. Obenem •mora predložiti potrdilo socialnega urada, da razpolaga z dovoljnimi sredstvi za vzdrževanje 'družine ter da bo mogel živeti neodvisno od vsake jjavne podpore. Vrhu tega je potreben dokaz, da ženitveni kandidat v zadnjih treh letih ni bil obsojen zaradi kakega zločina. Naposled mora vsak ■kandidat dokazati, da je v dovoljni meri poskrbel za morebitne nezakonske otroke. Brez izpričevala s temi podatki v bodoče ne bo sklenjen noben zakon več.
X Milijon let stara jajca. Nedavno so našli na •Kitajskem jajca, odnosno jajčne lupine, katerih istarost so ocenili učenjaki na milijon let. Jajca, ki so po 15 cm dolga in pri katerih znaša debelina lupine 3 mm, so izlegli noji, ki so pa bili dokaj večji od svojih današnjih potomcev. Jajčne »lupine so našli pod plastjo ilovice. Po kosteh, ki so jih našli v bližini, se lahko sklepa, da je bil i orjaški noj sodobnik triprstega konja, j X Komarji zatemnujejo nebo. Londonska ,«Morning Post* poroča iz Johannesburga, da so Iv južnozapadni Afriki zaradi nedavnih poplav nastale v zadnjih mesecih kužne bolezni. Reke i so poplavile ogromne pokrajine, kjer se zdaj iplodijo komarji. Pitna voda je na mnogih mestih pokvarjena. Komarji prenašajo malarijo. V okraju Gobalisu je malarija pobrala 31 Evropcev in 70 domačinov. Zvečer se dvignejo iz svojih zakotij -takšni roji komarjev, da se zatemni nebo.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Zadovoljna mamica.
Vera: «Dušan, pokazala sem mamici pesem, ki si mi jo posvetil, in dejala je, da je zadovoljna s teboj kot z bodočim zetom.* Dušan: «To me pa res veseli.* Vera: «Mati mi je dejala, da storim prav, ker ne vzamem za moža pesnika...»
Iz starih avstrijskih časov.
Genertd vpraša vojaka: «No, kako si kaj zadovoljen s hrano?*
«Ne morem se pritožili, gospod general.* «Ali se deli obed pravilno? Ali ne dobi kdo večjega in drugi manjšega kosa mesa?*
«Ne, gospod general, vsi dobe manjši kos.*
Ni mogoče.
Zdravnik: «Vi pravite, da imate grozne bolečine; povejte mi, gospa, ali so bolečine ponoči
hujše?*
Gospa: «Najbrže, gospod doktor, pa z gotovostjo Vam ne morem povedati.* Zdravnik,: «Zakaj ne?* Gospa: «Ker ponoči vendar spim.*
Vol in pijanost.
Mati je zmerjala sina, ki je bil hud pijanec: «Tak si ko kako živinče! Sram te bodi!*
Oče, ki je bil zraven, pa je dejal: <Zakaj mu delaš krivico?*
«Kaj,» se je razjezila mati, etemu malopridnežu delam krivico?*
«Ne, ne, žena,* pravi mož, <nie njemu, ampak živinčetu! Kdaj si pa že videla vola pijanega?*
Strah pred špiritizmom.
Prvi prijatelj: «Odkdaj pa nisi več špiritist?* Drugi prijatelj: «Odkar mi je umrla tašča in odšla med duhove.. .*
Obžalovanje.
Peter: «To si ti? Pa sem slišal, da si umrl.* Pavel: «Umrl je moj brat.* Peter: «Iskreno obžalujem!*
Podedovane napake.
Ona: «Veš, Primož, zelo čudno se mi zdi, da se vedeš sicer kakor mož, naenkrat pa spet kakor
ženska.*
On: «To bo najbrž podedovano, kajti med mojimi predniki so bile tudi ženske.*
Podaljšaj si življenje!
Življenje se more podal}-sati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popraviti, nesrečni osrečiti!
KAJ PRINAŠA VSAKA BOLEZEN? Oslabljen je živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljev ali bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic.
ZADOVOLJSTVO
je najboljši zdravnik! Imamo pota, ki Te dovedejo do dobrega razpoloženja, Ti oži ve čud ter vzbude nove nade; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo vsakdo, ki jo zahteva, dobi takoj in
POPOLNOMA BREZPLAČNO!
V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeno, kako je moči v kratkem času in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabijenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov. Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK, BERLIN SO, Miehaelkirchplatz 13, Abt. 88.
ZA ZDRAVLJENJE
VSEH VRST RAN,
hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni
ter kot prvo pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah priporočajo mnogi zdravniki
„fitoninm.
«Fitonin» prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje, ne dovoli rani, da se usmradi in jo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 50 Din 2 steklenici. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno «Fiton», družba z o. z., Zagreb 1-78.
Registrirano pod S. br. 1281 i dne 28. ju-lija 1933.
Za Vas imamo t
Violine . . 69DinGitare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glanbU
pr.podr. MARIBOR it. 104
p o as .o nt z ii
Gotov denar zaslužite doma,
če imate naš domač pletilni stroj «REGEN-TIN». Brez rizika, brez poprejšnjega znanja. V devetih mesecih smo plačali nekemu našemu sotrudniku Din 22.433.24 v gotovini. Tudi vi morete tako zaslužiti. Zavezu jemo se, da vam za dobro ceno odkupimo vaše izgotovljeno blago.
Brezplačna pojasnila daje: Domača pletar-ska industrija Josip Tomažič v Mariboru, Krekova ulica štev. 16. Krščansko podjetje od 1.931.	80
IVI A L I OGLASI
Ženini in neveste!
Poceni, dobro in lepo se oblečete v novi trgovini Senčarja Metoda v Štrigovi. Velika zaloga vsakovrstnega blaga, stor jenih oblek, klobukov, poročnih prstanov itd. po znižanih cenah. — Pridite in prepričajte se!	106
Krojači, šivilje!
Zbirajte odrezke blaga — tudi najmanjše! Prodaste jih ugodno na kilogram. Pišite pod značko cLahek zaslužek* oglasnemu oddelku «Jutra».	103
Pčelarske potrebščine
izdeluje cVeka>, Verbnik — Ljutomer. Zahtevajte cenik!	lil
Novost!
Nudim lep zaslužek za delo, ki se opravlja doma iu ustreza vsaki hiši (ni zastopstvo). Znamko za odgovor! Posreduje: Jožef Lenarčič, Pertoča, pošta Rogaševci, Prekmurje.	109
Zaščita kmeta
pri ureditvi kmetskih dolgov je mogoča samo potem <Zaščite». Kmetje, pristopajte polnoštevilno k Vaši zadrugi «Zaščiti», reg. z. z o. z., Ljubljana (<Gra-fikas), Masarykova cesta št. 14/11. Dosedaj stotine članstva!	110
Za birmo!
Vsakovrstno oblačilno blago, sešite obleke in vse potrebščine za vsakogar kupite najugodneje v trgovinah F. Senčar — Mala Nedelja in Ljutomer,
(Jzdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip Q mlad iS,
Za Narodne tiskarno Fran JezerSek,