List U kort.it dalav-•k«f*Hu4atvft. U«Uv ei to oprtviitnl do VMg* k»r producir«!«- This pa par im davotad to |h* intaraats of the working claaa. Worker« art antttlad to all what thoy produoo. Kbmtm» •'(««4-Mtu ■kiiw, Ow. I, It0f. »Its* PMI offtM »« Cbw^to IU Qute ni čist'j nič zanesti. Tukaj alede izvirna poročila Strajkarjev samih, ki slikajo položaj tako, kakor pbstoji v resniei: isrifi. Calumet, Mich., 28. jul. — Cenjeno i^iedništvo delavskega lista "Proletaree"! — Znano vam je, že da smo tukajšnji rudurji organizirani pri št. 203 W. F. of M. splošno za*tavkali dne 23. julija. Sološno — izvzeinsi nekaterih slovenskih in kozenžekarskih (Cou-sinjacks) strahopetcev, ki so prvi dan boja pokazali, da najrajši služijo kapitalizmu. Naše zbirališče je pri enem glavnih rudnikov C. and H., kjer se zbiramo vs-ik dan m od tam Skupno odkorakamo od ruJnika do rudnika in pazimo na sloveAske irt kozcnŽekar ske "ekebe" — katerih sicer ni dosti —, da ne bi šli nazaj delat in nam kruh oulit iz ust. Kompanija je prve dni povsod nabirala količka rje ali pomožne šerife (deputy shc-iffs); dobila jih je nekaj tu di med Slovenci. Imena teh iz-dajic zh sedaj zamolčimo. (Na dan z imeni: Ured.) Drugi dan stavke smo sr zbrali rri dotičnem rudniku in ravnotam »c je zbralo tudi precejšnje število koliikar-jem, komparijAih hlapce\. ki ¿d stali kot lipe vi bogovi s količki v r^kah in z zvezdami na prsih. Nabralo se jih je okro? 200 ii tedaj šele jim ie zrasel greben. Nek: holičkar zakadi med nas, mir-siO stoječe straj'kar.je in drugi /a r.jim. Ko vidimo, da ies vrag salo jemlje, da šerifi "zci^ujejo količke nad na«, smo bili naenkrat vsi ene misli. Mirno jih obkolimo, poberemo jim količke iz rok, potrgamo zvezde is prs — "kertajh"! jih obrnemo in poženemo domov. Da ste jih vide'i, kako so tekli ti "junaki"; zbežali so naravnost ..-^eotuM^NatA aLi M rudnika do rudnika. Povsod je bilo kakih 15 do 20 količkarjev. Najprvo jih vprašamo, zakaj so proti nam, proti svojim bratom, ki se borirro tndi za njih, da dobe večji košček kruha. Dalje smo jih vprašali, kaj vendar stražijo, ko ne delamo nobene Škodo niti je nečemo delati, pač pa le »ahtevamo, kar nam gr». Potem in» rečemo mirno in dostojno, naj količke vržejo proč in stopijo v naše vrste ter se z nami vred borijo za svoje pravice. Ako pa nočejo biti z nami — smo rekli — naj saj pustij > pri miru štrajkarje. Nekaj se jih je dalo pregovoriti in osramrčeni so jo pobrali domov. Večina se je pa protivila in nar. dili smo z njimi, kakor z drugimi poprej — pognali smo jih domov. Pustili amo pri rudnikih le par starih Čuvajev radi ognja. , Ko je druSba uvidela, da nas ne more opletati s koliČkarji, je napela vse sile in lagala guvernerju, rta potrebuje vojaštvo. Kompani-ji je pomsgsl tudi — seveda — Jerif Cruse. kateremu smo mi delavci preakrbeli visoki stolee. 25. julija je prišlo semksj neksj čez Ko vojskov. ^ Bratje, delavci, ne obupajte! Nié se ne plašite oboroženih kapitalističnih frlaipèonov. Naj le stražijo kompanijsko posestvo, bodo vsaj videli, da ga mi stavkarji ne mislimo niti ne maramo poškodovati. Ohnašajmo se mirno in dostojno, kakor smo se do sedaj in nič ae nam ni treba bati. Zapomtii-te si pa dobro tiste izdajice, ki ao takoj prvi dan šli proti nami Zapomnite si naše protivnike. Med temi je tudi naš "delavski" Glasnik. Le shranite št, 30 tega lista s člankom na prvi strani, v katerem zavija, laže in stnaši slovenske delavce. Ne podpirajte več takih listov, ki se najrajši senčijo v milosti naših tiranov — dajte jim slovo. — Slovenski in hrvatski delavci drugod, ne hodite sedaj v bakreno okrožje Calumeta za delom. Kajti mi smo zdaj v boju za naše in vaše pravic«. Pazit« na d«lavsko časopisje — Proleta-rec. Glasilo, O las Svoboda in Nar. Vestnik — ker edini ti bodo poročali resnico o našem boju. Ko je bil ta moj dopis že končan, sem zvedel, da je na Cente-nial zgorela neka mesnica in da se ta požar podtika štrajkarje m. Seveda, mi bomo sedaj vsega krivi. Niti uiàlo tie dvomim, da ne bi lastnik tiste mesnice ssm zaš-gal — zakaj pa net Zaivarovan je dobro in sedaj, ko je stavka, je lahlko zvrniti krivdo na kogar si bodi. Navada ie že, da ob vsakem štrajku naši protivniki in kapitalisti uganjajo zločine, ki jih potem zvrnejo na štrajkarje, samo da imajo povod za razdor or-«ra nizacije. Več Btavkarjev. Vse mirno. — Velikanski obhod strajkarjev. Calumet Mich., 29. jul. — Tukajšnji kapitalistični listi —med katere fopada tudi "Glasnik"— na vse mogoče načine lažejo o nas in blatijo štrajik. Tukaj je do sedaj vse mirno; nobenih bojev še ni bilo izvzemši male praske, ki je nastala drugi dan med rudarji in količkarji, kakor sem že poročal. Calumet and Hecla Co. je takoj drugi dan najela okrog 200 deputijev, med katerimi jc bilo največ Slovencev in "Cousinjarkov". Danes pa teh deputijev ni v*ii* vidoli N.eksj.jib j«, ki so spoznali, da 80 se vscdli družbi na limanice; obžalovali so svojo zmoto in se pridružili v naše vrste. Drugi so vsled sramote pobegnili iz Calumeta in par se jih še skriva doma za pečjo. Strajkarji se doibro držijo. Nihče ne dela razen par kurjačev in starih čuvajev, ki so pri rudnikih radi ognja. Glavne rudnike Calumet and Hecla družbe straži vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Začeli so stražiti šele 28. julija zvečer in ne pustijo nilkogar blizo rudnikov, da bi stal na miru. Hodimo pa lahko naokrog in z besedo zagovarjamo naše pravice. Vsakdo se čudi, čemu je bilo treba voja^ kov T Aretiran še ni bil nihče in tudi ni no/benega povoda za aretacije. * V nedeljo, 27. juil. smo imeli štrajkarji velikansko parado iz Red Jaokjet* na Lsurium. Korakalo na« je do deset tisoč mož. Nikdar še ni Calumet videl toliko ljudstva skupaj in še nikdsr, odkar stoji Cslumet, ni bilo tske pa-rade. Nosili smo okrog 40 zveznih zastav fn vHiiko število rsznih demonstrativnih napisov. Največji med temi se je glsail: "Ws asksd for bread but Jimmy gav« us a lead!" ("Zahtevamo kruha, toda Jimmy nam je dal svinca!") Jimmy je naš dični šerif. V paradi sta bili dve godbi in z nami so korakale tudi žene iu otroci. Ko smo šli mimo trtare pošte proti knjižnici. so natu delali špalir —-■ vojaki — pešci in konjeniki z nasajenimi bajoneti — pripravljeni za "job"! Po paradi je bil shod v Palestra dvorani na Lauriumu. Govori so biti v petih jezikih. Hrvatje so prvi — Slovenci pa najzadnji! Kakor sem že poročal se slovenski rudarji ja ko zanikrno obnašajo. Mogoče se še spametujejo, če ho boj. trajal dalj časa. Veliko jih je, ki nočejo k nam. Hrvatje so prvi, ki so najbolj vneti za stavko in za njimi so Finci Upam, da se Slovenci premislijo in pristopijo v unija vsi, tako da bo vse organiziramo, razen starčkov in par Couainjackov. Slovenski trjfovei, ki žive od žuljev na-šiii rok, so bili v začetfku proti nam; sedaj na že po malem siin-rmtizirajo z nami. Tukaj skoraj že vsakdo trdi, da bomo zmagali — in zmagati moramo. Kako se zabavajo vojaki. Calumet. Mich., 30. jul. — Calumet and Hecla je danes zastra-šjia z vojaki tudi Red shaft Jacket in bližnjo okolico. V bližini tega rova so hiše, v katerih stanujejo boss je. V teh hišah so se zdaj nastanili skefoje, tnVkaj Švedov in nekaj Italijanov. Veliki stroj se sicer še ne obrača, vendar so pa že včeraj zakurili iu iz dimnika se vali dim. Sesalke tudi že delajo v varstvu bajonetov. Včeraj sta dva rudniška kapitana prinesla iz Schlitzovega salona zaboj steklenic s pivom k shaf-tu in steklenico rakije. Vojaki so se pošteno napili in potem zabav-ljali in počenjali najgrše nedostopnosti. Puškine patrone (Harfa rje) ležijo po cestah in po tratah, koder se valjajo pijani vojaki, ki so prišli semlkaj na Calumet največjo lenobo past. Otroci pobirajo patrmie in igrajo se z njimi tudi že dekleta. Aerif Cruse in vsa kapitalistična banda je lahko ponosna na svoje oborožene hlapce. Brez posledic ta driial go tovo ne pojde od tukaj in mislim, da čez kakih devet mesecev se bo calumetska mladina precej — pomnožila. Slovenski business m a ni so bili sprva proti nam. Pozneje, ko so videli, da smo vsnešiio zaprli o-krog petdeset jam, so nam pokazali prijazno lice; a sedaj, ko vidijo, da ima družba vojaštvo okoli rudnikov, so pa spet spremenili barvo in potegnili s kapitalisti. S tem seveda ne mislim vseh. Vendar pa še niso ustavili kredita in tudi saluni še niso zaprti, kakor so v Keweenaw County. Rev. Luka Klopčič, slovenski župnik, je v nedeljo priporočal v cerkvi, naj se slovenski rudarji držijo bolj "nazaj". Ravnotako jc pisal tudi "Glasnik" zadnji teden. To so naši prijatelji! Strajkar. Kadar ss vzbudi speči velikan . . . Nek drugi slovenski št raj kar niše sledeče: "Sedaj se vidijo vsaik dan samo nepregledne parade štrajKar jev in navzlic temu, da vlada po vsej Copper County vzoren red in mir — smelo trdim, da lepšega miru š« nismo imeli — so poslali med nas vojake, pa ne samo vojake s puškicami, temveč — pomislite — tudi kanonirji so tukaj. Človek bi mislil, da je prišel na saln Balkan, ko vidi toliko vojaščine. Na Mohawk jih je prišlo nekod po ovinkih in kravjih stezah ■ po cesti ni dosti vfoleti te golazni — okoli 500. Ne vem, čemu toliko vojaivtva sem prihaja, ko pa še noben človek ni bil sretirsn v celem bakrenem Okrožju niti ni nihče naredil za en sam cent škode. Ali ima strah talko velike oČif Ako bo Šlo tako naprej, da se bodo delavci mimo vedli in odvzeli vojakom vsak povod za kr-volitje in če odkod ne dobijo štrajkolomcev, tedaj upamo, da ne bomo dolgo štrajfkali. Finančno atojimo priličuo dobro — za podporo še nihče ne vpraša — in Ijutjje so vsi ko* en mož za štrajk, dokler družbe ne privolijo v naše zahteve, ki so: priznanje unije, kar je glavno, potem minimalna plača $3. Vsak pameten človek inora priznati, da te zahteve niso nretirane. Ampak to je, cro seiTaj se ei smelo tukaj uičesar zahtevati — samo prositi smo smeli. Prositi in zahteva/ti sta pa dve veliki stvari in do danes še nismo inogli našim zatiralcem zabiti v glave, da bi mi mogli nekaj od njih zahtevati in zato so na nas namerili kanone . . . Ali to nas ne plaši." Tako piše rojak štrajkar, kateri je do danes mirno trpel z drugimi vred in prenašal vse krivice, toda končno se je zdramil iz spanja in zdramilo se jih je na tisoče drugih. Da, da — kadar vstaja speči velikan — delavec — takrat ima strah velike oči . . . t 18 tisoč organiziranih. — Ni skebov. Dodgevitle, Mich., 29. ju.—Brat urednik "Proletarca"! Sporočam, da vlada pri nas velika stavka. Kapitalistične no vi ne veliko lažejo, ko pišejo o nemirih in pobojih. Slišal sem, da je bilo nekaj majhnih prask med policaji in de-lafei v Calumet u, toda brez posestih posledic. Pri nas smo depu-tiji poslali mirnim potom domov. Sedaj imamo milico tukaj, ki pazi na jame, a ne na štrajkarje, kakor pišejo umazani listi v N. Y. Mi se borimo za osemurni delavnik, bol^o plačo, pri poznan je u-nije in sploh za boljše delavske razmere. Organiziranih nas je o-koli 18 tisoč, torej velika večina. Vstrajati hočemo do zadnjega; ne lioiro se {Hklali. Delavce po d nagib državah pa prosimo, da nam pomagajo s tem, da naj ne gredo sem dokler ne bo štrajk končan. Kadar bo boj končan, bomo že sporočili v naših delavskih listih. Tukaj sedaj še ni skebov in med strajkarji vlada najlepša sloga. Valentin Kral. TRUST BAKRA SE TRDO VRATNO UPIRA. Calumet, Mich., 1. avg. — (U-nited I*ress.) — Danes so šli prvi štrajkolomci pod zemljo v nekatere rove Calumet and Hecla dni-?be. Strajkarji, katerih je bilo mnogo zbranih okrog shaftov, so skušali odvrniti «trajkolomee, toda miličarji so prvt? razgnali. S sesal kam i so pričeli zopet delati v C. & H. konglomcratnih rovih, Mohawku, Ilaneocku, Ahmeeku in na Centenial. Družbe so impor-tirale iz New Yorka petdeset detektivov, ki naj bi nadzorovali delo. Brigadir, general Abbev, poveljnik vojaških čet, je sporočil Calumet & Hecla dnižbi, da lahko zopet odpre svoje jame. Zadnja je baje izjavila, da ne bo dovajala skebov, češ da lahko dobi (t) veliko število svojih prejšnjih delavcev nazaj na delo. Neki uradnik omenjene družbe je rekel, da unije ne pripoznajo pod nobeno ceno, da bo prej trava rasla po calnmetskih ulicah, preden se podajo. Na dnrgi strani izjavlja pa unija W. F. of M., da strajka ne bo konec, dokler družbe ne. pripoznajo unije. Podpredsednik Mahoney, kateri vodi štrajk, je zadnje dni konferi-ral t guvernerjem Ferrisom v I/ansingu. Zahteval je v imenu Strajkarjev, da naj guverner iz-posluje konferenco z rudniškimi magnati glede pogojev in drugič, da na noben način ne sme vojaštvo pomagaai družbam operirati rudnike s skebi. Guverner je pri volji posredovati v prid sprave, ali on hoče, da ae konferenca vrši vLansingu, kamor naj delavci in lastniki bakra pošljejo svoje zastopnike. Družbe so voljne dovoliti v konferenco, ampak nočejo zborovati z zastopniki unije, pač pa le z rudarji. Calumet & Hecla družim se pripravlja, da izposluje * injunction' ali sodno prepoved, ki bo '¿ubranila štrajkarjem vtikati se v ueunij-ske delavce. Nasprotno hoče tudi Western Federation of Miners vzeti injunction" proti miličar-jem, da ne bodo aretovali štraj-karjev. Šerif Cruse se je zagrozil, da v zadnjem slučaju mora guverner razglasiti vojno stanje. Delnice bakrenih družb so padle v skupni vrednosti do šest mi-lionov dolarjev od kar traja štrajk. Cahnnet, Mieh., 1, avg. — Danes so miličarji aretrali sedem št raj kar je v, katere dolžijo, da so se grozili (T) rudniškim bossotn. Kapitalistične laži. Kapitalistični listi lažejo o štrajku v bakrenem okrožju na sledeči način: "Strajkarji so izgubili vse veselje do stavke. Vsak dan zapuščajo trumoma strajkarski okoliš z namenom, da si |>oii«čejo dela drugje. Pretepi in napadi na neu-nijske može se ponavljajo vsak dan. Unijski uradniki so konferi-rali z generalom Abbeyem in ga prosili odpuščanja (ta je lepa!) za krvave izgrede in obljubili, da tega nebo več v !>odoče. Na štrajku so še saino tujezemci, med katerimi je največ "Avstrijcev nizke vrste" (low grade Anertrians), ki se obnašajo najbolj divje. (To cvetko je prinesel "Chicago American." ,Lep poklon, kaj!) Sedaj je znano (sure!), da v zvezi W. F. of M. na tihem dela neka bogata rudarska družba na Zapadu, katera bi rada uničila svoje tekmece v bakrenem okrožju itd." Toliko, da spoznate, s kakšnimi "novicami" nssičuje kapitalistično časopisje nezavedno delavstvo ,po Ameriki, tisto delavstvo, ki še vemje kapitalistom in podpira take škandalozne cunje. "angelj rudarjev in preinogar-jev" in katero ljubijo in spoštujejo kot puni ico svojega očesa, odpotuje takoj v bakreno okrožje, kjer bo s svojo veliko eneržijo in z izbornim daroiu govorništva nedvomno poiuogla do vspehov v velikem boj-u 18.000 rudarjev proti magnatom bakra. "OLASNIK" SEDAJ TUDI SIM PATIZIRA. àTARJK JE ŽE SKORAJ DOBLJEN. (Poroča Frank Šavs. Calumet, Mich., 2. avg).—Mnogo vesti o tukajšnjem štrajku v kapitalističnih in v raznih "neodvisnih" listih je zlaganih od prve do zadnje črke. Tako mirnega strajka pri tako veliki masi — ki je šele pred kratkim organizirana — .menda se ni bilo nikdar in nikjer v Ameriki. Strajk je že Skoraj dobtj*to". 'Si^cda nibče w more reci. kako dolgo bo se trajal ; morda samo še en teden ali pa tndi več mesecev. Delavci se zadržijo čudovito lepo; niti enega site ha ni med njimi. Vojaki nimajo nobenega po«la in nihče se ne zmeni za nje. Unija ne potrebuje nobenih novih organizatorjev, ker še eksekutiva iste nima nobenega, posla. 99 odstotkov vseh štrajkar-jev je že v uniji. Včeraj (petek, 1 avg.) smo imeli veliki shod. na katerem sem jaz govoril in več drugih govornikov. O tem i>oročam pozneje. Pozdrav. MATI JONES PRIDE V CALUMET. IndianapoTis, Ind., 1. avg. — John P. "NVhite, predsednik United States Mine \Vorkers of America, je dovolil materi Jones, znani socialistični agitatorici, da gre v bakreno okrožje navduševat tamo-šnje rudarje, da vztrajajo v svojem boju za svoje pravice. Mother Jones je stalna organizatorica pri IT. M. W. of A. in po zadnjem velikem štrajku v Wcst Virginiji je zaslovela po celem svetu. Mati Jone«, katero nazivljejo premogarji Calumet, Mich., 2. avg. — Tu-kajšni lokalni slovenski list "Glasnik", kateri je v zadnji številki nastopil zelo sumljivo proti štrajkarjem, svareč jih, da "naj bodo previdni" (kar si lahko vsak po svoje razlagah, je včeraj objavil dolg članek, v katerem izraža svoje "simpatije" do rudarjev. Radovedni smo, dali je to "naše stališče", ki ga objavlja 01., osebno stališče uredniks samega, ali je tudi stališče lastnikov lista, ki so večinoma zagrizeni nasprotniki linijskega gibanja in našega boja v obče. Ako je le stališče urednikovo, potem vemo, kako dolgo bo to stališče držalo in kaj ga čaka zato, da se je vendar enkrat o-snielil povedati nekaj resnice. Torej: bomo videli. štrajkar. Op. ured.: Omenjeni list, poroča v isti številki, da "na Calume-tu sedaj kar mrgoli časnikarskih |>oročevaleev, ki pa zajemTjejo svoja poročila bolj iz virov Calumeta & Hecla Co. in da ima tudi Proletaree'' svojega poročevalca v osebi g, Savsa." Pa ne, da bi gospodje pri "01." mislili, da tudi sodr. Savs zajemi je svoja poročila iz virov CalHimet & Hecle! Tako nekako m» vsaj dotična notica glasi. STAVKARSKA Rudeča zastava v roki, v očeh pa plamen žari. Kri polje po žilah ognjena, ko v boj proletaree hiti. Kje t rombe so, bobni, piščalke t! Ni videti pušk ne topov Moril no ni vaše orožje. To v službi je krutih vragov! Molče stopa četa za Četo ponosno dvigaje glavo. Koraki so trdi in smeli; junaki — po mestu gredo. Tirani, kje vaši so hlapci t Pijavke, kje vaša je moč? Kako, da se iii>rl0 je ljudstvo ki sužnjilo vam je nekoč T! Poglejte na Četo ponosno, ki mimo vas stopa molče! Spoznate obraze te smele?! Cemu se lasje vam ježe T Da to so obrazi poznani, tam — žuljave sužnjev roke. Tlačani so se prebudili in hočejo biti ljudje! Ne kličite več policajev, biričev, vojakov in psov! Vse skupaj vam nič ne pomaga: zastonj bo ves divji vaš lov. . Proletarei bnde se iz sjmnja, solnce jim vzhaja novo! Odnehati nočejo preje, dokler — zmage ne bo! Rmleča zastava v roki, v očeh pa plamen žari! Kri polje po čilah ognjena — v boj — proletaree hiti. Škof. SODRUOIt Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list iivi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to j« prva naloga našo stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLS-TARCA", kar 1« na ta način ss zarnors osigurati napredek naša. mu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krovi JAKO VAŽNO VPRAŠANJEt "Ali ssm is poslal zaostalo naročnino sa "Prolstarca"? ftsnsl — r P KOLKTA R BO Iz naselbin* Lloydell, Pa. Dan na dau ¿¿tam po časopisih, kako se delavstvo organizira sirom sveta, nujni bode strokovno ali politično. Besede našega prvega boritelja za soc. stranko Kari. Marxa se uresničujejo, ko je re-kel: 44 Delavci vseh dežela združi-teae!' Kar ae tiče tukajšnje naselbine, se je začelo delavstvo precej zavedati. Dne 2D. julija hiuo se «brali pri sodr. Anton Grbeu ter ustanovili soc. kltfb s 15. člani, ter ga priklopili J. S. Z. v Chicagi. Mislim, da nas je lepo »te-vilo v taki majhni naselbini, kakor je tukajšnja okolica. 1 Precejšnje število se jih je /glasilo /.a prihodnjo sejo, kjer bodo pristopiti kot novi iWitelji m soc. stranko. Ta edina je za delavca, da se otrese krempljev kapitalizma, ki dan na dan pije našo delavsko kri; samo, da se viša njih kapital. Njim ni nič mar, kaj bo s teboj delavec. Kadar si star, |>ruvijo: 44Le beži, te ne potrebujemo vel" Vedo, da star človek jim ne more toliko dobička napraviti kakor en mlad. Toraj delavci, kar vas je tukaj v okolici —-apelujem na vas, da pristopite v nase vrste, da se bomo skupno borili za delavske pravice — proti so vragu kapitalizmu. Tukaj ae lahko pokaiete, da ste zavedni delavci, ne pa prej iu pozneje praviti: "Jaz sem bolj socialist, kakor ti." Tisto je prazen nič. Pridite na sejo drugo nedeljo v' mesecu popoldan — po seji, dr. S. Gregorčič st. 60. S. N. P. J. k sodr Anton Grbeu! Tam se bodete lahko informirali, kaj je socializem in zakaj se borimo za socializem. Nismo sicer študirali i>o 16 ali po 20 let .smo marveč 2 ali 3 razrede dovršili, pa vseeno vemo, kaj je delavec in kaj kapitafist, — da je taka razlika med njima, kakor, med psom in mačko. Torej še enkrat vas opominjam .pridite vsi tisti, ko veste toliko o socializmu in vsak drugi, ki se zaveda, da je delavec dandane** — moderni su- ženj. Anton Straž Isar, zač. tajnih kluba. Clinton, Ind. Clinton je lopo, prijazno mestece. Vsakdo se ga lahko liitro privadi. Šteje približno 1000 prebivalcev. Od teh je kakih 200 Slovencev in precejšnje Število bratov Hrvatov. Kar je Stovencev, imajo skoro vsi svoje hiše. Najemnina, oziroma sploh vse je tu tako drago, da bi skoro ne verjel, ako ne bi skusil. Slovenci se še precej dobro razumemo med seboj. Nekaj jih je še takih, ki verjamejo, da sv. Miklavž nusi, pa bo tudi tem prišel čas, ko se bodo spreobrnili, kakor se bosta morala tudi Kranjska Janeza No. 1 in No. 2 in veliko ¡wdobnih. Okrog mesta Clinton je kakih 20 premogovnikov, v katerih delajo nekateri vsak dan, drugi pa le 2—3 44übte" na teden. Zashižek je bolj slab, — oziroma. kakor ima kdo i>roHtor. Nikomur ne svetujem hoditi Win za delom, ker se težko dobi — pa še to slabo. Vročina je tu .j a ko huda. Tu nimamo visokih hiš, da bi mo*H» o prostem čaau leči v senco za veliko hišo. Imamo le nizke hiše, a teli veliko. Pa še vedno kaka nova kar čez dan zraste. V bližni CHntoma je ena kolonija precej visoko na griču. Tam tako pritiska solnce, da so se začele žene že poslavljati od mož in hodijo v bližino našega mesta, da bi nc ohladile!* Pozdrav vsem zavednim delava cen», tebi Proletarec pa mno»go novih naročnikov! K L. New Derry, Pa. Tz raznih slovenskih naselbin {i ta m dopise, a iz naše male naselbine nisem čital še nobenega. Zato hočem omeniai jaz nekoliko tuk. razmer. Dela se tu še precej dobro in sicer vsak dan. Tudi zaslušek ni ravno preslab, seveda Je to odvisno od prostora, kakšnega kateri ima. Zaveden delavec seveda tudi tu ni zadovoljen, ker se mora e«l dan mučiti po mokrih prostorih premogovnika in to — za veliki dobiček kapitalistov. K*v-pitalistični hlapci pa tržejo plačo od delavcev. Več "entar" je imelo poprej $1.00 od voza. Seveda gredo "en-tre" v breg i nvoda nekoliko odteče, a suho pa vendar le ni. Boss jim je odvzel ceno $1.00 od voza in določil 44entar" ceno 54c od tone, zadnja cena pa je 32c. Tako delajo z delavcem, ako si bomo pustili vedno tako dopasti, bomomorali nazadnje še zastonj delati. . _ žff sedsj.se moramo tako mučiti, izgubljati zdravje in moč ne le zase ampak za bogatine — kapitaliste. Želeti bi bilo, da bi se vsak član S. D. P. Z. naročil na list Proletarec, ker je sedaj tudi u-radno glasilo S. D. P. Z. Mislim, da je v tej naši mali naselbini do-sedaj šele samo eden naročnik 44 Proletarca." Kade volje ga posodim vsakemu, da vsak lahko sam sprevidi, da je koristen delavcu, ker se bori za pravico in izboljšanje delavskih razmer. Kdor ne čita Proletarca, tudi ne ve, za kaj s«» zre. Opozarjam tudi vse rojake iz naše naselbine: "Pristopite tudi v našo podporno organizacijo S. 1). P. Z.!" Ustanovili smo društvo meseca januarja 1013 in ga priklopili k S. D. P. Z. Rojaki, zdaj imate lepo priliko vpisati se k društvu, ki vam je v veliko pomoč v slučaju nesreče ali bolezni. Pozdravljam vse razredno za vedne čitatelje lista Proletarca! S. K. De Pue, 111. Kaj ne, čudno se vam zdi, ko vidite tudi iz te male naselbine v našem pravem delavskem listu glas o prebil j i našega sloveinskega delavstva! Tu imamo samo eno tovarno rudotopilnico M. P. Z. družbe, v kateri se dela večina jh» 12 ur na dan. Radi tega je tudi bilo vse tako mimo do sedaj, saj kapitalisti že {»oskrbe za ubogega delavca, da nima časa premišljevati svojega položaja, v katerega ga j«- pahnil po&redni moloh, — nikdar siti kapitalizem. Toda — ko je vreča enkrat polna, se mora od po m o<"*i, da ne trre po tleh. — T-iko so pričeli misliti tudi na»« delavci, kako si morejo odpomoči. Sprevideli so, da tako kot dose-daj, ne more iti več naprej. Vedno —- vsak dan (i ka/ejo več dela. vsak dan je več priganjaieev Kes, obupen je položaj neorganiziranega delavca, ki ni drugo, kakor slepo orodje kapitalizma. Ta ga uporablja do zadnje moči. No, — potem pa |K>jdi in pogini ali živi, kakor ti drago. — Jaui nimam voo prof it a od tebe. —■ Tako se je godilo, se godi iu se bo godilo, ako se delavstvo ne prebudi iz spanja, v katerega ho nas zazibali že v nežni mladosti kapitalisti in njih pobožni slug«' Janezi. Tudi pri nas smo torej začeli misliti, čitaiti napredne iHste, knjige, poslušati govore. Culi smo tudi sodr. Kdbin Kristana, ki nikakor ne gre kranjskemu Janezu iz glave, a tudi nam ne, ker smo sedaj, t. j. 6. aprila 1913. ustanovili soc. klub št. 106 in ga priklopili k S. 8. Z. v Chicago, 111. Res, začetek je povsod težak. Tako je bilo tudi pri nas. Pomen soeijalizma je to?l vsaj nekaterim znan, ali kako pričeti s klubom? S politično stranko se še nismo pečali, vsaj složno ne, a posameznik pa malo, ali nič ne velja. ¡No, dobili smo potrebna navodila. Prijeli smo se p/lemenit^ga dela a veseljem, kar -Želim, da bi bilo tudi v naprej vedno tako. Kakor rečeno — naša naseli» in a je majhna, skoraj nova ,pa večina napredna, — vsaj na jeziku», ako ne dejansko, kar se bo pa izkazalo sčasoma. Ne mislite pa, da bom samo o napredku govoril. Tukaj smo pač šele začeli; ako bomo tudi držali, pove bodočnost. Da bi pa »o-slušali kaj ho sedaj, kaj to pointai. Se 1m) li začela sedaj revolucija t noži iu samokresi v rokah! No ja, saj tako piše gospod Janez Makako de Afiuja in kar 'gauput' rečejo ali zapišejo je remica, ker se *sak dan v Bogom pogovarjajo Pa zopet se jim je Čudno zdelo — saj ni bilo in ne bo nič hudega, ker je vse mirno in tiho. v Samo vsak mesec pridejo skup. Kaj imajo, ne vtyno. Samo Bog na* varuj kaj hudega. — Tako in podobno so se tolažili iu potolažili ter zopet brez skrbi sjmli. čudijo se še, da se upamo pokazati v javnosti in nas imenujejo p red rž ne že. Kes smo predržneži, pa še bomo in nič ne pomaga, ako si v temi glave razbijate. 13. julija Kino napravili izlet k sodrugu J os. Urbanču. Tu je prijazna farma, ikotnaj 10 minut oddaljena od vasi. Udeležba ravno ni bila velika, l»a toliko bolj vse složno iu veselo brez vsacega krucifiksanja iu iu prehude krvi, -— znakov rimske vzgoje. Tudi dohodki so nam povoljno izpali. Zato se zahvaljujem vsem sodrugoin, rojakom in rojakinjam za obisk in vam kličem : | "Stopite v naše vrste, ker v slogi je moč ! ' S socialističnim pozdravom Jos. Omerza, tajnik kluba. | (Op. ur.: O ki uho v i <»eji moramo izpustiti, ker je zdaj že za-mujemo.) Superior, Wyo. Dne-22. t. ui. se je sklicala skupna, izvanredna seja štirih lokaluil Iruštev in sicer št. 83. J. S. K Jednote, št. 134. S.N.P.J., št. M sv. Barbare in št. 66 S.S.P.Z. — Pri seji se je predlagala združitev fednot iu Zvez. Predlog je bil eno glasno sprejet od vseh članov zgo raj omenjenih društev. Predlagalo se je tudi, naj se bolniška podpora jmviša, a posmrtuina zniža. Veliko je namreč Slovencev iu Slovenk in tudi ostalih Slovanov ki pravijo: 'Kaj hočem v dru itvu, ko j«- premala bolniška pod pora Vin pa: "Kaj je treba meni toliko denarja — po smrti!" * Kaj je pa se vzrok temu, da to-iko lokalnih društev oslabi? Glejte, veliko je slovenskih naselbin ki so sprva velike — potem se pa ljudje razidejo jhj drugih krajih Najprej ustanove vse polno podpornih društev različnih Jednot in Zvez — čea eno leto pa morebiti vseh članov od vseh društev ni zadosti niti za eno lokalno društvo več. Ako bi se združile vse Jed note in Zveze v eno saino organizacijo, bi ne propadlo toliko lokalnih društev. Predlagalo se ie nadalje, naj b se vse verske stvari odstranile od Jednot in Zvez. Za verske stvari so tu cerkve /a politične na politični klubi in organizacije. Tudi ta predlog je bil sprejet enoglasno. Zatorej — bratje in sestro raznih. Jcdna* Jjo Zvez, — naprej za združitev, kei le v združenju je moč. Iz več slovenskih naselbin se je že pisalo o združenju Jednot in Zvez. Večji del se je pisalo same za združitev svobodomiselnih Jednot in Zvez, mi pa mislimo, zakaj bi se tudi druge Jednote in Zvezi ne združile, ki niso bile ustanovljene na svobodomiselni podlagi? Pomisliti je treba, da je pri teh Jednotah in Zvezah tudi ogromne število članic in članov, ki spada jo tudi v dosti Jednot in Zv., ki so na svobodomiselni podlagi! Zate bi bilo najboljše, da se združimo vsi v eno organizacijo in ne glej-m o na vero in politiko. (Op. ur.: Treba je preštudirati pravila raz nih Jednot in Zvez — je li to sploh mogoče storiti in če in kako se dajo pravila preurediti.) ^ Bodimo si brat je in sestre — vsi enaki, kar se tiče društvenih stva ri. Vsak bi moral tudi delati kai največ mogoče v prid slovenskim društvom. Ako imaš prijatelja, k ni še pri nobenem podp. društvu mu razloži in povej, kako dobro, jf biti v podp. društvu v slučaju bo lezni ali smrti. Ako bi se hotele združiti vse Jednote in Zveze v eno organizacijo, naj bi se kaj več napravilo na sestanku leta 1914. Tu se zberejo vsi glavni uradniki in delegat je. Tudi — Če bi se sklopile vse Jednote iu zveze v eno samo, naj bi se volili glavni uradniki vsaka tri leta. Za glasovanje pri volitvah naj bi se dalo vedno vsaj toliki časa na razpolago, da more vsak član voliti. Stavljeni predlog, da se da vse to v več slovenskih listov, je bil enoglasno sprejet. Nato se je seja zaključila. Andrej Keržišnik, m. p. preds Lov. Zaje, m. p. zapisnikar. Za ponearečenega rojaka, Anton Lenček a. so darovali sledeČ: mi» k i * Po eden dolar: Iv. Kozlevčar 1 Sušteršir, T. Vidmar, Fr. Urhas Po 50 centov: A. Rugelj, M Valentinčič, G. Jerman, M. Bede-ne, I. Zagoree, I. Petje. I. Jeran 1. Sabic, T. Zavbi, 1. Ogrinc. I Urbas, I. Psic. Fr. Debelak, T Osredkar, L. Bar t olj, Fr. Žaubi Iv. Zadnik. # Po 35 centov: Fr. Kgert. Po30 centov: Iv. Tolar, I Smole. Po 25 centov: Iv. Kajževi, Fr Sladič, Fr. Mhijc, Jos. Okrošeek Iv. Kopitnik, A. Prijatelj, M. Zi dar, I. Terček, Iv. Princ, Fr. Jak še, L. Smole, T. Smole, Fr. Levar, Fr. Lehen. Iv. Krištof Sr. Sla dič, A. Sladic, Iv. Petek, S. Mar kovič. Jo«. G-oanodarič. Neimenovan, 1. Štrukelj. M. Slak, A Ferman, I. Drmaš, I. Ljubešek, K Strmole. .M. Krainc, L. Grbec, M. Hič. Fr. Mežnar, 1. Papler, I. Je ran. G. Bakota. T. Holjavec. S Balstel. 1. Zuoan. M. Pirnat, L. Zibert, M. Govekar, Fr. Kozele, L Grabnar, Fr. Zakrajšek, Jos. Slap šak, Iv. Rugelj, M. Jevševaf, 1 Cerne, F. Kaferle. M. Perol, Jos Zore. Po 20 centov: Jos. Graiiar. Po 1"» centov: Ig. Zakrajšek Po 10 centov: Ig. Klobus, L Zaman. Skupaj nabrano $26.50. Ladislav Benedek, Iv. Kozle včar. nabirale«. . Za slovensko knjižnico v Chicagi so podarili doslej/ Joe Zavertnik, ml. 12 knjig. Gospa Jakob Stonič-eva in go spien Rose Stonič 16 knjig. Pokojni sodrug Mike Kulovic 3 knjige. Sod rug Frank Petrich 5 knjig hi sicer: 1.) Constitution of the United States and the Decleration of Independence" v nemškem, francoskem in angU^kem jeziku. 2.) Zabavna knjižnice XVII. zv. 3.) Spomini, 4.) The Open Road, 5.) Krnile Zola "Die Abende von Medau. Goepod Frank Stonič 2 knjigi, /vsako s 3 zvezki in sicer: 1.) Hawthorne's "History of the United States" 3 zvezti. 2.) The American Business Manual" 3 zvezki. Iskrena hvala za vse novo podarjene knjige. Želeti je, da se najde med rojaki še kaj več požrtvovalnih oseb, ki bi darovale knjige, katerih ne rabijo več — naši knjižnici. Ta je namreč šele v začetku svojega razvoja. I>osedaj imamo 71 knjig. Med njimi* jo nekaj knjig najboljših slovenskih pisateljev. Rojaki, ki radi citate |>odučne in zabavne knjige, oglasite se, kajti mnogo knjig leži v knjižnici neizposojenih. Knjige se iz« posojujejo redno vsaki dan od 8 dop. — 6. zv. v sredah in sobotah — 9ih zv. (izvzemši 4. sobote v mesecu); ob nedeljah pa od 9ih—11 ih dop. v 'Članarine ae plača 15c mesečno. Ves denar je namenjen nabavi novih knjig. Rojaki, zdramite se in skrbite, da se naša knjižnica razširi in utrdi vam samim v korist. Naslov knjižnice je 4006 W. 31. Street. Kdor hoče darovati kako knjigo, je lahko odda tudi v National Printing, 2146 Blue Islam! Ave. Knjižničar. Smithton, Pa. Jos. Radišek nam piše v daljšem dopisu o aferi Erjayea. Radi pomanjkanja prostora objavimo danes samo toler Kojaki, treba nam bo denarja za advokata, ki bo storil vse potrebne korake. Vsa stvar je kri- tična še toliko bolj, ko ni imel Kr* javee slovenskega tolmača. Iruel je le nekega ruskega Žida, ki ni Krjavca razumel. To mi je sam pripovedoval v zaporu. Rojaki, državljani, zberi- jno se po večjih slovenski It naselbinah in pošiljimo eno prošnjo (peticijo) na guvernerja John Tenerja v llarrishurg in eno na okrožnega državnega pravilnika (Diatrict atorney) in gotovo mu bo dovoljena nova obravnava, da ohranimo mladega 21 letnega Krjavca preti gotovo smrtjo. Vsi doneski naj se pošljejo na sledeči naslov: t Frank Mat ko, Keyston Ilotel, GreenSburg, Pa. J. Radišek. LISTNICA UREDNIŠTVA.. »oos s s sta Stran Ka i ...................»! ! Rad bi napisal nekaj nasvetov dopisnikom! Ker primanjkuje prostora, naj bom za danes kratek! 1.) Pišite samo na eno stran! 2.) JPisitetr-čc le mogoče—s črnilom in razločno — posebno še številke in imena. 3.) Kdor piše s strojem, naj pusti iped vrstami večji prostor za popravo slovničnih napak in sti-lizaeije (sloga). 4.) Bodite kratki in stvarni! 5.) Napišite najprej eno misel celo, potem preskočite šele k drugi. 6.) Slabi dopisniki si napravite kopijo (lahko s podloženim indigo papirjem), da morete primerjati svoj poslani dopis s poiprav-Ijeuim in v listu tiskanem. Zadnja točka je posebno važna za one, ki se hočejo resno popol-njevati v dopisovanju. Napak se tudi v listu še vedno dobi,, ker ni mogoče vsega tako natančno popraviti in se še vedno kaj pregleda. Razumljivo je, da igra tudi tiskarski škrat — veliko vlogo! Dopisniki, katerih dopisi morajo počivati še nenatisnjeni, naj o-proste ! . Stepan Koprivec iz New Derv, Pa. ! — Kakor vidite, dopis ni šel v koš. Ix4 pišite še ! Anton Wershnig, Seattle, Wash. Oba vaša dopisa prideta kot velika celota — drugi teden! Vaši dopisi so nam — kar se tiče vsebine — zelo všeč! Poročajte še' "The Seattle Herald-a" ne dobivamo. Dopisniki: Jon. Radišek, John Zakovšek, Jos. Bizjak, Jos. Fer-jančie, Agnes Serjak, A. Mahne, Frank Somrak, A. S. Pozarclli, John Markich, — Popolnik, Jos. B. Mantony, Ahasver št. 3. Član kijiba iz Chisholn. Min., — vaši dopisi slede kakor hitro mogoče! Soc. pozdr. vsem! Za uredništvo: Skof. Aurora, Minn. Članom Jugowlov. soc. kluba At. 54 se naznanja, da se vnaprej vr- še mesečne seje vsako drugo iu zadnjo nedeljo v mesecu, točno ob 2 .uri popoldne v finski delavski dvorani. <*'lani, obiskujte redno klubove sfje! Vse one, kateri mislijo pristopiti v našo organizacijo, ojiozarjamo, da čimpreje isto store. S socijalističnim pozdravom J. B. Mihelich, Box 251. _ J _ Panama, 111. V soboto, 9. augusta t. I. priredi S. S. P. Z. št. 68. skupno s "Fo-resta of America'' veliko.. vrtno veselico. Vabijo se vsa bližnja društva in klubi! Za sveže pivo in dober prigrizek po preskrbljeno. Odbor. Polletni izvjestaj J. S. Soc. Udru-ženja broj 9. Prenos iz leta 1ÍJ1Ü......$115.74 Dohodki zadnjih 6 mes... 340.57 - & Skupno . . . ........$456.31 1 Stroški zadnjih 6 rneaevcev 419.22 Sodrugi! Vsled štrajka rudarjev v Calu-metu in okolici se nudi posebna prilika za našo agitacijo med rudarji--štra j kar ji. Potrebno je v tem boju med delom in kapitalom delavce privesti do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino ▼ solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nujno, da se izdajo posebne brošu-rice in da se pošilja vsak teden med štrajkujoče rudarje nekaj sto iztisov Proletarca. Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, je treba splosne gmotne pomoči. Vsled tega je jugosl. soc. klub št. 1. v Chicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, aipelirati na vse jugosl. soc.. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke za agitatoričen fond. Sodrugi I Boj rudarjev v Michi-ganu je naš boj, zmaga štrajkar-jev je naša delavska zmaga; izgut ba štrajka je izguba celega delavskega razreda. Pomagajmo Štraj-karjem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarca. Prispevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa irpravništvu Proletarca. V žveplonein rudniku San Gio-vauni (na Siciliji) je izbruhnil o-genj. Ker je iz jame en sam Izvoz,, se niso mogli rešiti vsi delavci, 23 jih je ostalo v jami, in boje se, da sp prišli ob življenje. Rešitev je zaradi razvijanja plinov nemogoča. Ostane v blagajni.... 37.09 Klub šteje 40 stalnih, aktivnih in 20 podpornih članov. Pristopili so 4 novi člani in eden je prestopil iz Chicaga. Za delom je odšlo 7 Članov, suspendiranih je 6 članov, izstopila sta 2 članova. Shodov in predavanj je bilo v zadnjih 6 mesecih 8, članskih in odborovih sej 27. Klub je priredil dve veliki zabavi, tri sodni/ne večere in "Proslavo prvega majnika". Osem konferenc je bilo za diskuzijo. ('lani so dol"/ni na članskih prispevkih $38. 85. 1. julija je imel naš klub: Državljanov Z. D. . . ...... linijskih članov.......... Na "R. stražo" je naročenih Na N. Glas" je naročenih.. Na IVoletarca je naročenih.. Na polletni seji,N18. julija t. 1. je bil. izvoljen sledeči novi odbor za drugo polovico leta: Tajnik in računovodja sodrug Thos. Sti«pich ,organizator sodr. N. Hinich, blagajnik sodr. Leo Broun, perovodja (zapisnikar) sodr. Pet. Radulovich. Upravni odbor: Chas. Shroedl, Joe Pristav, F. Piláeek. Nadzorni odbor: Ch. Elias, M. Helding in sodruginja Mary Ko-ščak. Arhivar je sodrug Drg. Bartsch ich. Central. Comittee delg. sta N. Hinich in St. Hajpek. Sodr. pozdr.! Za soc. Thos. Stepich, tajnik. .16 .10 40 .20 . 6 APEL. Kakor je razvidno, že iz izvlečka seje eksekutive J. S. Z. obstoji zaključek, da se zbira za bolnega sodr. M. Glumca, ki se nahaja radi svojega zdravstvenega stanja v Californiji, podporni fond. Sodr. M. Glumac je našim sta-rej&m sodrugom dobro poznan. Vsak od njih ve, dt jc storil zc jugosl. socialist, gibanje v Ameriki mnogo. Zato ga tudi sodrugi v tem bednem stanju, ki mu ga je prizadjala vsled napornega dela bolezen, ne smejo pozabiti. Naša socialistična dolžnost nas veže, da mu vsaj delno olajšamo težke ure, ki jih mora prenašati od« daljen od svojih sobojevnikov, s katerimi živi v duhu tudi sedaj, ko ga je fizično potrla proletar-ska bolezen — jetika. — Ce bo sodr. Glumac ozdravel, kakor lipa, da bo, ne bo ime! nihče večje koristi od tega kakor ravno .T. S. Z. za katero je delal z vsemi svojimi močmi, dokler je bil 8c zdrav. Zato pa: poinajmo vrlemu sodrugu vsaj toliko, da si bo mogel potem pomagati sam. Vse svote je pošiljati na tajništvo J. S. Z. 111 N. Market St. Chicago, 111. Eksekutiva J. S. Z. —Francosko vseučilišče vJeru-zalemu. — Iz Bejruta poročajo: V merodajnih krogih zagotavljajo, da namerava francoska vlada ustanoviti v Jeruzalemu vseučilišče. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UetaawrUene da« U. ftv««*ta PODPORNA ZVEZA UWporinM «»rita 190t v d rta vi Pma. Sedet: Conemaugh« Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsedaik: FRAN PAVLOVOlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOBIP ZORKO, B. F. D. 8, box 01|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemsugh, Pa. Pomoini Ujaik: IVAN PBOBTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MABINClC, 85S8 E. 80 St., Clevelaad, Ohio. ZAUPNIK: ANDBEJ VIDB1H, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemauih, Pa. FRAN TOM ASIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., 73. NIKOLAJ POVftE, 3. nad*., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GOBSEK, l. porotnik, West Mineral. Kansa», box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. AIJOZIJ KARLI NO KR, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boA 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. (Hair Ave., Cleveland'Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi. IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z. PREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUATVIH V MESECU JUNIJU. PRISTOPILI ČLANI ICK, K DRUŠTVU: "Pomočnik", itev. 2.—Jager Ivan, eert. itev. 4024, v prvi oddelek. "Zavedni 8lovener", itev. 4.—Avelc Jakob, eert. it. 4055, v prvi oddelek. "Avstrija", itev. 5.—Jeler Anton, eert. it. 4064; Skore Joief, eert. it. 4062; Zakiek Uriula, eert. it. 4063; Brečko Ivan, eert. it. 4064, vsi v prvi odde lek; Zakiek Ivana, eert. it. 4065; Zakiek Alojzija, eert. it. 4066, v otroški oddelek. "Planinski Raj", itev. 8.—Surina Jožef, e. it. 3049; Cargo Alojzij, c. it. 4054, oba v prvi oddelek; Jakoi F. Viktor, e. it. 4072, v otr. oddelek. "Ve*ernifa'\ itev. 13— Kusel Martin, c. it.»4032; Uorenc Martin, c. it.4033; Penko Joief, .e. *t. 4035; Zafuta Ivan, e. it. 4036. v*i v prvi oddelek. "Zvon", itev. 18.—Blažetič Martin, «. it. 4029; Kern Ivan, e. it. 4030; Atrubel Frančiika, e. it. 4073, vsi v prvi oddelek. "Združeni Slovenec", itev. 19.—Jakin Olga. e. it. 4057, v prvi oddelek. "Ilirija, itev. 24.—Lončar Julija, e. it. 394*; Pro»nik Alojzij, e. St. 4023, obn v prvi oddelek. "Jutranja Zarja", itev. 20.—Babu« Andrej, <*. »t. 3964, v prvi. oddelek. "Sloga", itev. 31.—Soraon Vincene, e. it. 40."8, v prvi oddelek. "Edinost", itev. 34.—Lavrič Klizabeta, e. it. 4059, v tretji oddelek. "Planinski Raj", itev. 35.—Jevnikar Alojzij, c. it. 4044; Mislej Ciril, e. At. 4046; Prudič Ivan, e. it. 4045, v»i v prvi oddelek. " Združit«»!j", itev. 36.—Beian Atefan, e. it. 4o«7, v otr. oddelek. "Sokol", Ite-v. 39.—Možnar Matevž, e. it. 4067, v drugi oddelek. "Orel", itev. 40.—61. "Slovenski Bratje", itev. 23.—Cvetan Frane, e. it. 1621; Oovekar Matevž, c. št. 2153; Novak Ivan, e. it. 2661; Cvetan Jaeip, e. it. 3682; Cvetna Jakob, e. it. 3678; Jaue Frane, c. it. 3758. "Delavec", itev. 25.—Majdič Martin, c. it. 778; .Teme Ivan, e. it. 2469. "Trpin" itev. 30—Parke!j Ignac, c. it. 30*3. "Sloga" itev. 31.—Lenarili Martin, c. št. 1819. "Ljubljana", itev. 37.—Gragiiar, c. št. 2288. "Dobri' Bratje", itev. 38.—Lavička Karol, c. it. 1900; Zajec Frank, e. it. 3002. "Slovenska Zastava", itev. 33.—Lah 8ilvester, c. it. 1940; Klemenčič Jožef. c. it. 2260; Cerar Frank, e. St. 3505; Dremelj Anton, c. it. 1037. "Mladi Slovenec", itev. 42.—.furman Andrej, c. St. 3199. . "Mili Dom", štev. 45,—Sokač Ivan, c. St. 1673. "Clevelan.lske Slovenke", štev. 49.—Prhne Marijn, e. it. 2077; Blatnik Ma rija. c. it. 2161; Hribar Marija, c. it. 2278* Turk Marija, e. St. 2514; Epič Jožefa,- c. it. 2628; Gregorič Terezija, e. št. 3696; Vitigaj Antonija, C.ert. it 2808. "Delavec" itev. 51.—Pesničar, c. it. 1802. "Planinska Vijolica", itev. 53.—Paročko Ivan, e. it. 3247; Baikavič Anton, c. it 3632. » "KaTl Učekar", itev. 54.—Felc Tvan, c. St. 2300; Ziljčič Anton. e. St. 2291; Kuhar Ivan. e. it. 2829; VesHič Ivan. c. it. 3101; Sever Alojzij, e. št. 3649. "Sokol", itev. 62.—Dimnik Marija, e. it. 3438; Kaviek Marija, e. it. 3013; Prainikar Marija, c. St. 3016; iele Terezija, e. it. 2794; Gorenje Ana, e. it. 3016; Smok Marija, c. it. 2805. "Bratoljub", itev. 64.—Hribernik Jožef, e. it. 3148; Pfeifer Ivan, c. it. 3-94. "Narodna Sloga", itev. 67.—Grudre Orijan, e. št. 3751. "Blakan, itev. 69.—Grgorina Mirko, e. it. 3586. ČRTANI ČLANI- ICK IZ DRUATVA.: Atevilka 8.—Suitari« Mavtež, e. it. 2484; štev. 11.—Marko Rozman, e. it. 2173; itev. 14 - Briški Martin, c. št. 2021; Martičič Matija, eert. it. 2751; itev. 15.—Supak Rajmon, c. it. 1813; štev. 1«.—An.lrej Palčič, c. it. 422; itev 20—Gore Jožef c. it.. 2880; itev. 23.—Skube Alojzij, c. St. 1649; Vraugei Josin. c. St 2400; Kopriva Frank, c. it. 3093; Stražar Frane, e. St. 1153; Kogoviek Karol. c. St. 3456; itev. 26.-8imlovič Pavel, e. it. 3282; itev. 28.—Tusek Alojzij, e. St. 3827; itev. 30.—Mauzer Ivan, e. it. 1713; itev. 31.-Aajn Valentin, e. it. 936; Logar Ivan, c. it. 1583; itev. 39.— Juračič Mihael, c. št. 3743; itev. 42.-žitnik Jožef, c. St. 1797; štev. ^«.-Fetek Ivan, s. it. 1817; itev. 45.-Lo*sč Josip, e. it. 2482; Lokač Rudolf, c M. • 24*3; itev 49 —Plut Helena,v c. it. 3311; Mavsar Katarina, e. St. 2168, itev, 53.— Predanič Martin, e. it. 3624; žnidariič Matija, e. St. 2238; Rs . " tlita Josip e. it. 2237; itev. 5«.—Hrovat Robert, c. St. 3207; štev. «I.-Smi janee Rado, c. St. 3515; itev. 62.-Karnuc barija, e. it. 2706; Aitine Ana. eert. itev. 3067. PBOLlfA11Ç ZOPET SPREJETI CLAN1 ICK V DRUŠTVO: Številka l.—Fiak Fraac, e. it. 12; Perko Prauc «. ftt. 20; Groznik Anton, c. it. 1825; Pap Tomaž, e. ftt. 11826; Vindii Jurij, c. it. 2678; Klančar Jurij, e. it. 3068; Perko Ivana, e. it. 2523; Viadii Marija, e. it. 2670; itev. 2.—Oo milar Ivan, e. ftt. 320; fttev. 5. -ZemlJak Ivaa, e. ftt. 167; fttev. 7.—Klobučar Ivan, e. it. 3000; fttev. U.—Se man Josip, e. it. 1418; Hribljan Andrej, e. it. 651; itev. 20—Ustar Ivaa, e. it. 2451; itev. 22—Hribar Ivan, e. it. 2418; itev. 23.—Brataaič, e. it. 1684; Korle« Ivan, e. it. 2155; Lenček, e. it. 2430; Boitjaačič Frane, e. it. 2084; Božič Ivan, c. it. 2086; Boitjančič Ivaa, «. it. 3080; Cerne Anton, e. H. 8151; Fortuna Franc, e. it. 3140; Zi dar Matevft, e. it. 3152; Urbas Fraac, c. it. 1052; itev. 27.—Pleetenjak Franc, e. it. 2607; itev. 40.—Kraaje Jakob, e. it. 136»; Zelinger Joaip, e. it. 3661; itev. 40.—Urigel Alojzija, «- it. 3608; Oblak Neža, c. it. 3405; Dovč. PraučiSka, e. it. 3500; Papež Marija, e. it. 3400; Oblak Lucija, e. it. 3601; Mangua Marija, e. it. 3406; Pakiiek Uriula, e. 3085; Kaetele Ivana, c, itt. 2518; Marinčič Marija, c. it. »432; Tekavêiê Frančiftka, e. it. 2166; Kaetele Frančiika, e. it. 2167; Miklavčič Frančiika, c. it. 2001; Prčuu Frančiška, e. 2857; itev. 61.—Katečič Pa jo, e. it. 3064; Lazič Štefan c. it. 3277; itev. 62.—Cerne Frančiika, e. it. 2808; Piki Marija, e. it. 2806; Ae ga Marija, e. it. 2810; Žagar Neža, a. it. 3207; fttev. 65.—Lakajner Ivaa, eert. itev. 3225, ODSTOPLI ČLANI IOE OD DRUŠTVA: Htev. 16.—Winkber Tomaž, «. it. 2280: Winkber Luka, e. it. 413; itev. 17.—Gr žel Anton, c. it. 440; itev. 47.—Doliaar, c. it. 1852; itev. 57,—Cek Josip, c. it. 3527; Cernigoj Alojzij, e. itt. 3525. KBAJEVNIM DRUŠTVOM, OZIROMA ČLANOM IN URADNIKOM V BLAGOHOTNO UPOŠTEVANJE! Zadnje éase je doepelo v glavni urad vse polno pritožb in proienj, zaradi prikrajšane ali celo odklonjene bolniike podpore, vzroke pa ni iskati v glavnem uradu, ker tam niso povzročeni, pač pa je nastala pri nekaterih druitvih in članih taka malomarnost, da se mnogim ne sdi vreduo naznaniti se bolnim, ko pa ozdravi, hoče na vsak način imeti podporo, čei, saj sem i jaz plačeval vedno vse prispevke za druitvo in zvezo. Res ie, toda tudi glavni odborniki plačujejo asesment, in kljub temu sta tajnik in blagajnik pod varičino, vsak za $10.000, beri deset tieoč dolarjev, to se pravi, ravuati se moramo vsi po pravilih. Ni dovolj, da se plača asesment in gre, treba je pogledati sem pa tja v pravila, kar je sicer dolžnost vsakega člana. Posehno važna točka je glede bolezni. Uradno spričevalo mora dospeti v glavni urad najkasneje v petnajstih dneh. Bolnik se mora ravnati natančno po pravilih in predpiiuh zdravnika. Strogo je prepovedano vsako najmanjie delo, isvzeniii varstvo otrok, ali v slučaju nesreče, obiskovati javne lokale je po pravilih prepovedano. Naj ie omenim nekaj, na kar naj bodejo pozorni vsi člani iu uradniki. Bolniike nakaznice so zadnji čas prišlo tako pomanjkljivo izpolnjene od strani bolniikih obiskovalcev, da se sploh ne ve, ali je bil bolnik kaj obiskovan ali ne. V naprej prosim, ds t »ode za vse prav, naj druitveni uradniki in Člani spolnjujejo svoje dolžnosti in nič ne bodemo imeli neprilik in noben bolnik ne bode izgubil podpore. Ns nobeno nakaznico se v naprej ne bode nakazala podpora, ako ne bode praviluo izpolnjena, ali ako ne bodo bolnik zadostno, obiskovan. Vsakega bolnika se mora obiskovati najmanj dvakrat na teden. Vaa druitva so naproiena, da poiiljajo sedaj mesečno poročilo blagajni-kovo. istotako naravnost na blagajnika, mesečno poročilo za tajnika je ravno isto kot prej. Denar naj se poiilja na tajnika in prosi se ne (»ošiljati privatnih čekov, kajti po pravilih sme tajnik sprejemati le IJank Draft, P. O. Money Order in Express Money Order. Kakor hitro dospejo pravila iz tiskarne, jih takoj razpoiljem. Zadnji teden so nam bile poile nekatere tiskovine, danes so doupele v urad, v |>ar dnevih dobe vsa društva vse potrebno, katera imajo zaostala naročila. ■ Vsi uradniki druitev so naproieni, da pošljejo nemudoma ;>olue naslove vseh uradnikov in kedaj druitvo zboruje, to je za ista društva, ki imn^jo po manjkljive naslove in ki ie niso poslala poročila, kedaj druitvo zboruje. Zaradi odpošiljanja čekov morajo biti naslovi blagajnikov krajevnih društev v glanilu. I Z bratskim pozdravom! ALOJZ BAVDEK, tajnik S. D, P. Z. KRATEK PREGLED PROMETA S. D. P. Z. od 1. maja do 30. junija 1913. Dohodki: Dne ¡{0. aprila jc bilo (oz.%b> moralo biti) čist«ya preostanka — $17,718.85. Vseh dohodkov je bilo od 1. maja do 30. junija kot sledi: Blagajnik prejel 7.920.75 Tajnik prejel ........ 8(J7.80 l. porotnik za drušrtvo št. 21........... • . 63.50 Skupaj.........$ 8,852.05 čeka print et a dohodkom, katera sta bila uničena v znesku .... .'18.00 . A. B.: 0 LEPOTI ČLOVEŠKEGA TE LESA. Skupaj..........$26,608.90 Izdatki: Skupnih izdatkom od 1. majà do 30. junija je bilo..............$10,155.15 Toraj čistega preostanka 30. junija 1913. $16,453.15 Prišteti se ima še: nevrnjeni eeki.......$ 2,171.88 neporabljena ročna blagajna tajnika..... 5.23 Skupaj . .$18,630.86 Gornjo vsoto je prejel novi odbor S. D. P. Z. kot sledi: Bivši blagajnik oddal bančno knjigo obreatme vloge . . . . ...........$13,280.07 Bivši blagajnik oddal bančno knjigo tekoče (ček.) vloge . . , ......... 3,733.86 . JJ'3's*L KUtfju.pi.k —oddal bsnčuo. . vlogo, kar prejel v ju niju.............. Bivši tajnik oddal v gotovini neporabljeno ročno blagajno..... 1. porotnik Ivan Ooršek oddal za društvo štev. 21 .............. Bivši blagajnik oddal ček društva št. 45 ...... Bivši hl;}'j>tj!tik doplačal, primankljaj...... 867.80 .23 63.50 45.00 635.40 Skupaj.........$18,630.86 OPOMBA:— Natančno poslovanje med krajevnimi društvi in zvezo bode razvidno iz štirimr-seo vedati. Pač se iz nje norčuje in Pierre Louys zna navesti kot moderno pridobitev edino le — ci gareto. Kaže nam pa zgodovina da se dobe manjajo, da se vračajo In če je sinoter življenja in naše ga kulturnega dela sreča posa meznika, kakor tudi eelrga člove štva. katero pa nam daje edinole popolnoma hannonizirana oseb nost. stojimo danes zelo nizko kljub ogromnim produktom na šili duševnih sil, katere je porodil ("as in neprestano delovanje, in le malo jih je. ki so v tem kaosu zbrali raztresene ude svoje duše spojili jih v harmonično celoto katerim vse to vrvenje, ta slabot na bol in nizko veselje ničesar ne more, in ki z olimpskim obličjem gtedsjo v te nižave, uživaje le sa m»'ga sebe, svojo lastno uinerje-nost in popolnost, umotvor, umetnik in gledalec ob enem. živa in popolna lepota, edino ona brezmejna in večna. Srednji vek jc stal v znamenju križa. (Jerman, krščanski barbar je obvladal okeident. Terme Ca racalle in Diocletiana so razpad b-: gotska katedrala pa je segala v is*»ko v nebo, in nje obloki so ob jemali večen polmrak. Ko si je pa človek re^esance spet zaželel helenskega solnea, je zapel prelepo pesem o življenju. In Leonardo ni slikal ne mu?e nikov in ne križa več; slikal je Janeza Krstnika, ki je tak, da se o ujem niti dobro ne ve, ali ni to morda Bacchuu. Bil je to preporod poganstva njegove morale in kulture; zopet vrhunec v zgodovini Sloveitva. In ko je to &lo dalje, je moralo sto pati navzdol, po onem čudnem na ravnem zakonu, katerega dokaz je zgodovina. A danes, hvsla bogu, pelje na ša pot spet navzgor. Krščanstvo, ta veliki »ovrainik življenja umi ra. Novs, od vere neodvisna mo-r>la bo porodila novo kulturo Morala, kj bo poaluaala samo gla* lastne notranjosti in se ne brigala za nobena božja razodetja, morala, ki bo naravna, praktična, izvedljiva, ki bo zaupala življenju kazala nam pot do sreče. In nss, ki smo produkt »ocialnega življenja, vodi tja ena sama pot — kultura. Antični človek, ki je imel to mo ralo, je imel tudi kulturo. Mi. ki iinamo krščanstvo, je nimamo. Čemu bi-tudi bila kristjanu! Ne vidi zemlje, njega pogled je obrnjen v večnost. Vse to pa, kar je kulturnega v dobah krščanstva, je delo satana, duha nezadovoljnosti, katerega sreča edino na onem svetu ne za dovoljuje. Krščanska kultura jf sad greha. In cerkev se ž njo ni ma uonašati, ker je antikulturno krščanstvo ni provzročilo, pač p to, kar je bilo v njej nekrščan skega., A življenske sile človeka vendai le ni rnogla ukrotiti. Tako je čas porodil renesanco > njeno silno kulturo. In ničesar ni kar hi slednjo zna čilo nego sini sel, katero iina za človeško telo, ta simbol življenja, njegovega bo gastva in lepote. Antičnemu člo veku je bil to pravi kult in rehe-sanca je človeka odkrila. Pogan ska njena duša se je zopet spri jaznila z življenjem in v umetnosti donašala svoj tribut. Nis< zastonj vsi umetniki te dobe sezs li po motivih kakor na pr. Adam in Eva, a le zato, da bi pokazal' idealni fizični tip moškega in ženske, takšne, kakršne je porodil novi čas. Začeli 80 negovati telesno lepo to, pisat i o njej in jo opevati. A ne dolgo. Zadnje stoletje se je pa začelo pripravljati na zopet boljšo bodočnost, katere basis bo širša, docela novs in brezobzirna napram vfem preživelim življenskitn obli kam. Obrnili smo se zopet k živ ljenju, začeli iskati sreče na zemlji. Sreča je še vedno ostala ona magična beseda, okrog katere s« suče življenje, a suče se drugače Znanost nam je razsvetila per špektivo toliko poti, da jih posameznik ne more pregledati; a tc vemo: vse vodijo v isti smeri, kot bi bila ena sama pot, in ta pot dr ž i navzgor. In v tej luči se nam je pokazala vsa realnost življenja. Začeli sme skrbeti za vsakdanje življenje, za zdravje, za higijeno. Imamo telovadbo, imamo najrazličnejše športe. Hočemo zraka in solnea, hočemo zdravja in veselja! Da, neko veselje do življenja se je lotilo modernega človeka Odprle so se mu oči in spoznal je kakšno vrednost v življenju da ima lepota, in kako lep da je on sam — človek. Pravi lepi predmet v naravi j« pravzaprav le človek. Človek ima v sebi. v svoji notranjosti ves vit lepote. Elementi naprave »o samo tedaj lepi, če na kakšen način iz ražajo človeka. Človek torej ni samo slučajno najljepši predmet v naravi, kajti estetične oblike niso tisto, kar ga dela lepega ampak on je, ki pretvarja estetič ne oblike v lepoto. In zato, ker bistvo lepote ob staja v neposrednem izražanju duševne vsebine, ne more, kar s<. tega tiče. nič prekašati človeka. Vsem estetičnim elementom v naravi manjka to, da niso sami na sebi prikazni duha. da ne izražajo njegovega delovanja, pač pa po stanejo tO tedaj, če subjekt sam položi vanje svojo dušo, jih tako rekoč oživi. Samo tam. kjer prikazen ni sa mo. simbol duha, ampak sta obf v najtesnejši zvezi med seboj tam,' kjer se je duh objektiviral kjer je V°*,al° ,rl° »j°K0V0 oro dje, tam smemo govoriti o polni lepoti v naravi — in to je pred vsem pri človeškem telesu. V njem šele duh spozna, da ek sistira. Tn fantazija je podvržena ravno istim postsvam, kstere s» iz tega telesa napravile orodje duši. Te postsve čutimo mi v sebi, čutimo, čemu ds imamo te sli one ude, čemu da nam je zdravje. In ta čut, katerega imamo za nsie lastno telo, je podlaga vsemu de lovanju, katero gre tu-le naii fas taziji. Misli se po nsvsdi, ds lepots človeškega teleas obstaja v neki določeni pravilnosti oblik is linij. Temu ni tsko: strogo vzeta je vsako člove&ko telo že ssmo ns sebi estetično, to še posebno takrat, ko izvršuje kako naravna gibanje, ko se njegova duša razodene na obrazu. Ta resnica je moderni umetnosti razširila delokrog čez eelo nepregledno polje človeškega življenja. Kakor si na pr. pesništvo ne izbira več svojih junakov sa mo med ljudmi, ki žive v idealnih razmerah. enostransko idealizira nimi potezami, temveč je stopilo na realna tla modernega življenja, tako je storila tudi umetnost v drugih svojih panogah, ki kot taka ilustrira pravzraprav to, kar je zgoraj navedeno. (Jledati človeka ki stoji, hodi teka ali nosi, je že efftetičen uži tek. Ali ko neposredno izraža svo je duševno življenje s tem, da išče nekaj z očmi, da posluša, ali da misli, opazuje, kaže ali ukazuje vabi in ljubi. To so tudi po navadi motivi, iz katerih črpa plastika, ki se bavi izključno le s Človeškim, k večje mu še z živalskim telesom. Že žival je namreč eatetična prikazen. Ima dušo — narava je nima. (Pisatelj misli mrtvo, neeute-čo materijo. — O tem še ni veda čisto na jasnem. Op. ur.) Toda kje se da žival le primerjati s človekom! Olavo, ki neposredno izraža našo notranjost nosimo na najvišjem mestu telesa. ona je krona cele postave. Pri živali pa visi navadno navzdol in nje [►oaamezni deli nam karakte-rizirajo bitje nižje vrste: čelo ni dovolj izraženo, spkvh ne samostojno in očesi sta navadno na različnih straneh, ne moreta fiksirati in imata tako na sebi nefcaj praznega in ločenega; gobec — kar je prav karakteristično — je pomaknjen naprej. A |K)glejtc človeka! Poznate morda kak objekt v naravi, v katerem bi bilo adruŽ4M)ih toliko barve, ki kar zaigrajo in zažarc, barve, ki gar zaigrajo in za/are, če jih objame avetloba, dajejo dovolj jasno občutiti ono bujno življenje, ki se pretaka pod blcdika-sto barvo kože po celem našem organizmu. Mislite si kje na morskem oft>-režju nago eloveš*ko telo, še blesteče od mokrote, ko ga zlati solnee, in v kontrast meče voda hladne reflekse na njegovo senco. Koliko barv je na tej koži, podobni raznovrstni pletenini, katero je narava razgalila in pokazara v vsem njenem bogastvu L A poleg teh barv odločnejša barva ta«, ustnic in oči, belina zob, ki močneje riše poteze obraza, zrcala naše duše (izražanja barvitega življa naše notranjosti, op. ur.) O tem nam stara umetnost ni vedela mnogo povedati; pečala »e jc bolj z obliko našega telesa, ki je vseskoz dovršen, nepresegljiv umotvor. l>e poglejte roko, katere si popolnejše ne morete predstavljati. kosti, katerih vsaka ima svojo lastno obliko, mišice, ki tvorijo povsod lepo valovito linijo, ker se zožujejo tam, kjer ae začenjajo in končujejo, proti sredini pa polagoma naraščajo. Kaj šele, če se zgane katerakoli linija našega telesa, ki veže različne dele in ude! Koliko mnogovrstnih lepih linij nam telo pokaže, kako precizno nam izraža najmanjše gibanje, kako se naravnost konstruira v proti-moč, v mašimo! Kako izrazito govori o delu, o miru in počitku! (Dalje prihodnjič.) KDO VE? Rad bi zvedel za svojega prijatelja Jožefa Pajk a. Doma je iz Kostrevniee pri Litiji. Pred poldrugim letom se je nahajal v Mrton Run, Pa. Od tam je potoval v Koek Springs, Wyo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali naj se mi pa sam javi. Joseph Lovše, 344 Herminie, Pa., Westmoreh»nd Co. PROLETAREC J»ROLKTAREC ' UfT a IMTKXBSX DBLAVSKXGA ■ LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. jt(Ml«(iua Setavftka tUkovne drsite lwwn* ctk<|> ,m Nuofi.u: I» Ameriko W OO » eelo toU, 1.06 m pol lets. 2m Evropo $2.50 U r«lo teto, $1 25 M pol leta. ---m ^«wm. «jy btvolMJm TZlJlotZ* "TAM/ M^t. — ■■«- mi »""mr PROLETARIAN Owned tad p«bliab«d Ivur Tuubu by , iMtk Stavk Work»««'» Nbltabtaf Compa.y Chicago, Iiltaok. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zvexe ▼ Ameriki. •ub»crii>tioa rtloo: United 8Utes and Oonadn, $2.00 a year, $1.00 for half veer. Foreign eouetriee $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertieing Kate« on nyroeaost. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 5146 HUie Island ave. Chicago, 111 KDO JE KRIV? Glasilo srlsikega poslanca so-druga Kacleroviča, "ltadnik" v Kragujevcu, objavlja članek pod natdovom "Kdo je kriv t" ki kaže, vsej Srbiji «nega mnenja o vojni in da se to mnenje korenito razlikuje od mnenja Šovinistov, ki ga kratkovidni oboževalci zmage vsiljujejo tudi Sle vencem. Tukaj slikajo stvari tako, kakor da je ves srbski narod vnet za vojno. Po 4llad-ničkih Novinah' smo že i>okazali, da to ni res. "Kaduik" podaja e* nak dokaz. In Kragujevac je socialističen okraj ; dohga le^a ga že zastopa jo socialisti v skupščini, kljub nedemokratični volilni pravici. "RadniV izraža torej mnenje vsekakor več vredno od nazorov gonpodov Pašiua in I žitnika, Petra in Aleksandra. Članek se glasi: Tudi divje zverine imajo milost napram svoji žrtvi. Ali balkanski oblastniki nimajo niti malo milosti do balkanskih narodov, ko ho jih mogli pahniti v sedanjo bol-garsko-srbsko-grsko vojno. &e se. niso posušili potoki dragocene krvi, še ni iM>zabljeno neizmerno gorje vojne s Turčijo, še ni ta vojna niti redno dovršena, in glej, že so oblastniki zopet začeli drugo morilno, krvavo, iztreblje-vašno vojno. In to vojno vodijo med sabo zavezniki, ki so se bili najašč združili, da bi pognali z Evrope skupnega sovražnika balkanskih narodov in kulturnega in gospodarskega napredka — Turčije. V devetih mesecih ho balkanski narodi tretjič pognani v klanje, zdaj še krvavejše in strainejŠe. Pa čemu sedanja vojna med Bolgari, Srbi in Grki? Kakšen cilj naj doseže ta vojna t Kdo so krivci sedanje strahovite, krvave vojne t Srbi in Grki tožijo Bolgare, da so oni izzvali vojno, češ da hočejo Bolgari vzeti njihove zemlje in narode, Bolgari pa tožijo Srbe in Grke, češ da hočejo ]>o-grabiti bolgarsko zemljo in 'bolgarski narod. Medtem pa ni izmed teh treh držav nobena sama zase kriva. Vse tri so enako krive sedanje vojne. Treba je malo resneje pogledati stvar, pa se bo vsakdo prepričal, da je tako. Spor se suče okrog razdelitve Macedor.ije in V.acedoncev, in zaradi tega se zdaj vodi vojna. Vsaka teh treh držav zahteva zase čim večji del. Srbski, bolgarski in grški vlastodržci: Dinastije, kapitalizem in vladajoči krogi zahtevajo čim več macedonskega o-zemlja in čim več Macedoncev. Ali pa imajo pravico, da ravnajo tako, da trgajo to dežielo in ta narod? Mi pravimo, da nimajo te pravice. Da nimajo pravice do te delitve ne Srbi, ne Bolgari, ne Grki, to so sami priznali; javno so priznali, da predstavlja Maeedo-nija v narodnem imgledu mešanico. Kajti v Macedoniji žive Srbi, Bolgari, Grki, Turki, Cineari, Arnavti in Kucovlahi. Vsi so tako, tako pomešani, da se jim ne more najti krst-no ime. In zdaj hočejo Srbi, Bolgari in Grki za vsako ceno razdeliti ta mešani narod med seboj. Čim pa se vprašanje tako postavi, mora priti do spora, ker se ne moreje sporazumeti o razdelitvi, o plenu. In vojna je prišla. Tukaj je treba iskati krivca sedanje vojne. Krivi so torej enako Srbi in Bolgari in Grki. Do spo- ra in do vojne ne bi prišlo, da (¿¿»o vsi trije hoteli deliti nekaj, kar je tuje. Do vojne ne bi bilo prišlo, če bi bile bajkanske države dejale: Naj pripade Macedo-nija Macedoncem. Ko so krščanske države na Balkanu začele vojno s Turčijo, so izjavljale, da vodijo vojno za osvoboditev Mace-donije in balkanskih narodov iz turškega, fevdalnega, narodnega in političnega suženjstva. Če je pa taka, zakaj niso pustile, da si urede Maeedon-ei sami svojo državo iti si določijo usodo.. Ker se ni zgodilo tako, imajo danes najodurnejšo vojno zgodovine, imamo zversko medsebojno klanje lmlkanskih narodov, klanje ki zapusti strašne. uničujoče posledice za dolgo vrsto let na Balkanu. Kajti niti balkanski narodi, niti Maeedonci ne bodo imeli od te vojne koristi v nobenem pogledu, temveč aamo neizmerno škodo. Ne sHwki, ne bolgarski, ne grški narodi č^ bi jih bili vprašali, ■ se ne bi bili klali med seboj, ker P^den bode stranka tako močna ne bi bila njih sreča in blaginja I kakorbi morala biti po številu sk> , , , . ve I bil» /lals o/m t? In vm vnont uho od te vojne niti za las večja. Ta vojna je uprizorjena enostavno zaradi muh in objesti balkanskih oblastnikov: Dinastij, kraljev, kapitalistov, koristolov»-cev, ki hočejo v narodni krvi in ta 1H06 in 1813 ni voc za vozom odropoče obložen a človeškimi kostmi v tvornice za gnojila. strankarsko delo. Dasiravno slovensko meščanstvo kaj rado smeši socialistične gibanje, je vendar resnica, ds ae je socializem zadnja leta med Slovenci zelo širil. Naraslo je ste vik) pristašev stranke, razvijat se je začelo časopisje iu tisk sploh stranka je našla pot v razne kra je, ki so ji bili doslej zaprti, večje veljave pa je dejstvo, da s« je razumevanje socializma pre cej poglobilo in da so se marsika teri pojmi razbistrili. S tem pa so se tudi okrej>Čah želje po večjih in vidnejših uspe hib stranke, po njenem hitrejšem naraščanju, po dosegi večjegi' stvarnega vpliva. Kajti vse dose danje pridobitve še izdaleč nist tako velike, da bi zadostovale Prav mnogo je treba še-le doseči nad trupli narodov dooja*niti stvar, ko je treba pokazati pravega krivca. To je tembolj treba naglašati, ker bi srbski vlastodriei, ki nosijo vso 'odgovornost za to vojno pred očmi srbske-ga naroda, radi prevalili vso krivico na Bolgarsko, kakor da ni Srbija nič kriva. Ali tako ne pojde. Tudi Srbija nosi za to vojno svoj del odgtK vorucsti. Srliski narod mora za to neizmerno prelito kri in za te c grom ne nesreče poklicati srbske oblastnike na odgovornost. Mi ne luno mirovali, dokler ne vstane ves narod in obsodi one, ki ga tako brezvestno ugonabljajo. KOSTI JUNAKOV — GNOJILO Mesto Gdansko na zapodnem Pruskem je bilo ob Napoleonovih časih dvakrat prizorišče krvavih bojev. Leta 1806 so oblegali Fran-cozje to mesto ,branili ko je ¡m Prusje in Rusi in leta 18VI, ko so bili Franeozje hranitelji, a zavezniki napadalci. Mnogo, na tisoče vojakov je obležalo obakrat mr-tv-h in v mestu in okolici je grob teh junakov do današnjih dni. lT-trdbeno zidovje so deloma podrli-že pred leti, letos pa je mestni magistrat kupil od dr/.ave še ostalo zidovje ,da ga podere, prav v spomin stoletnice junakov, ki so s krvjo in smrtjo osvobodili domovino. Sedaj podirajo zid in prikopali so seveda tudi do okostnjakov onih, ki so padli leta 1-806, in 1813. Silne množine je teh kosti, a magistrat nima toliko h|h>-itovanja do braniteljev domovine, da T»i napravil obziren grob, kjer bi jih zakopal. Kupčija nad vse. Z ene in otroci pobirajo z do-voljenjem magistrata te kosti in jih prodajajo po 1 K 68 vinarjev (34c) stot trgovcem, ki prihajajo z vozovi na prostor, kjer podirajo zidovje in da ne zadene kupčije nobena zamuda, pripeljejo tudi tehtnico s seboj. To gre zdaj Že teden za tednom, stot za sto-toni kosti junakov so že odpeljali v tvomieo za umetna gnojila. Socialistični list v Gdnnskem je takoj, ko se je pričela ta ostudna kupčija, poučil mestne očete, kaj da je pieteta in povedal tudi gospodom, da mrtvaške kosti niso kupčijski predmet. Tudi na nevarnosti je opozoril magistrat, ker kaj lehko bi so zgodilo, da se zvali zemeljska plast na otroke, ki pobirajo kosti. Tudi so morda med razvalinami še norazstreljene patrone ali druge eksplozivne snovi in zgodila bi se lahko nesreča, enaka oni pri podiranju u-trrlb v Kraljeven. Ali protest socialističnega lista je zaman. Da»; za dnem prihaja na stotine otrok, ki pobirajo zemeljske ostanke svojih pradedov in junakov iz le- venskih delavcev. In vsi njeni pre pričani pristaši žele, da bi kmalu dosegla tako stopnjo. A ta želja je večinoma teoretič na. Povedati je treba jasno, da š« vedno primanjkuje delavnosti Menda je to splošen slovenski greh. Kar imamo zgodovine, vse nam priča, da je bilo skoraj vedno, tako; tazven reformacije in kmelskega punta je najti prnv malo izjem. Tako je bilo in je t ud pri meščanskih strankaii in same pri klerikalcih je včaai malo dru gaee. to pa zato, ker po semenišči!? sistematično vzgajajo agitatorje ker imajo propagatorja takore-koe v vpaki vasi in krr jim, ne primer na Kranjskem, razne pred pravice neizmerno olajšujejo boj S takimi svobodami ne more nihče prirediti zborovanj, kakor se na (Kranjskem prirejajo politični pridige; tako ne more nihče vpli vati na ljudi, kakor se tu hipno ♦i/ira v spovodnicah in ob bolniških posteljah. Odtod prihaja, da slišimo iz Kranjske in tudi v Ameriki i; mnogih krajev tako pogoetom* pritožbo: "Ako bi vedeli, kake pri nas klerikalci agitirajo!" In ker klerikalci agitirajo, inialijo drugi, da ni druge pomoči, kakoi /dvojno zlesti za peč, pa se tam razjokati, ker nihče klerikalcem ne prepove agitacije. To je huda bolezen. Ozdraviti je pa le ne bode mogoče, dokler ne bodo drugi imeli toliko in še nekoliko več poguma, kakor ga imajo klerikalci. Tisti, ki se joka joi, se vrte v stalnem krogu: Kle rikalei agitirajo. zato imajo vpliv in moč, in ker imajo moč, lahko agitirajo, kakor hočejo* In če ac bodo ljudje samo jokali, ostane to na vse večne čase tako. Največja nesreča ne tiči v tem da klerikalci agitirajo, ampak ^ tem. da drugi ne agitirajo. Kes da je zlorabljanje prižniee in iz povednice v politične namene o dumo; neokusno je, ako so kak škof v "pastirskem listu" zaleta va v neklerikalne časopise in v predavanja. Ako bi imeli tisti, ki se imenujejo kristjane, kaj ve? verskega čustva, hi se sami uprli politiziranju v cerkvi, ki jo taka agitacija samo skruni. Ali ak< cerkveni glavarji sami ne spozna jo, v kakšno luč se postavljajo ^ tem. pa ne razumejo, da jim bode to bolj škodovalo, kakor koristilo tedaj se tudi nam ni treba pre ve T razburjati. Več delati je treba. Čim hujši je nasprotniški pritisk, tem več je treba delati. Dokler ne bode dela. tudi ne bode uspeha; brez bitja ne bode zmage in ne bode pravic. Dela je pri nas premalo ker je preveč slovenskega navdu šenja, tistega navdušenja, ki sc bije po prsih, ki deklamira, ki gori kakor živ plamen, ki pa ni nič druzega, kakor slama. In po vsod* ostajajo kupčki pepela. Kai svetijo so oči našim navdušenim ljudem, ako zasačijo kje znanega socialističnega agitatorja, pa mu lahko razgreti pripovedujejo, de, so tudi "rdeči", pa mu razlaga jo vso teorije, pa se zapredejo v visoko politiko, pa začno ugibati kako še bode, kadar... itd. Niti trenotek jim ne pride na misel kako je škoda časa. A ne spomni io «o tudi tega ne, da so drugod v njihovi delavnici, v njihovi hiš in povsod ljudje, ki bi bili takega pouka zelo potrebni. Tak prijatelj nam zaključi svoje nredavanje navadno z beseda mi: "Če bi bili vsi taki, kakršen sem jazi" A če bi bili vsi taki, bi tiila prav slaba, kajti, tedaj bi ne pridobili niti enega mdifereutue-¿a moža, ne prepričali bi niti ene eiuše na leto. Ako bi bil mož res tako rdeč, kakor je, bi agitira' taui, kjer je agitacije treba in s*' ne bi ustrašil zaprek, ne bi vrgel puške v žito, ako ga te^ko misleči tovariši ile bi takoj razumeli, ako bi gnali svojo, ne oziraje se ua njegove dokaze. Saj je še Bog št si dni ustvarjal sve*t, pa bi človeft nezavedne ljudi prepričal kar če* noč! Ali kapljica, ki vztrajno pada, izelolhe kamen. Vztrajnega dela je torej treba. — A tudi čvrsto delo je malo vredno, ako se elela tjavendan. Vsaki delo mora imeti smoter in zmisel To pride posebno v poštev, kjei ne dela samo posameznik. Tu mora biti delo organizirano. Prvi po goj, da ae kaj doseže v politiki in v stranki, je organizacija. Zate ne zasluži nobene pozornosti tisu ki se baha s svojim socializmom pa ni niti sam organiziran. Tudi strankini interesi zahtevajo razdeljeno delo, kajti sainc tedaj je lahko sistematično. Zate je začetek vsakega dela pristop k organizaciji. Tu ne velja noben iz-govor. Organizirati se, potem pa po navodilih organizacije organizirati druge, to jo edini recept, i katerim se lahko kaj doseže. Vse drugo je prazno. RAZREDNO PRAVO V DELAV NI POGODBI. (Iz Austrije.) Meščanska pravna znanost ra zunie dandanes |H)d delavno pogodbo popolnoma prost dogovoi med delodajalcem iu delojemal cem. Meščanski liberalizem pri števa popolno svobodo takozvane delavne pogodbe z velikim pono' som svojim največjim uspehom, ki so šele povzročili zmago nad sta rim fevdalnim gosposkim pravou in priznanje svobodne, enakopravne osebnosti delavca, Teore tično se to meščanski demokra ciji sieer ne more oporekati, kakoi marsikateri drugi uspeh ne in i? stališča meščanskega prava je «voboda in enakopravnost delo* jemalca zajamčena v elelavni pogodbi. l>a pa so gospodarska dejstva v življenju močnejša kot vsa teoretična pravna načela ni nikjer postalo tako jasno, kakor ravne taiu, kjer gre za vprašanja tako zvane^s delavskega prava. Delavna pogodba, ki se jo dan lanes sklepa po rodu zasebno kapitalističnega mezdnega dela. ni ma. na sebi ničesar, kar bi jo mogle pokazati kot svoboden dogovoi dveh kontrahentov, ki sklepats pogodbo. Seveda se oba kontra henta. delodaialoc in delojemalec znajdeta na triru kot navidezno popolnoma svobodna posestniki' blatfa. izmed katerih ima eden sirovine in denar, drugi pa svoje delavno moč. V resnici pa je stvar taka. kakor jo jeeMarks opisal: "Za izpremembo denarja in kapi tala inora posestnik denarja najti svobodnega delaven na blagovnem trmi. svoboelneira v dvojnem pomenu, namreč, da kot svobod na oseha razpolaga s *vojo de lavno močjo kot svojim blagom in da na drugi strani nima druge ga ifltfgff n* prodaj, -dar je-prowl vseh za uresničenje svoj»- delav ne sile potrebnih stvari." Ta čud na svoboda Pa sili delavca, dr sklepa poifodbo pod vsemi jk)go,i: ker druurače bi ne vedel kaj poče ti s svoio delavno silo. Vsa njego va svoboda obstoji v tem, da sícot lahko menja "svojega gospodar ja", delodaialoa. ali neizogibno mora zopet sprejeti pogoje druge ga podjetnika, to jo: prodati mo ra svojo delovno silo pod železnin pritiskom zakona ponudbo ir vprašanja. To ie "svoboda v delavni pogodbi", ki jo je Marx najboljše označil, ko jo pisal "Nekdanji posestnik denarja ko raka naprej kot kapitalist, po sestnik delavno sile mu pa siedi kot svoboden delavec; drvi zado voljno so muzajoč, drugi pa plah z nevoljo, kakor tisti, ki nese svo jo lastno koio na trg in nima pri čakovati drugega, kot strojitve.' Če torej na splošno delavna po godba v kapitalističnem redu ni moro biti svobodna in se sklepa v gospodarskem nasilnem položa ju, bi moralo to čisto gospodarske dejstvo zadostovati kot dokaz za za močno otežkočeno stališče de lavca. Pravica, ki pritiče delavcu po delavnem razmerju, je stvar ki jo je zelo težko najti iu ki sc jo mora šele povsod iskati. Nimamo še enotnega delavskega pra va; da se ga določi, je treba poiskati razna pravna okrožja, ka kor na primer državljausko pra vo in obrtni red. Potem je delavne pogodbe iskati na polju zasebnega prava, to se pravi, država pre pusti dogovor in določitev pogojev, pod katerimi se izvrši proela ja delavne sile, zasebnemu dogo voru delojemalca iu delodajalca Za vzdržanje te pogodbe in ravna uje {>0 njej so v smislu obrtue.ga reda merodajni nazori državljan skega prava. Delodajalec jamči potem, — če se ne drži pogodbe ali če drugače predčasno razveljavi v zakonu normirane pogoje za škodo, ki jo vsled tega trpi delojemalec. Drugače pa stoj; stvar, če delojemalec krši pogod bo. V smislu večina obrtnih reelo\ jamči ne le za škodo, ki jo vslee* tega trpi delodajalec, temveč s« ira vrhutega za kršenje pogodbe še lahko kaznuje. To nečuveno določbo, ki se še nahaja tudi v novodobnem delavskem pravu v Avstriji, bi se imele sedaj potom sklepa avstrij, parlamenta odpraviti. Gosposka zor-nica, ki se ji je predložilo sklep "Zbornice za odpravo kaznjivost kršenja pogodbe, se temu sklepu ni pridružila. Branila se je dovoliti, da bi se vsaj v tem oziru vpo stavilo formelno ravnopravnost lelavea s podjetnikom. Odklonil ni sklep gosposke zbornice je kla sičen primer, kako težko je v te. deželi izvojevati najmanjši social no političen napredek. Določba kaznjivosti kršenja pogodne 00 strani delavca je tako enostran ska da si je niti meščanski poslanci ne upajo več vzdrževati, ker tvori še del predmarčnih feveial-nih pravic. I>o srede 19. stoletja je bilo avstrijsko delavsko prave stvar policije, ki je imela nadzo ix vat i cehovstvo in red pri delav stvu, ki se ga je smatralo kot tla-čana. Da se dandanes, ko je tako zvana delavna |>ogoelba omejena na zasebno pravo, država še vedno vmešana s svojo policisko oblast je v zasebno pravno razmerje in di izvaja kazensko oblast v korist podjetnika, je anakronizem naj hujše vrste in je še kos preostan ka starega suženjstva v moderni pravni državi. Češe sedaj krščanski knezi in grofje, škofje in nadškofje avstrijske gosp. zbornice odklanjajo reforme socialne zakonodaje, j< značilno tudi v drugem oziru. Bili so časi, ko se je v Avstriji krščansko visoko plemstvo zanimale za socialne reforme. To pa seveda zato, da klerikalizem izrabi delav-stvo v svojo namene kot kozlr proti liberalni buržvaziji. Sedaj pa, ko krščansko visoko plemstvo skupno z liberalno buržvazijo izkorišča delavno silo, noče gospoda o socialnih reformah ničesar slišati. Delavstvo pa vedno jasne-jo spoznava, da se ne sme prepuščati varaniu in da mora vsak odpor gospode tudi proti najmanjšemu socialnemu napredku samo premairati! ^^ STAVKOVNO ZAVAROVANJE PODJETNIKOV. ^TartrfMviMirtfckT- • uTghnvzhtrije" prihajajo čundalje bolj k prepri čanju, da njih organizatorične na prave 110 zadostujejo za njih de-* lavstvu sovražne namere. Socialna skladba podjetnikov je ravno-tako različna kakor ona delavcev. Nahaja se mnogo bogatih podjetnikov pa tudi prav revnih ravno tako kakor boljše situirani delavci iu delavci, ki žive takore-koč iz roke v usta. Kar je primoralo delavske organizacije. da so si ustvarile bojni sklad, sili tudi podjetnike, da si zbirajo sredstva za dobo boja, iz katerih izplačujejo podpore, da bojevnike dalje časa ohranijo spo sobne za bo i V raznih deželah so si i»odjet niške organizacije že ustvarile stavkovno zavarovalni sklad in zlasti v Nemčiji je ta naprava precej dobro izvedena. Pa tudi v Avstriji podjetniki že več let marljivo proučujejo uvedbo stav kovnega zavarovanja. To prou čevanje je sedai dovedlo do praktične izvedbo. Sicer so podjetni ško organizaciie že več let sem svojim članom izplačevale podpo re ob času stavke ali izpora, vendar pa v tem ie ni bilo nobenega določenega sistema, ker je manjkalo trdne podlage. Da se odpravi ta pogrešek. ie zveza avstrij. skih iudustrialcev ustanovila stavkovno obrambno zvezo. Ustanovni občni zbor te zveze se je vršil 1. marca t. 1. Meščansko časopisje poroča o njen sledeče: "V soboto predpoldne je bil v slavnostni dvoraui industrijskega doma ustanovni občni zbor 0-brainbne zveze idruženih avstrijskih industrialcev. Predsednik komercialni svetnik Lleurik Vet-ter je v daljšem govoru povdar-ial namen te nove zveze, ki obstoji v tem, da se posledice ustavljanja dela ublaži za delodajalce in da s« nje članom nudi materielno pomoč v sluČaiu stavke, in to po pravilih novo ustanovljene zveze. Pa tudi izven stavke naj se nudi varstvo in podporo podjetnikom ki imaio spore z delavstvom in vsled tega trpe posredno ali neposredno škodo.Nova zveza je prvi poskus oživotvorenja večje istitu-cije v to svrho no nemškem vzor cu. Predsednik Vetter je izrazil u-panje, da se bi ta zveza čimprej uspešno razvijala in da ji bodo sledile tudi druare strokovne in te-ritorijalne industrijelne organizacije ter za svoje člane oživotvori-le enake naprave. Če se to čimprej zgodi, se bo moglo storiti na-daljne korake in te zveze združiti v glavno središče organizacije in-dustrielnih delodajalcev v skupno celoto in v njej ustvariti vzajemno zavarovalno mesto. Ste-vilno obiskano zborovanje, ki sc se «ra vdeležili industrialci iz rar nih delov monarhi ie. se i* pc predlomi predsednika soglasno izreklo za ustanovitev zveze, kar se je izvršilo na podlaari oblastveno dovoljenih pravil " Po nepotrebnem bi tratili čas če bi hoteli razmotrivati ali se bc novo ustanovljena stavkovna o-brambna zveza obnesla in ali se ho hitro ali počasi razvijala. Kot strokovno organizirani morajo avstrijski delavci enostavno računati z danimi dejstvi. Potreba obstoji za podjetnike in to je mere>-dajno. Čakati, če se bo iz stavkovno varstvene zveze podjetnikov kaj razvilo, bi bila napačna takti» ka in bi se nad strokonvimi orga zacijami delavstva kruto mašče v alo. Ne sinemo pozabiti, da so si stavhinski penlietniki v Nemčij? po izporu leta 1910 zbirali obrambni zaklad v višini dveh miljonov mark. Če je že ves ta denar skupaj, nam ni znano. To pa je tudi za nas torez pomena. Glavna stvar je spoznanje podjetnikov, da brez sredstev ne morejo nič opravit proti delavskim organizacijam In ker ima podjetniška organizacija namen s provociranjem velikih bojev razbiti bzlagajne delavskih organizacij, je samo ob sebi umevno, da bo zbiranje primerno ga bojnega sklada podjetnikov u-spošno. Opozarjati je tudi na dejstvo, da se avstrijski podjetniki že dalje časa posebno .marljivo pečajo z ustanovitvijo stavbinsko o-brtne banke. Le-ta naj bi imela isti namen kakor stavkovno o brambna zveza industrialcev in obrambni sklad stavbinskih delo dajalcev v Nemčiji. Stavbinsko o-brtna banka pa bi poleg tega, de bi dajaU podjetnikom sredstva zp boj\ imeia še~namen izvesti ustav ljonje dobave gradiva, da bi • tem delavoljnim podjetnikom o-neniogočila delo ob času gibanja lz tega je razvidno, da so podjetniki naklonjeni stavkovnemu zavarovanju. Spoznali so potrebe bojnega sklada in bodo storili vse v elosogo svojega cilja. Izbran naslov za stavkovno zavarovanje J* lahko različen in naj se že imenu je obrambna zveza zoper stavke obrambni sklad, stavbinsko obrtna banka ali karkoli, namen je in ostane vodno isti: Organizacije podjetnikov se neprestano trudi jo, da bi nakupičile denar in pora^ žile delavstvo. To nakane podjetnikov, ki so posvod jednake, morajo biti za nas nova vspodbuda, da smo na proži in se vemo ravnati. Stavkovna obrambna zveza industrialcev — je dokaz, da se or ganizirani podjetniki neprestane trudijo, da napravijo svoje boje proti delavstvu uspešnejše. Preko takih dejstev smemo preiti brez zanimanja. Delavci, pazimo in bodimo složni in trdni, če ne, — gorje nam! PROLETÀRKO Jugoslovanska socijalistiCna Zveza -v Ameriki.- JAGODE. Zvonimir Kosem. I. MUMMLUTIf Al ruip Oodlna, B. B. Havid, Frank Potrit, Ivan UuUn, M. LuCič, Frank Podllpoc, M. PuIovuul, J. Krpan. t. BaJskiC, Frank Podboj, M. Vrkljan, Alsx Dubravac. Ulja Suinjar, gL UJnik, 111 Market It., Ohlcago, 111. » Sejo eksekutive «o vsako prvo soboto v mescu ob 8 uri svoier. ODBOR ZA UPBAVO ZVEZNE TISKARNE. O. Berger, Jos. Zavartaik ml., B. B. Savich, Frank Podboj, I. Steiner. —. ... , , , V t« informacij« o tiskarni dajo tajnik tega odbora Jos. Zavsrtnik ml., 2821 Bo. se je v vrisku Ul smehu kopala v Pa je bil moj stric Martinek že v letih, in krivil se mu je hrbet, lasje so mu polagoma siveli in tresle so ae mu roke in noge — ali tiatega pomladanskega jutra, ko 40. Ave., Chicago, 111. _ Klubi, ki Sala govornika, naj m obrnejo na gL tajnika. ARKANSAS: — 83 Jeuny Lind, Ark.—Jugosl. soc. klub, tai. Frank Porenta, K. F. D. 3, ] 107. llutiagton, Ark.—Jugoel. aoc. klub, Ujnik Fr. benger, B.F.D. 191. Francisco, Cal.—Jugosl. Soc. Udrui., tajnik Tony Lendi«, 1739 — llth 81., W. Oakland, Cal. Bos 147. dolini aredi zlatega morja soln čuih žarkov bela Jagujenica in so ¿irni gozdovi ponosne Jatne z bučnimi pesnimi pozdravljali, je prišel k nam gor na holm tako skake Ijaje in prožno, tako pomlajenih kretenj, kakor da ima šele komaj trideset let. Prišel pa striček praz- rahlih vijugali proti nebu; pol hišice je služilo za sobo in kuhinjo, pol pa za zidanico, kjer ao prežah iz teme trebušni sodovi; ne daleč od h Biče ae je kosati la velika ata-ra tepka, kraj vinograda pa se je grela ozka solnčnata raber. Kj, prijetno je bilo pri stricu Martin-cud Ko smo dospeli tisto popoldne otroci na njegov dom, je striček že sedel na klopi pred hišico in čikal tobak. "Prav, da niste pozabili!" nas je pozdravil in ae dvignil na noge. "Zdaj pa kar hajd nad jago-' ... Ali imate « seboj kaj po- illinoifl: — stev. 1. Chicago, 111. — Jugoal. soc. klub, ujnik Frank Podlipec, 5039 W. 25th nih rok k nam seveda ni; v treso- Place, Cicero, IU. ___._. , 1Aa. a . B, ii levici je prožil Štefan rumene 4. La Balle, I1L — Jugoel. soc. skupina, tajnik Jokn Kogel, 1037 — 2nd 8t. . » • i 6. Chicago, 111.—Jugoel. Bo«. Udruienje, Ujnik Blaž Jakopec, 1830 Ho. Centre starine, V desnici pa je tiscal — Avenue. kdo bi ae tega ne razveselili — 80. Chieago, IU.-J«foal. so«, udruienje, taj. Petar Kokotovick, 2318 Clybourn fepek ^^ rdečih ^^ Tako 39. Oglaabj, IU. — Jugosl. soc. skupina, Ujnik Frank Alant, L. Box 173. je zavil skoraj plešočih koralkov, 45. Waukegan, UL — Jugosl. soc. klub, tajnik John Zakoviek, 427 Bolwodsro I radostnih lic in smehljajočih se Toporarv^roi."'^1^^.^0 "dajo mj"jo v mw,cu ,b 8 un U p*>« »m «M, ^ „«. «S. Panama, I1L — Jugoal. so«, klub, tajnik Jee Forjaafti«, box 10. je zalotil, vse domače skupaj, rav 50. Vir den, III. — Jugoel. soc. klub, Ujnik Bim. Kauiii, Box 631. IM) prj bornem zajtrku; z ¿ivah Seie »o vsako 2. in 4. nedelje v meeecu ob oemi uri zjutraj v Union Hali. . . ... . M. East St. LM>uis, 111. - Jugoal. socialiatiino udruienje, tkjnik John Badalich, nun zamahom tresočih se rok nas 211 Exchange. je nenadoma zvonko pozdravil in 60. Cieago, UL — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik 8. Sekulich, »471 ossisUinil nato sopeč na klop pod •4. Livtngstenf lll. — Jugoel. aoeialistiisa klub, tajnik Frank Krek, P. O. košato trto, ki ae je spenjala v U- 67. Springfield, 111.—Jugoel. soc. klub, tajnik Joe Kampoch, 162» N. 10th 8t. Uici |H) steni navzgor prav do vrha 84. Witt, ill. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Tavornik, Box 135. .92. Zeigler, III. — Jugoel. soc. udruienje, Ujnik Ad. Lukeiii, box 32. 106. De Pue, 111. — Jugoel. soc. klub, Ujnik Jos. Omerza, Box 651. 109. Granite City, ill. — Jugosl. soc. klub, tajnik Stef. EgeduiiČ, Box 159. | 110. Staunton. 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jak. Končina, Box 658. Orgs nizator Fr. Jerkiič. 115. Buckner, 11L—Andrew Baraick. INDIANA: — v 25. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, Ujnik John Markich, 731 N. si. CIU™ iJd. — Jugoel. eoc. klub, t a j. »k Victor Zupsnii*. bex 17 B R. — |stV!*\ dobili? Organizator L. Prainikar. Seje so vsako prvo nodeljo ob 5 uri popoldne Gary, lnd. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Ant. Juki, Box 401. 8tropa. "O, kaj, danes ste pa kasni . . Kdaj sem že jaz zajtrkovall . . Pa poglejte, kaj sem prinesel!" In stric je dvignil šopek z rde čiini jagodami visoko v zrak. 'Jagode že, stric t! ... Pa kje KANSAS: _ Breezy Hill, Kans. — Jugosl soc. skupina, tajnik M. Smolshnik, Box^61. 30. 31. M. 50. 51. 1!. West Minerhl, Kans.—Jugoal. soc. skupina, Ujnik John Goriek, box 211, W. Mineral. Kans.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v meeecu ob 2 ari popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6. ^ Froateaac, Kans. — Jugoal. aoc. skupina, Ujaik Thom. Kopiič, box 163. Franklin, Kana. — Jugoal. soc. klub, tajnik Fraak Vsfsl, Bo* 38. Bkidmore, K aas.—Jugosl. soc. klub, Ujaik Frank Cemaiar, Box 14. Carona, Kana.—Jugoal. soc. klub, Ujaik Blai Meson, Box 162. Vsi hkrati smo otroci planili od mize proti stricu, ki se nam je slakdo smehljal. "Kdo je najbolj priden?" 'Jaz-" je vipila Pokla. "Jaz!" je kričala Zinka. "Jaz!" aem prosil jaz. Stric je nagnil šopek nižje. "Nate! ... A nikar se trgati za jagode — po bratovsko si jih MICHIGAN: — . . . 48. Calumet. Mieh.-Jugosl. soc. i*druienje, tajnik Joe. Ozanich, 407H—5th 8t morate razdeliti . . . 61. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udrui., Ujnik 8. Mironavljevich, 1208 Rivard St. I 88. Detroit, Mieh. — Jugosl. Udrui., tajnik M. Jovanovich, 747 Franklin 8t. | smo imeli sop« K \ 114. Detroit, Mieh.—Jugoal. soc. klub, tajnik Thos. Petrich, 333 Hendrie St MINNESOTA: — 22. Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Maurin, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, Ujnik J. G. Mihelich, Box 251. MISSOURI: — ___ 14. 81. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Joe. Filipovich, 1520 Destrahan 8t. MONTANA: — 73. Red Lodge, Mont. —Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615. 96». Bear Creek, Mont.—Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Oonttok. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, Ujnik Frank Prebil, (Seje so vsaka«* 2. v mesecu ob 8 uri sveder. Box 62. svojih rokah, koj amo pričeli z bratovsko delitvijo; na vsakogar izmed nas je prišlo ravno i>o petero jagod ki pa niso ostale dolgo cet«. "Pa kje ste jih dobili?" smo izpraševali strica in se gnetli krog njega. Na rebri ob mojem vinogra du", je povedal striček. "O, še veliko jih je . . . gladko ves breg 111. ButU, Mont. — Jugosl. soc. Udruienje, tajnik 8im. Fabianit, 88 E. Park St. je kakor s krvjo poškropljen . OHIO* — toliko je jagod . . . Čudno, da ni Oleaeoo, O. — Jugosl. soe. skupina, Ujaik Pavel Box 4».—]Bedne gem ^ prej teJfa zftpazil . . . Pri 18. 49. 68. 71. <2. 76. 84. §9. 95. dite danes popoldne k meni, otroci, pa ae boste jagod lahko sami pošteno nazobali! Kaj ne, da pri dete?" Seveda ni bil s tem stričevim povabilom nihče bolj zadovoljen kakor mi. Pridemo!" smo hiteli in se mesečne sejo so vsako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. llembergorjn. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, Uj. Jos. ftestak, bsx 1218, E Yonngstown, O. . ^ . « M ItS Steel, O. — Jugosl. soe. skupina, Ujnik Jos. Derna«, Box 26. 117 Cleveland, O. — Jugoal. soe. skupina, Ujnik M. Petroviii, 5912 Proeser av. / Jos. Rauck, organizator. — Seje ao vsako 2. in 4. nedelje v mesecu ob 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 8t. Clair Avs. f 38 Eaat Palestine, O.—Jugoal. ooc. skupina, Uj. Jak. Istenich, b. 304. Sejo so vrle vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. BogaUju. Organizator FVank Hostnik. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 1448 E. 36th 8t., Yossfatowal o. — Jugosl. soc. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, Youngstown, I spravili zopet nazaj k mizi nad O.; organizator Anton Kikel. koruzne žgance. Cleveland, O. — Jugosl. aocialistiino udruienje, tajnik 8. flpoljarec, 5327 Strj5rk je twli ygt j in tft_ SUndard 8t. _ .. 1 1 Collinwood, O.—Jugosl. soe. klub, Ujnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av Euclid, O. — Jugoal. aocinlistični klub, Ujnik John Ulaga, Cut Rd. S Goldar St., organizator Karol Kotnik. Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, Ujnik Branko ftolii, 117 J*. High Street Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th 8t. ___ Piney Ferk, O. — Jugosl. soe. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Skoda, Box 750. OREGON:— w 47. Portland, Ore.—Jugosl. «oc. udruienje, Ujnik 8. Zlodi, 141 N. 16. 8t. PENNSYLVANIA: — vil Štefan s starino hrupoma na mizo. 'Na, to je zadnji ostAnek sta rine . . . kar lepo spravi!" je de jal materi. "Pred tremi meseci sem moral podložiti sod, zdaj se pa tudi to ne izplava več, ker je prazen . . . Dobro, da trta lepo ka že — bom imel vsaj jeseni sod zo 3. N. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, Ujnik Ferdinand Randa, 722 pet poln . . . Zdaj moram pa do v vas. imam pri Medvedovih ne 5. 10. It. 15. 16. 19. 32. 61. 67. 63. 65. 60. 70. r4. 75. 77. 78. 87. 90. kaj opravka. Adijo!" Ročno se je zasuknit, zunaj prer utico se je pa še enkrat obrnil: "Popoldne, otroci!... Nikar pozabiti" ...........—------- In odšel je po holmu navzdol v vriskajočo dolino . . . s n. Tako prijazen in priljuden je bil d-oin strica Martinka, da bi čepel človek kar vedno v njegovi mračni sobi na ^elešniku in ac raz- Conemaufhf pa. — Jugosl. soc. skupina, Ujnik Jack Kocjan, 409 Ohio St., Johnstown, Pa. . , _ . _ ^ t . Forest Citv. Pa. — Jugoal. soc. skupina, Ujnik Frank RaUis, box 106, E* Pittsburgh. Pa. — Jugosl. soe. udruienje, Ujnik Luka Ikiié, box 388; John Gra£anin, organizator. Srça», Pa. — J^toü, soc. klub, Ujsik Johr Kvm*.fcL.45,% Marfan, Pa Clairton, Pa.—Jugosl. soe. udruienjo, Ujnik Miro Zvonar, Blair SU., B. 155. Farrell, Pa.—Jugosl. soe. udruienje, Ujnik Frsnk Buyer, 1051 Hamilton av. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledié, box 329. 8o. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienjo, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa. Johnstown, Pa. — Jugoal. soc. klub, Ujnik John Hribar, 509 Broad St. Herminie Pn. — Jugosl. soc. klub, tajnik lg. Kolar, box 73. Large, Pa. — Jugosl. aoc. udruienie, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Doliaar, L. Bsx 112, gledoval kar vedno po polikanih organizator Jack Miklanêiè, L. Box 3. stenah in po majčkenih okencih Brsddoek. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave.1 1 ^ McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Anton Rsdanovich, 105 Ella St. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. 8eje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih 8oc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje so vssko zadnjo nedeljo v mesecu. Primrose, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Pet. Bacher, Box 707. 93. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, box 140, Forest City. I ' , 97. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8tevo Jantf, 191 ' noLrau 98. Garrett, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kralj, box 227. 99. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. BoAnjak, 606 Manning Avenue. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Jo«. PuÄkarich, box 161, Ellsworth, Pa. 104. Woodlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Jovanoyich, Box 602. 105. Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Primoiië, Box 213. 112. Lemont Furnace, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Gregorif, box 51 116. Johnstwon, Pa.—Frank Volaviek, 409 Ohio 8t. 117. Lloydell, Pa.—Anton Straitfar. WASHINGTON: — 18. Roslyn, t Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Zobec, box 19. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soe. udrui., Ujnik A. Klenosh, Box 432. WISCONSIN: — 9. Milwaukee, Wis.—»Jugosl. soc. udri., Ujnik Thos. 8tepich, 456 So. Pierce 8t. 11. Ksnosha, Wis. — Jugosl. socialiatiêno udruienje, Ujnik M. Udbijanec, 33 N. Main 8t Organisator M. Cubrilo. — Sejo so vsako sadnjo nodeljo v mesecu v an Socialist. gL aUnu. ter zelenih polkencih ,ki so kakor iz daljave smehljaje vabila in mežikala nemirno iz mraka. Od nas do stričevega doma je bilo komaj eetrt ure hoda .Bil pa je ta stricev dom tih. Vrh položnega, z vi-om pokritega brega se je šopirila siva, s slamo krita hišica, ki je imela zelo nizek, prijetno mračnat dimnik, iz katerega se je vil mnogokrat pepelnat oblaček v sode?... O, koj, že vidim ... Ne, prazni pa nismo prišli; Pol-a je imela s sebwj majhen lonček. Zinka dolg škrnicelj in jaz prazno cikorjevo Škatljo. Zavili smo od hišice po stezi na vzdol in koj smo bili na ozki rebri kraj vinograda. In — o ves* ja! — vsa rdeča, kakor z gorko, puhtelo krvjo poškropljena, je bi-a solnčnata reber, polna je bila zrelih jagod, ki so se nam vabeče smehljale. "Zdaj pa le po njih!" nam je namignit stric, sedel na tla in si podprl glavo z obema tresočima rokama. "Med tem, ko boste brali jagode, vam povem jaz o Zajče-vem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast . . ." Ročno amo pričeli nabirati ja gode, stric Martinek je pa pripovedoval : "ZajČevcga Hla/.a gotovo ne poznate. To je pravi hrust, doma onkraj Svibua pod magolniškimi gozdovi. Eh, pa jo le cvrl tudi pred menoj. — Lani je bilo, ravno pred trgatvijo; moj vinograd je bil poln grozdja, tako, da ao ae trte kar itbile. Enkrat pa greni na ifmdnji konec vinograda in vidim, la so trte tam prazne; za par sež-njev na dolgo in na široko nikjer niti enega groada, gladko vse o-brano. — "Nekdo je imel predolge prste", se domislim. "To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!" — Par večerov čakam +krit med trtami tatu; no, koj ni hotel pokazati svojih dolgih pr stov; a zadnji dan pred trgatvijo se je vendarle ujel v past. Sedim skrit med trtami in čakam; zame ravno prav, da mesec lepo sveti. Čakam, čakam — nič; mesec ae misH tsMt č«* že skriti za hrbet, ali tatu še vedno od nikoder Kar s«* naposled vendar prikaže on\trsn vinograda, tam na Hribarjevem travniku, temna človečka postava, ki trolwa na težko kakor vai hribovci sploh, semkaj proti bregu. Potuhnem ae še bolj v temo in atisnem tesneje cepec v roke, zakaj jeza me je pograbila Kmalu nato pritapa tat v vinograd, prične zobati grozdje in se suče okrog trt tako vajeno, kakor da je doma tukaj. — "Novi nec ni, ker ga obrane trte prav nič niso zmotile", premislim jaz in pridržujem sapo v ustih. "Po ba, kdorkoli si že, magari cesar jev ali papežev, le nikar se nič ne boj, ne boš frnažil več dolgo tok okoli! Ali jo bom pomakni za teboj, da se boš namsh zbosi kakor konj na dirki!" Tedaj se zganejo trte že tik pred menoj pred menoj zašume listi, in izza njhi pokuka neprevidno s svojo trščato glavo tat, ki ga spoznam 7& Zajčevega Blaža. Koj pokoncu, cepec v zrak! . . . cvrla sva preko travnika; tam v Dolinščkovi globeli sem "Blaža dohitel, ga vrgel ob tla in mu naložil pošteno merico batin. "Ti presneta strclavka!' sem mu pel črno mašo ka/kor mrliču. "Zdaj si se prav po krščan skem običaju nazobal obojega grozdja in batin. — Imaš zadosti?" — In sem ga spustil iz rok težko in počasi se je skobacal na noge in odtapal trobosaje v noč Odslej zanaprej sem vsaj varen pred tatovi ... Tako je pravil stric in povoda je še marsikaj zanimivega; mi tri je smo pa nabirali jagode in po slušali. Polagoma so se naše posode polnile, ali tudi solnee se je polagoma nižalo. Že so se jeli o-glašati v vinogradu črički; na smreki pod nami je otožno za/v i žgal kos in zletel nato v dolgem loku nizko nad trtami v bliinjo hosto. O mraku je bilo, in tedaj je Pol-da nenadoma kriknila: "Moj lonček je poln!" 4Moj škrnicelj tudi!" je rekla Zinka. "In moja skalja ravnotako!" sem se pobahal še jaz. Ker je bila solnčnata reber do dobra obrana, amo se odpravili nazaj proti hišici. Striček je podaril še vsakteremu izmed nas po eno pomarančo. "Pa kaj boste naredili z jagodami?" nas je smehljaje vprašal. "Prodali ... koj jutri jih neseni dol v trg." Stric se je prijel za čelo. "Veste kaj, otroci? Oospej gra-ščakinji jih nesite ... U še največ kupuje tako robo in še najbolj pošteno plačuje . ''Dobro! Pa goapej gra»čaki-njil" Čez dolgo časa smo se poslovili od dobrega strička in se odpravili proti domu. Krasna noč se je razpela nad dremajočo domačo zemljo. V sre brni, mehki mesečini so drhtela in valovila za potjo žitna polja, ne-utrudljivo ao čvrčali od vseh strani črički in nas sladko pozdrav-jali. V zlokobnem obletu je pr utnil nad našimi glavami črn netopir; v bližnjem grmovju je zajokal slavec, ne daleč od njega je zagostolela s plahim glaskom taščica. Po dolini je r0^1 zakasnel voznik konja, pokal z bičem in vriskaje likal. 35. 37. Wes Allis, Wis.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Marko Pavlov, 541—60th Avenue. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Novak, 257—lat ave Seje io vaak drug petek v meacu. WYOMING: — 8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovanaki aoc. klub, Ujnik M. VerW, box 232 44. Superior, Wyo. — Jugosl. aoc. akupina, tajnik Lukaa Grower, Box 341. S«)o oo vssko drugo nsdsljo v mesecu popoldn« sb t. uri v Hali K. Peruftka 85. Sweetwster, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jernej Bajda; organisator Paul Hribar. — Se.ie so vsako sadnjo nedeljo v mescu ob 6 uri svefcer v stanovanju Paul Hribarja. 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. «o«, ndruionje, Ujnik Nik. Prasotina, box 25 ka; kakor poparjeni smo biU.Ne, kaj takega nismo bili pričakovali nikdar od gospe gradČakinje! . . . Hitro smo šli iz trga, ker je bila pot do vasi še dolga. Že nismo bili več daleč od doma, ko je Polda ohstala, začela iskati po avojem aepu in naenkrat zavzdihnila: "Desetico aem izgubil* . . ► Nisem vedela, da ima žep ie luknjo . . ." Kakor da me je vrezal oster nož v srce. "Desetico, praviš?! . . . Kaj bo pa zdaj? Niti za olje ne bo imela zdaj mama doati ..." Polda si je zakrila obraz. "Pojdimo nazaj in iščimo! Morda jo pa le še najdemo!" "Pojdimo!" sva rekla tudi Zinka in jaz. Obrnili smo se in šli nazaj proti trgu. Šli smo počasi in omahova-je, preobračali kamne na cesti in brskali z rokami po prahu. Ali izgubljenke nikjer, pa naj smo se še toliko mučili z iskanjem. Blizu trga smo obstali. "Je neJ>omo našlil" je menila Zinka. "Če je do zdaj nismo, je poslej tudi ne bomo ..." Že je podrhterala Polda v rahlem joku. "Kes je, nič ni z iskanjem . . . kar vrnimo se!" Tudi meni so zalivale solze oči. "Le ptdtolaži se, Polda, saj ne' bo mama zato nič huda ..." Vračali amo se globoko potrti, Polda pa je ihtela, ihtela . . . HI. Okornih prstov si je snemala o-bilna, folstolakta gospa gra^*-aki-nja z nosa naočnike in si brisala rosne oči. "In koliko hočete za to?" S povešenimi glavami amo stali :>red njo, kakor pred Bogom vsemogočnim. Govorila je samo Polda: Zinka in jaz sva molčala in zrla v tla, ker naju je bilo močno stram. Kolikor boste dali, bo dobro . . Saj veste, čisto revni smo, še za olj«' nima mama doma . . . Prosim. če bi hoteli vzeti Gospa je uprla roke ob bok, nagnila glavo in ogledovala s paz nim očesom rdeče, okusne jagode. Nenadoma je zmajala nejevoljno z glavo. 'Ali ste vendar sitni! . . . Kaj naj počnem s tem drobižem?! To še črešnje niso . . . Nesite rajši kam drugam . . . zalega beraška, da nikdar ne da mini I" "Pa pravijo, da kupujete jagode . . ." "Kdo to pravi?" "Ljudje "Kaj še! . . . Časih sem kupo vala, da, ampak zdaj ne več; izpa-metovala sem se . . . ljubemu Bo gu za to hvala na vekomaj . . Polda si je otrla solzo iz oči. "Samo za zdaj še prosim ... da ne bo ravno pot zastonj ..." "Z berači se ne bom prerekala!" jo je zavrnila tedaj gospa o-sorno. "Če je ljubi Bog naklonil denar meni, je ta denar moj in ne vaš, razumeli? . . . Ali mislite, da morajo imeti denar vsi ljudje? . Nikakor ne, dragi otroci moji ... Je že čisto prav urejeno na tem svetu, da je dvoje vrst ljudi: bogati in revni; kajti če bi dobili revni denar v svoje roke, bi postali ošabni ... to je pa grda lastnost. Nikar torej misliti, da je moja dolžnost, -podpirati revežef ; v Če ste revni, ste pač revni, in č« nimate denarja, ga pač nimate . Tako je in bo . . . Lahko greste.' "Gospa!" je jecljala Polda. Meni je silila vsa kri v lica, tresel sem se in oči so se mi »orosile sam nisem dobro vedel, ali od srda, ali od žalosti. V tem so se odprla vrata na hodnik in prizibala se je drsaje si rokoboka kuharica s kavo in s pi tane), bodi pokoren in u-bogljiv, (ako te oni tepo z bičem jih daj ti s kruhom, ako ga imaš) To so nauki, s katerimi nas pitajo Z njimi nas držijo v verigah suženjstva, ker donašajo njim več profita. Mnogo časnikov je, ki nikdai ne tiskajo resnice o štrajku. Oni so vedno na strani podjetnikov To pa zato, ker oznanujejo v njih delodajalci in to oznanilo pomen' dvojni profit. Kadar ste bolni,—trdijo zdrav niki, da vas razumejo ozdraviti — ako to store ali ne. V slučaju da imate vi dovolj denarja, — sik vam na razpolago več, kakoi je potrebno.Drže vas bolne mesece in mesece — ako ravno je vaša bolezen malenkostna in ozdravlji va v dobi enega tedna. Med ča som, ko ste v njihovi oskrbi, go vore vedno o dobrih časih, — nabavi uovega pohištva itd. To se sredstva, s katerimi vas držijo v | postelji, da je daljši — njih ra-[čiin; » Istotako je tudi s postavo. Red kokdaj, ali nikdar ni v resuič no podporo delavskemu razredu k»*r bi v tem slučaju ne bila pod pirana od industrijskih magna tov. Postava prepoveduje delo mfa doletnim v premogokopu.. Pa — redko kedaj se obrnet» okoli, ne da bi zadeli v otroka vašega sotrpina. Paziti morate da katerega ne pohodite. Paziti morate pa obenem tudi, da vas ko se vračate trudni iz dela, n< povozi automobil, v katerem 'se vozijo otroci kapitalistov. Nata kar v revstavraeiji je podučen, da da vam prinese skodelico — take malo, da jo s težavo odkrijete prostim očesom. Prodajalec pomeša razno zrnje v kavo. — Blagajnik izmenjuje vedno z odbitkom. — Sadni trgovec pomeša slabih jabolk v vrečo kakor hitro vi obrnete glavo. Nemogoče je dobiti ali kupiti stvari hI i reč i,ne, da bi ne delal) komu profita 1 Profiti »o vzrok siromaštvu. So eijalizein nas uči, k«ko to odpra viti. Iz tega je sklepati, da morajc vsi delavci in delavke postati so cijalisti. Kadar postanejo delavc in delavke nolitično in industriel-no organizirani, ne bodo ve« posamezni indi vidni lastovali to vam, rudokopov in tako daljo. Oni ne bodo več mogli ku povati našo moči. kakor jo kupu jejo zdaj, za manjšo ceno, kakor je vredna reč. ki io nroduciram« ali naredimo. Mi. organizirani ho čemo spraviti tovarne, rudokop« železnice: narobrode, farme itd v skupno last teh. ki delajo v njih in zanje. Mi. organizirani hočem* odstraniti delodaialee in odpra viti sistem nrofita. Delavee, sotrpin! Premišlju." teh par citatov! Kadar jih prečita», eitai iih še enkrat. Ako s; lastnik tovarn, rudokopov, želez nic, parnikov. zemlie^ — bodeš u-govarjal soeijaJizmu. — Ako sr smatraš za inteligentnega delavca ali delavko, pristopil (a) bodeš k socialistični stranki. To je edins stranka na svetu, ki druži delav- Proataaac, Kau»«« Chic o pee, Kansaa Nawburg, Kanaaa Mineral, Kanaaa Weir, Kanaaa Yale, Kaaaaa Curanville, Kanui Fleming, Kaneas Kadley, Kanaaa Jenny Und, Ark. Breeiv Hill, Kanaan Oherokee, Kanaaa Adamson, Okla. Maynard, Ohio Pitteburg, Kaiman Franklin, Kautaa -Carney, Iowa Winter Quarter«, Utah Black Diamond, Wash Ely, Minn. Witt, lllinoia Huntington, Ark. 1 1 484.25 65.75 4 2 ^— 103.75 16.75 11.75 3 Î.00 115.00 8.25 13.75 4 ! 9.00 494.00 63.50 53.50 5 1 mm- — — — —— 6 1 176.25 26.75 20.75 7 ^— 166.23 23.00 20.00 8 i!oo 101.25 8.50 12.50 9 5.00 198.75 24.00 23.00 10 258.75 31.50 33.25 11 $!oo 401.25 42.50 45.50 12 2.00 101.25 12.00 4.25 13 147.50 7.25 16.00 14 —.—- 106.25 9.25 14.00 15 —.— —.— — 16 9.00 253.75 30.50 28.25 17 101.00 10.75 12.75 18 14.00 143.75 7.00 9.75 19 10.00 s 190.00 7.50 25.25 20 — —.—- — 21 —.— 63.75 4.00 8.50 22 —.— Mifi 2.25 5.00 tffl.OÖ ]$3,643.00 1$401.00 PNOM .AO .15 .50 .10 .10 .30 10.00 26.50 I30T .45 14.00 ITÏ7Ï5" 502.25 182.25 139.50 620.15 223.75 209.75 123.35 250.85 323.50 494.00 119.50 170.75 139.50 34S!00 124.50 174.50 232.75 76.25 57.50 W.5526Ö" 300.00 3oo!oo 3oo!oo 100.00 300.00 3oo!oo 300.00 Tr,3üüD(r 412.00 1.50 413.50 206.25 28.00 .50 137 93 63.00 .39 63.39 71.36 2.50 —. 29 22 123.00 .83 123.83 32.42 16.75 — 1 37 IS 501.00 .50 801.50 143.15 24.50 — 144 90 —,— — —.— —.— 18.75 ' — 47 27 67.00 .95 367.95 155.05 —.— .75 48 36 350.00 — 356.00 - —..— 146.25 — 45 30 104.00 .20 104.20 31.30 12.15 — 29 11 74.00 .68 74.68 176.17 —.—» — 51 33 158.00 .75 458.75 164.75 ' — 74 4t 301.00 — 301.00 193.00 ■ iy — 113 •1 107.00 .25 207.25 34.00 21.75 — 25 16 186.00 486.00 7.75 23.00 — 38 10 72.00 .40 72.40 67.10 —-.—• — 28 13 — _ 300.00 —.— — 24 15 56.00 — 56.00 292.00 —.— — 75 45 113.00 .26 113.26 45.99 34.75 — 30 14 189.00 ' — 189.00 45.25 59.75 — 40 9 160.00 .83 160.83 97.92 25.50 — 51 10 —,— — —,— —.— 2.25 — 51 1 38.OU — 338.00 48.25 10.00 — 17 5 —.— .50 .50 57.0(1 —.— — 14 2 13,080.00 $8.04 $4,988.04 $1,868.71 $45*5.90 $1.25 1149 59« Dohodki Centralne uprave. Gotovine «lue 31. inarea 1913...... Kra jevna druitva . poníala......... Druftt. At. 3. /a znake............. .$2,634.41 . 1,868.71 10.50 Hkupaj......................................$4,513.62 Izdatki Centralne uprave. Hmrtniua /.a Kourad Jeglič, član druS. št. 13. Hmrtnina za Frank ftpee, član druA. At. 6..... Hmrtniua za Dominik Mott, član druš. it. 15. Hmrtnina za Milan Marcela, član druA. At. 21. Hmrtnina za Frank TauŽel, član druA. At. 10... Hmrtnina /.a Ijoui» Kovač, člau druA. At. 4... Hmrtnina /.a Jacub Zupan, član druA. At. 12... DruAtveno glasilo Proletaree................. Primaukljaj bolniikih podpor....,........... Tiskovine................................ S«.j« glavnega odbora...................... Kxprca in poAtnina ........................ Plača g|. predaednika.............*......... Plača gl. tajnika..............*............ Plača gl. blagajnika........................ Plača gl. zapisnikarja...................... Plača pregledovaleeni knjig ................ Dnevnic« in vozni atroAki................... 300.00 300.00 300.00 300.00 300.00 300.00 100.00 60.00 425.90 11.50 15.20 7.69 3.75 71.81 12.50 1.00 . 7.50 16.20 Skupaj.......................................$2,533.06 Razdelnik skupnega premoženja. MoAki odelek ............................$ 457.32 ...................... 1,523.25 Ženski odelek Hkupaj gotovine ..... Poaojilo na mortgage. Posojilo na note...... Znaki in kape....... .. $1,980.57 975.00 ... 1,272.10 14.10 Hkupno premoženje dne 30. Junija 1913..........$4,241.77 Zastavni fond. Bilanca 31. marca 1913................................$28.75 Dru*. Franklin At. 16. poslala.......................... 3.00 Druž. Breezy Hill it. 11 poslala.........................40 $32.15 Isdatki. Dnevnice in atroAki zastavonoše........................ 6.70 «tanje blagajne 30. Junija 1913....................$25.45 MARTIN ORERZAN, gl. predsednik. Martin Katzmann, JOHN 6ERNE, gl. tajnik. Glavni nadzorniki: Jakob Cukjati/ FRANK ST ARCHICH, gl. blagajnik. Anton Kotzman. ce, da mislijo, kako odpraviti siromaštvo in sistem profita. To jc stranka, ki hoče zasigurati vsake mu delavcu polno vrednost nje govega produkta. DELITEV PROFITA. Delitev profita je stara Ivijača, katero so pričeli zopet priporočati med de delavskim ljudstvom. Ta ideja ni vzeta iz značaja kapitalistične družbe. Kapitalisti le kupujejo ideje od .drugih ljudi, katere pozneje uporabijo v svojo korist, ali jih pa popolnoma uničijo; to se zgodi seveda, kakor odločijo njih razmere. Predsednik Wilson dokazuje v svojej emancipaciji do trgovine, da odkupijo kapitalisti vse ideje isnsjditeljev in jih potem i*> večini uničijo, da ohranijo svoje izpostavljeno l>ogastvo — ne oziraje se na koristi iznaj-ditelja in na znaieaj koristi «a splošno človeško družbo. Kapitalist ni vedno kupec idej, je pa njih uničevalec. V dokaz navajamo samo en slučaj in to mednarodnega Ilar-vester trimta, bivši partner J. P. Morgana in financijelna glava progresivne stranke. Ako poslušamo Perkinsov govor za 44 delitev profita".'bi človek mislil: Vendar nameravajo uvesti nekaj naravnaš v prid . splošne človeške družbe. Birreka! Nova ideja' Fakt je pa, da so hoteli uvesti delitev profita že pred dobrim četrtstoletjem. Poskusili *> to in našli kot nepopolno. Iz govora Perkinss dne II. julija — Soeiolo-gična konferenca v Sangamore Beach, Mass . posnemamo, da je deljenje profita družahuo. Per-kins pravi: Jaz mislim ,naj bi se uporabila metoda za odporno*' delavcem kjerkoli mogoče v sploš-nem takole: Pove se delavcem, koliko treba plačati na leto za go*f>odorenje te trgovine. Vi delavci dobite vašo plače» kot kompenzacijo za pomoč pridobivanja večje vrednosti temu gospodarstvi*. Ako naraste gospoda rstvo ob koncu leta za toliko, kot znašajo stroški in ako je pridobitev večja od stroškov, potem dobite še poleg Vaše plače nekaj procentov od omenjenega preostanka skupnih dohodkov. — To je bilo podano kot zadnja re-iilna postaja v boju med delo* dajalci in delav. tudi izkazuje ta načela v zvezku "Coopertion in America", v odlomku 111., "Other Co-operatives Forms''. Razpravljajoč o gospodarskih dohodki, o delitvi profita, pravi Oilman: "Privlačnost delitve profita je, da se ta delitev tako enostrapsko jiove-čuje, da so gospodarji sf tem še na veliko boj.šem finančnem stališču kakor kdaj poprej. Ely omenja nekega duhovna, s komur hoče dokazati, da namerava delitev profita popolnoma uničiti svobodo vsaj za nekoliko let, če ne to pa mora imeti delavec izgubo pri deljenju profita; |>a je tudi protipostavno. Da deljenje profita ni olwtalo, navaja kot vzrok, da je to neke vrste paternalistična eksiplotacija v napredku kapitalistov samih. Oilman navaja celo vrsto imen onih, kateri so svoje-časno praktieirali z delitvijo profita v tej deželi ob času, ko je njegova knjiga izšia. Ta listina se ne da podvojiti, ta pa fcato, ker so ustavili deljenje profita oni sami, kateri so to praktieirali. Nihče ne en je ničesar o kaki delitvi profitov v danaiinji «Irulbi med delodajalci in delavci, kakor se je to culo v devetem desetletju prošlega stoletja. Dane« je to mrtva ideja in ji ne pripuščajo da bi se iznova vrnila v življenje med človeško družbo. Delitev profita torej seznanja in «združuje delodajalca in delavca, dokler vzdružuje druge opore kapitalizma pri življenju in pot do večjega bogastva kapitalističnega razreda. Delitev profita nikakor ne oprosti trgovine delavskih moči. > Delavec dela trdo, da pomaga nakopičiti profit iz katerega ne bo nikoli dobil svojga deleža — "koncem šestih mesecev, ali koncem leta." To pa. ker dotieno delo lahko preneha med tem časom biti njegovo, ali je pa lahko odslovlj.n j t. j periodi. I^aliko nastanejo tudi drugi vzroki, kakor spremembe odločenega časa, kar lahko napravi spremqjnbo pri delavcih različno z ono določbo, katera je v vadi. . Tudi štrajki se porajajo radi delitve 'profita. Kompanijslci policaji, najeti pretepači, deželna mi-liea in vsakovrstne moči se uporabljajo v svrho varstva kapita- listične industrije. Nad državami «e proglaša izjemno stanje in vse to, da se pritisne delavce za stopinjo nazaj 4'od pri črtka do konca boja med kapitalisti in delavci," da ostane ravno tako daleč za vsemi takozvanimi 44 kooperativnimi idejami". Taka jc zgodovina o takih delitvah profita kot je slučaj National Cash Register Company at Dayton, O. in Shredded Wheat Co. v Niagara Falls in veliko drugih korporacij, katerih paternalizein, nizka plača in delavska sužnoet so stopinja do opevanja neodvisnosti ameriškega delavskega razreda. Perkinsova ideja je predvsem že na svojem licu 4 4 sleparija ". Samo mislite si njeno ime — 44 družba", partnership, — (napravljena zvita past, v kateri naj g* delavcu pove, da vse, kar bo več kot stroški v go^>odarjenju ene industrije, ali ves «čisti dobi-čt>k — se bo po odstotkih delil med delavce. Mi ne imenujemo to družbeno gospodarstvo, temveč zaničevanje inteligence dvajsetega stoletja. Družabno gospodarstvo pomeni vendar popolno gospodarstvo, vladanje odgovornosti in nagrado vsega imetka. Kadovedni smo, kako naj dobi po Perkinso-vem deljenju profita družbeno gospodarstvo delavec v roke ali siaj pridi vsaj do pravšen {tlakovanja pri odločnih vprašanjih v korporaciji? Kako naj pride de-Ivee do natančnih pojasnil — dokazov o izdatkih za vzdrževanje tega gospodarstva ali kako more dobiti dovoljenja kot navaden delavec, da sme pregledati knjige in proraèuniti, je li to pravično. kar je navedeno v knjigah, ali ne? N Plače nepotrebnih visokih uradnikov, katere se vzdržuje v službi le za izkoriščanje ljudske mase; nad vse velike dividende vodenih delnic (watered»stoeks) izplačila deležev delnic ljudem, kateri so pomagali pri tajnem sleparjenju v korporaeijah pod zaščito kor-poraeije same, to in še tisoč in en vzrok bi se dal navesti mod takozvane stroške gospodarjenja pri korporaciji s svojimi zvitimi pretkanimi uradniki, — korpora-eija v korjH>raciji i. t. «1.— ! Pred kratkim se je pri meddežclni co-mcrcialni investlgaclj! — New ITaven železnice nenadoma iznašlo, da jc bilo v knjigah zapisano *11.000.000, pa so kar čez noč izginili; toda nihče od te korpo-racije ne ve kam t Pred kratkim se je zgodil ednak slučaj na Wall Streetu, da j«' bilo slepo v knjiže-nih $85,000,000 od Union Pacifiške železnične družbe. To je družabno gospodarstvo. katerega priporočajo za delitev profita delavcem. Zviti pretkanci kapitalistične driržbe zdravijo knjige na tak način, kako naj pride |»otem delavstvo okom temu roltvstvu do svojega deleža, tudi ako vzamemo Perkinsovo idejo po njeni zunanji vrednosti? Delitev profita, kakor pridigu-je Perkins, je stara zvit« sleparska past — brez pomena za delavsko maso. Mogoče je pomembna za "progresivce" i. t. d. ali za ultra-kapitalistiene intelekte, pri katerih se je porodila. Naše mnenje je, da se ne bode oprijela in vodila za «c^boj nikogar iz zavedno razrednega delavskega razreda, temveč bo ostala le v sredini ornih, ml kojih je prišla. Zgodovina o delitvah profita med delodajalci in delavci še ni pozabljena in bode ostala v spominu vsem, da se bodo ogibali takih nasvetov deljenja profita, kakor jih priporočajo Perkinai in njihova banda. F. O. PRIPOROČILO. Upravnik "Proletarca", sodrug Frank Podboj je šel na daljšo agi-taeijsko «potovanje po rsfcodnih državah. Najprvo obišče rojake po .Indiana, Ohio. Pennsylvania in West Virginia. Sodrug Fr. Podbof ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati nove klube, sploh za vse posle, kar spada v področje "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze. Slovenske delavce pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju kolikor mogoče na roke. V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na štrajku. Delavci, ne hodite v te kraje dokler bode traial boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma. Ne hodite za delom v Porcupine, Ontario, Canada. V Porcupine so premogarH na štrajku. Straik v Bingham Canyon, U-tah še vedno traja. Delavci, ne hodite v ta krai iskat dela, dokler ne bode štrajk končan. Bodimo ljudje in bratje, ne pa izda lalci delavskih interesov. "Bing-ham Miners Union, it. 67 W. P. of M." P EO LITAllC Razno. Večerni plašč. Gospodično Ado Druillarovp proslavljalo te dni y vseh jetikifc buržoazije, njeno ime izgovarjajo z občudovanjem in spoštovanjem. Zakaj? Goa|>odtfna Ada Druilardova si je kupila uov večerni plaač. Večerni plaič zadostuje, da vzkipi veselje v areih vseli buržoazijeev, samo drag mora biti. Torej vt«čemj! plaič IfoapodiAne Ado Druiliardove stane okolo dvakrat stotisoč* kron. Prikloni «e pred tem plaščem, neumnoat sedanjosti, ker on je v resnici tvoj bog. Nalašč so poslali strokovnjaka' iz Novega Jorka v Evropo, da je izbral najlepše ao-boljeve kožiee in dsdi so mu na Dot stoindesettisoČ kron, in glej, sto najlepših kožic je našel. Delo se je pričelo. Seat najspretnejsih ameriških krznarjev se je sključi-lo, rezali in šivali so šfeat dolgih mesecev, dokler ni bil čudež go» tov. Večerni plašč, ki se mu klanja svet denarnih mogotcev, naj lepši večernji plašč, najdražji večerni plašč. 180 centimetrov dolg iti konusj sedem funtov težak, i/, temnorjavih kožic sešit, le semin-itje ga oživljajo bele «llačice, tako Mudežno sestavljen, kakor bi bil /napravljen iz enega kosa. Kdo 4e ne kleči v pobožnosti pred tem Večernim plaščem? Ali ste lačni? Ali vas je delo oala'belo_? Pridite vi vsi, s skrbmi obloženi, vi stradajoči, vi slaibotniki in bolniki, mislite na Ado Druillardo»vo, mi-Jjarderjevo hčerko, vstanite iz • vaših bolečin, vzravnajte se o»b misli, da so vne vaAe muke, vaš jflad.. vaše boli vendar ustvarile iiekaj ¿udezn*>ga: večerni plašč! dilo na amrt in po nemškem običaju na trajno iijpibo državljan skih pravic. Proces je bil izredno razburljiv. Nastal je sum, d*_j£ pred oamimi leti umorila tudi svojega moža. Njegovo truplo so takrat naÄli na železniški progi, ni pa imelo nobenoga znamenja, da bi ga bil usmrtil vlak. Naposled je nastal še en sum. Sočasno z u-morjenpn Fröhlichom je brez sle-du izginil še upki Woik, s katerim je tudi imela razmerje. Zlasti sumljiva so v tem slučaju njeua protialovlja. Enkrat je pravila, da je Woik kriv Frühlichove smrti, drugič pa je pripovedovala, da je Fröhlich umoril Woika. V njenem stauovanju so našli mnogo knjig, v katerih s*' opisujejo naj-grozovitejše okrutnosti in najgr-ši zločini spolnega značaja. dekliški šoli večina uradniških in drugiii hčera srednjega stanu, ki bi jiiu trebalo strokovne izobrazbe za praktične poklice in za gospodinjstvo, pa se vzgajajo, kakor bogatinkc iu se tudi navza-mejo bogataških potreb iu mauir. ter s«* pozneje dostikrat ne morejo vživeti v skromnejše raztutrrc. nje niti njegovi "cenjeni bravci" ker se boje, da bi si pokvarili že lodee. KOGAR SE TlCE. — Med brati—Kako < islajo in ljubijo mogočneži narodnjaške in , klerikalne buržvazije svtoje brate Slovane, sovernike in celo lrajbliž-nje sorodnike, nam kaže sledeči alučaj: Na Goriškem dobro znani in dobro situirani slovenski narodnjak in liberalec strojarski mojster Andrej Jakil v Mirnu je imel skozi dolgih 25 let svojega brata v svoji strojjyni zaposlenega kot delavca. Delavec jt* bratu gospodarju dolgih 2."» let .zvesto služil in ob času stavke strojarjev t Mirnn na korist svojega brata ^tovarnarja eelo krumaril. Po 25 letih se je moral podati od brata čez prag pognan iskati si zaslužka v Ameriko, kjer bode morda Mobil boljši in večji košček kruha, ^kakor mu je dajala njegova rod na gruda in kakor mu ga je rezal rodni brat. Iz iste vasi iu isti dan se je moral podati delavec, brat mojstra Antona Budina, vjsor-klerikalca, pregnan od njega z "mile domače grude", spremljan od svoje ženke do Trsta, kjer se je vkrcal enako prvemu na daljno pot. v Ameriko, kjer hoče iskati boljšega bog»a in boljšo domovino. "Trans-, je rae- — Produkcija zlata. — Množina dobljenega zlata v zlatih rudnikih, ki so združeni v vaal Chainber «of Mine«' seea marca znašala 760.324 unc v vrednosti 3,229.652 liver šterlin-gov (1 liver šterlingov je $4.86 =24.07 K.). Meseca aprila pa je možina znašala 755.858 unc in vrednost 3,210.682 liver šterlin-gov. V okoliških krajih je konec-no meseca aprila znašala možina 29.116 unc in vrednost 123.676 liver šterlingov. — Ogenj v tovarni sa smodnik. Iz Dunajskega Novega Mesta poročajo, da je pričel dne 30. junija. ob »tirih in štirideset minut popoldne goreti obje"kt V. tovarne za smodnik v Woller»dorfu4 Objekt je v najbližji bližini letališča in kamenitega križ«, ki o* značuje prostor, kjer je lanskega 7. julija zletel v zrak objekt 48 in je bilo več vojakov mrtvih. Na pogorišče je prihitelo takoj vse vmjaštvo iz mesta. Ker je vlekel močan veter, ni bilo mogoče zadušiti ognja. Venomer se cule eksplozije nabojev. Več vojakov je zadobilo opekline. Ob 6. zvečer je začelo deževati in ogenj se zato ni razširil na sosedne »objekte. Ob 7. zvečer je bil ogenj lokaliziran. — Poplave v Galiciji. — Tu je na nekaterih krajih razdrla voda več železniških m'ustov in vsled tega je ustavljen v»*s promet na progi Podwloczyska-Lvov. — Poplave na Salcburškem. — V Pinzgau-i je votla po&kodotala ceste in mostove. Ven promet z vozovi je ustavljen. — 2000 petdesetkronskih ban kovcev. — Hudimpeštanaka |H)li-eija je dobila anonimno ovadbo o dveh izredno spretnih ponarejal» eih denarja. Pišeta se ltlusik in Josip Musaj. V njihovem stano-vaju je dobila policija 2000 petdesetkronskih bankovcev. Avstrij-sko-ogrska banka je izrekla, da ni dobila doslej še nikdar tako spretno ponarejenih bankovcev. — Volitve v Holandiji. — Pri ožjih volitvah za «irtrgo zorim o so bili izvoljeni; 1 katoličan, 1 anti-revolueiotterec, 2 historična krist jana, 21 liberalcev, 5 demokratov in 17 socialistov. Nova zbornic« šteje 25 katoličanov, 11 autirevo-lucionarjev, 9 historičnih kristjanov, skupaj 45 članov desnice, ter 30 liberalcev. 7 demokratov in 18 socialistov, skupaj 55 članov levice. — Svinjar. Iz Gorice poročajo: V goriški bolnišnici ko aretirali n-smiljenega brata, ker je zlorabljal dečke. Sic Kranjski Janes — Obilno deževje zadnjih dni je povzročilo na ljubljanskem Barju veliko poplavo. Zaradltega je . Jnlo treba odpreti Ljubljanico in deroča kalna voda je poplavila vso strugo, ki jo poglabljajo. Delo so morali zaraditega ustaviti. Povodcnj je napravila tudi precej škode. — Is Kandije pri Novem mestu Dr. Suateršlč je prosil župana občine Šmihel-Stopiče, da mu pripravi v obč. odboru izjavo zaupanja v njegovo poštenost zaradi Theimerčinih očitanj. Zurc je sklical obč. odbor na 5. t. m. in tam je 17 odbornikov izmed 22 izjavio, da ne da te izjave. "SI. Narod" je napačno poročal, ko je objavil, da se je izjavilo 5 odbornikov proti zaupnici. — Telegra bo morje več slano4 Mi ne zbira-tiralo se je v Ljubljano in v ne- ! iik> noht nega orožja, kakor ga vi Da rimska cerkev res vzgaja norce, nam je živ dokaz — Kra-i^ski Janez. Zdaj ga morajo samo še transferirati iz Jolieta v Kankakee.kajti od dne do dne postaja bolj nevaren — ne drugim, pač pa sam sebi! - Kranjec h*' strinja z Rev. Klu>-serjets, da bi ne morali katoličani obon»/iti in poklati vse socia-liste. Pravo! Prav nič se vas ne bojimo! Kadar se bomo ifjcialisti vaa bali — namreč vas, nadutih in obuoreHh popov — takrat ne deljo 6. t. m. je prismrdel dež. avtomobil z dr. Peganom. Ta je prosil Zurca, tla zopet skliče od boc. Zurc je to storil. V ponedeljek 7. julija se je odbor zbral iu se prav nevoljno izrazil, zakaj se odborniki kličejo v ta namen, pa je izjavil, da ne da zahtevane zaupnice. Dr. Pegan je prišel na sejo. se vmešaval v zborovanje, rotil odbornike, naj dajo čast dež. glavarji, gledal pa okolo, kakor zaboden vol, ko je videl, da še možje odborniki ne dajo pripraviti do zaupanja dr. susteršiču. To je bilo kler. advokatu in dež. odborniku nekaj strašnega in nehote je postal humorističeu v tem zbirate v cerkvenih basementih, a kljub temu ne vas nič ne bojimo« Katoliški delavci prihajajo v socialistične vrste. Vedno več in več jih prihaja — in to l>oli in l>eče, kaj ne.. To so razlogi, da Kranjec tuli in besni — in to nas veseli! Čimbolj lw> besnel in tulil, tem večji je dokaz, da mi rast emo. Drugače bi ne imel povoda tuliti. £eliiiw>, da bi živel še petdeset let, Kranjec — namo to ti želimo, drugega nič! Tedaj boš spoznal, kakšen bedak si bil nekdaj. Gotovo, da danes še ni socia- žalosthem krpanju Susteršičeve ga dašelnega glavarstva. Od ne- Ii*'»* namreč socialistične druž-delje biva tudi dež. predsednik I i ta fele pride. Je pa socialistič-haron Schwarz v Nyvem mestu mi mogočna strank;. - in stanuje v pjostiji. Nemara je> socialistična misel, ki prinaša je obso- — Deklice na srednjih šolah.— Razveseljiva činjenica na Kranjskem je ukaželjnost slovenskega ženskega naraščanja in skrb staršev za izobrazbo deklet. Sicer je tudi ženski študij na Kranjskem preveč humanističen in premalo urejen za praktične ženske potrebe. Ženske strokovne šole za šivanje perila in obleke, za risanje in prirezovanje krojev, /a kuhanje in gospodinjstvo sploh so tu še premalo znane. Ženski študij nosi nekako znak znanstvenega di-letantizma. Diletantke so potem dostikrat tudi v gospodinjstvu mlade žene. bivše 'višje deklice', ki s vojo nepraktičnostjo in gospodinjsko neizkušenostjo povzročijo marsikatero skrb mlademu možu. Toda to so menda le nekake otroške bolezni naše ženske vzgoje, ki bodo polagoma prenehale. Gotovo je, da bo izobražena žena ob strani pametnega moža v kratkem spoznala m popravila pomanjkljivost i n enostranost svoje izobrazbe. Zato moramo pozdravljati dober obisk ljubljanskega dekliškega liceja, ki ima več učenk, kakor nemški licej v Celovcu, Gradcu in drugod. Mno gim deklicam pa licejski študij niti ne zadostuje, ter se vpišejo v gimnazije in realke. Zadnja tri leta imamo toliko deklic v prvih' treh .razredih gimnazij, da bi ž njimi že napolnil po en I., II. in 111. razred. Tudi Hrvatic je 24. Ustanov je na liceju bilo 16 s skupnim zneskom 5803 K. Podpornega društva na liceju ni, ker odločilni krogi mislijo, da je licej samo za bogata dekleta. Tu ravno tiči glavna napaka nase dekliške vzgoje. Bogatih deklet, ki bi lahko študirale radi izobrazbe same, Slovenci nimamo na Kranj skem — znabiti niti 20. Zato je v liceju in je bilo v nekdanji višji — Vedno dalje! — Bosanski in hercegovski sodrugi bodo imeli od 1. avgusta dalje dnevnik. Njihovo gladilo "(jlas Slo.l)ode" je izhajalo doslej po trikrat na teden. Vsega občudovanja je vreden pogum naših bosanskih in hercegovskih sodrugov, ki bodo pričeli prav sedaj z dnevnikom, ko jih vlada preganja najlutejše. Ni še dolgo tega, ko je bila* vlada razpustila vse delavske organizacije v Bosni in Hercegovini in pognala sarajevsko delavstvo iz "Rad ničkega doma" na cesto. Vsaka številka "Glas Slobode" zapade skoraj državnemu pravdniku. A delavstvo je pokazalo s tem, ko si hoče ustanoviti dnevnik, da je vse nasilstvo vlade ne oplaši, ne odvrne od socialistične stranke. Čim hujši je jarem, tem bolj narašča zavednost delavstva. Bosanskim in hercegovskim sodru-gom želimo prav od srca, da bi njihov dnevnik uspeval kar najboljše ! Svojim domačim sodnikom pa priporočamo, naj ne za ostanejo za bosanskimi sodrugi, ki znajo uvaževati svoj tisk. Kolera. Zaradi nevarnosti vsled kolere je promet na Donavi med Belgra-dom in Zemunom ustavljen. Ce se kolera še razširi, bo tudi železniški promet ustavljen. Povprečna teža možganov. Slo novi možgani tehtajo 467 gramov kitovi 245 gramov, človeški pa 138 gramov. Konj ima 57 gramov, gorila 52 gramov, orangutan 39 gramov, ovca. 13 gramov, od obeh nosebne posme afinj Kranjskim-in Sojarac pa tehtajo možgani le eno tisodinko frrama. Ako primer jamo težo afinj Kmnjskičič in So jarac s težo drugih živali, potem vidimo, kako malo možganov ima ta obe afinji, Znto se nam ni treh» čuditi, ako "Rimski Katolik", po domače "Slovenec v Ameriki' veže take otrobe, da rte marajo za- sko, A strijn Kran jec špekulira na neumnost svojih privržencev in na najnižji inštinkt svoje mase — ki je ka-rakt<|tKtir#n rezultat klerikalne vzgoje surovost/ Kranjca sovražijo celo v njegovih lastnih dui-hovniikih in v širših katoliških krogih radi njegove nemirnosti, surovosti in ljmazanega gobca. Z vsemi se je že kregal in zmerjal po listih; kregal se je z drugimi duhovni, s predsednikom katoliške jednotc, z uredniki katoliških listov. — S kom se sploh še ni kregal in koga še ni obmetaval z blatom? In na klevete takega človeka naj bi se še v nadalje ozirali? — Smejajmo se bedaku in — pojdimo naprej! NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor ieli Čitati podučne članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." Zarja* ishaja v Ljubljani, Še-lenburgove ulice štev. 61 II in stane za Ameriko za celo leto. Včasih se pripeti, da kateremu dopisniKu nikakor ni všeč, ako ne priobčimo njegovega dopisa. U-rednik "Proletarca" se ne smatra za kakšnega gospoda ali zagovornika absolutizma. Vse sporne točke glede lista naj gredo v bodoče pred direktorii "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe',— katera isdaja "Proletarca." Zato pošiljajte vse pritožbe glede ne-rednoiti lista in druge spore tičo-če se "Proletarca" na predsednika "tiskovne družbe" sodr. Fr. podlipca, 6039—25. Pl., Chicago, 111. Direktorij. "NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj se naroči na ' Naše Zapiske' katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesanUiih člankih. "Naii Zapiski" so edina sloven ska znanstveno socialistična revi ja, ter jih ureduje sodrug dr. H Tuma, odvetnik v Gorici. •Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zaipiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor- IgSttfiUH^!^^ Wftf^ss JüJUnUEIüJi I Bolečine, * naj si bodo kakoršnekoli, se lahko hitro odpravijo z pravočasno ralio I Severovega Gothardskega Olja (Severa s Oothard Oil). katero je znano kot najboljše mazilo zoper bolečine. Pomagalo je drugim •— naj tudi vain pomaga. Či-tajte sledeči dokaz: Sedal zopet lahko dela. "Takoj po rabljenju Severovega Gothardskega Olja sem se bolje počutil. Bolečina v moji nogi je kmalu izginila in v enem tednu sem lahko šel na delo. Vaše Gotha^dsko Olje cenim kot najboljše mazilo zoper bolečine." Tom. Tama, Box 8, Gardiner, N. Méx. Cene 25 in 50 centov v lekarnah. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ALOIS VANA — izdelovatel j — sodovice, mineralne vode In raznih neopojoib pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 144» CARL STROVER Attorney at Law Zistops si ttik sodiščih. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloom vsem skupaj pa vse. IG. KUŠL JAN 229— ist Aye. . MILWAUKEE, WI1 Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdrami* t* notranje bolssnl in ranocalnik. »idravnifka preiskava brezplačna—pla fati ja le xdravila 1024 Blua Ialaa4 Ava., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p« ?al.; »d 7 do 9 zvečer. Izven Chicagt iveäi bolniki naj piiejo alovenako. «JOS. A. FISHER Buffet • Ima aa raapalaga vsakevratae piva vina, anedke, i. t. i. Izvrstni prostor za ekrepčile. S70C W. 2«th St., Chlcac«, IU Tel. Lawadale 17S1 Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite posetiti Kovačev "Saloon" kjer vani bode sodr. Movlan postregel s hladno in eveio pijačo in unijskimi emodkami. Delavci, podpirajte svoje organizirane tovari&e. ANA KOVAČ, Maln ulica, Aurora, Minn. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA SIT KARTE. Pošilja denar po pošti in brsoja? no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRB8KA AGENCIJA. Rabim 100 rojakov ki hočejo postati samostojen in neodvisen gospodar v lepem in rodovitnem kraju, kjer je dobra voda, sdravo podnebje in kjer jih je ie mnogo naselje nih, ki so vsi prav zadovoljni. Ce hoče kdo posuti ko daj premožen farmer, se ne sme naseliti Um, kjer Se ni farme-rjev, ki bi mu kos povedati, če bo za mogel na zemlji tudi res živeti. V o-kolici lepega in cvetočega mesta Crivitz, Marinette County je že veliko farme-rjev in rojakov in nikdo so ne pritožuje. Zakaj ne t Ker je zemlja redovit-nirna njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem kraju, izvrstna pitna voda. zdravo podnebje, trave sočnate in redilne za živinorejo, ne hudih viharjev ne toče, ne suSe, ne močvirja, več jezer za ribji lov, z eno besedo vse dobre lastnosti, ki jih farmer potreba je. Zemlja je zelo pp ceni, ker se kupi naravnost od lastnika samega T. Ker-sten. Nobenega dobička zcmljiSkim kompanijam. Ker je že lastnik precej star, bi se rad hitro znebil vse zemlje, zato podari vsakemu kupcu v meatu Crivitz eno loto zemlje za hiino stav-biMo do 23. avgusU. pozneje ne več. Zemlja mora biti prej ko mogoče vsa prodana, zato prav po cen» in lahka odplačila. P Ulite *e danes v slovenskem jeziku na T. Kerstenovega zastopnika N. PIKLOR, 1626 West 21 St. Chicago, Dl. LOUIS RABSEL moderno urejen sslun n 460 6RAN0 M.f KENOSHA. «IS Telefon 1199 S A I^OON i biljardom In kegljiščem Poleg saloona dvorana za društvene seje, veselice itd. John Stražliar 611 Msrket St.. Wsukefsa, iii. iiuim m. 671. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: elektri£na luč, izvrstna knhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parnikn Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: Argentina . . . - 28. maja Oceanic .... 7. junija Martha Washington .. 14. junija Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & C0. 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. ali pa na drage uradne zastopnike ▼ Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCI) P0Z0RI SALOON • modernim kerljl&ea 8r«*s pivo v sodèkih is boUiJkat ki draf• r—arulM pijsk im Potniki kk točna la Is te MARTIN POTOKAR9 1685 8«. Ose trs Ars. Ohietfs M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Ursduje od 10—12 predpoldne in-od 9 «v^čer. V in ne- deljo veier neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996. >000004 GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vara v prodajo vse stvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. VVažno upraianjel T%{\ mi opravi MM V sqfctjj« is ssjctnsjt i Konzularne vojaSke/VlV/220'/i Grove rt ^aiilwaukee.m PUOLBTA KEC Kai pise Jaka Štrigelj. Južna Cikala, 0O.-7V '13 Danes tukaj, jutri tam — ¿e mi tu ni všeč, alo! brž "itiftetncu*" popelje me drugam. Dragi "Pnoletarec!" Zadnjič sem vam pisal bolj po "iblansko". To pa zato, da ne boste mislili, da znam samo eno "¿praho." Znam jih več, tako da je se Kranjski Janez z vsemi svojimi "sprahami", kar se jih je naučil v 16 šoli, proti meni — prava figa! Toliko, da se razumemo. Danes sem jo mahnil—ne vem, zakaj — v južno Čikago in bil sem — strmite 1 — na svetem pikniku. Bil je svet in božji, ker so na istem bandali sveti in božji ljudje, katere ima pod klobukom "foter Krašovc. Vraga — takih "cajtov" pa še ne! &e danes se ves v strahu držim za mošnjiček — par centov še zmiraj imam — da mi ga kdo ne vzame in ne natakne na "špancir štok" ali "vokin stik". Bilo je takole. Prknshal sem jo po štreki Ilnojis Central in znašel sera se Lehrajd gro, katerega je "bug oča" ustvaril za vse, a kunštni ljudje so ga zafencali in gor zapisali: Admišn 25c. Šur Maj k — posegel sera v žep in plačal. Lep ples res in gostje so bili zelo lepi — jako pobožni! Nekatere je poslal sam sveti Florjan, iztreael jih je iz svoje ki-ble . . . Zabavaj se, Jaka, zabavaj! Kegljišče! Tam pokajo za prajze. Hau dujudu! Kaj imate t Kakšne dobitke! "Šur! Imaš partnarja?" \Kaj? Partnarja za prajzf Ja zvlhko sam vinam. Kakšni so dobitki T 5 ali 10 tolarjev T "No-o-o-o! Kdo zlodja bo za cerku aulku stran metau. Cigaro dobiš, pa je!" — Kaikšne pa so cigaret A — takšne t Tenk ju! Skebskih cigar jaz ne maram, noseri! — "Kaj boš ongavu" — odreže se ooldat »v. Florjana — "pri nas je samo bara junjon, drugeea nič!" Ne boš, Jaka! In pustil sem jim kegelne in skebske cigare. Zabava je bila res imenitna. Najlepša točka programa je bila "fajf end ten spat marč." To je čisto nove sorte marč, ki ga je iznašel sam "oče" Krašovc. Prepričan sem, da ga bo dal patentirati. Najprej je marčala banda, za njo "oče" Krašovc. Krašovc in za njim pa cela čreda. "Foter" je držal palico visoko v luft in na isti je imel natakujene tri "finfarje". Člani črede tre-jaHte, uulu-aark-e -asidaU- Wt Florjana pa vsak po en "finfar" ali "cenar" visoko na palicah in na sabljah. Jeser! Prave "finfarje" in cenarje" so nosili natak-njene na palicah in sabljah! Sa-praient! zdaj se pa naglej parade, Jaka. Gledal sem in gledal, če se pokaže kje — tudi on—Kranjski (*:ič s sv«ojim lončeni, pa ga ni bilo. Kaka škoda t Kajti bil je prizor za afne študirat! — Končno zavije parada do bare, fadr Krašovc prvi pomoli svoje "finfarje" počez in za njim so frčali ostali 'pildki' kot metulji; vmes je pa rjovelo in tulilo prav po božje, kakor je navada med pobožnimi ljudmi. Hozana! — Res i menitno so se postavili tam v juž ni Čikagi. Vse v slavo božjo! "Fajf end ten spat marč" v slavo božjo! Finfarji in cenarjl na palicah in sabljah v slavo božjo! Duhovi alkohola v slavo bo žjo! Tuljenje v slavo božjo! In nazadnje lep, krščanski tepež na plesiSču tudi v slavo božjo. Živi jo! —• G ud bay Lekaajd Or o! Nevr Hren! Preklemanska reč, Jaka, na take piknike pa ne več! To je od sile. Človek bi od ssmegs smeha počil — m pa od ssmegs pomilovanja nsd ubogo čredo dobil — brate Proti de koče edijo - ali in Mo sive lase, Sivi lasje in aiva da pa ni nič kaj prijetnega misli človek še dolgo živeti. " temu se je treba iušurat. Baj vej, jaz bi vprašal svojega morata Pavliho v Clevelandu, on ve za kakšnodobro reiu proti a emu spaku. Fr istne -kaj pomaga ^Ipen-tinktura pomada, ki jo izdeluje Jaka itafčičf Da ste mi zdravi ! Jaka Štrigelj. AMERIKAN8KI SLOVENEC" Ne mine skoraj teden, da bi "A. S." ne napadal na prav po-balinski način slovenskih delav cev v Ameriki. V svojih napadih je tako plitek in fanatičen, da a< iz vsega, kar pove, kadi sama za grizenost, satanska hudobnost in maščevanje. Če bi imeli uredniki "A. S." kakšno nadnaravno s — po njih rečeno božjo - — moč, bi prav gotovo slov. socialistov žt davno ne bilo na svetu. Ali te ni majo, zato se morajo zadovoljiti le s svojimi strupenimi psovkam lažmi in podtikanji. Tod«, kaj je pravzaprav vzrok tega ">jo ven ja napram slovenske mu delavstvu od strani tega že-gnanega lističa? Zakaj gre? — Situacija je sledeča: Slovenski socijalisti napredujejo. Njih organizacija raste; z organizacijo pa raste socialistični časopisje, literatura. To pa pome ni i vzgojo socialistične zavesti Delavci čitajo svoje — delavske časopisje in knjige. Začeli »o spo zna vati svoje "žegnane in ne-žegnane" "prijatelje" enako Časi "pilgarstva", krajevnega političnega bosovstva starih strank in prešernih mošnjarje\ zginevajo. Nič več se ljudje take radi ne vsedajo na limance raznin individijeni, katere je — po njih mnenju — ustvaril bog a posebnega blata. Minuli ao tudi časi — če prav še ne dodobra, — ko je kakšen štrebarski velikomestni fajmojšter — kakršnega se naziv lje napr. Tone Sojar — "spucal' v "A. S." svoje farane, ker ao postali premalomarni z donaša njem cvenka na oltar. Vse to jc do gotove meje minilo. Kdo s« danes še zmeni za čivkanje takih "žnegnanih štrebarjev"? Tako discipliniranje najde pri ljudeh k večjemu roganje in zasineh Pred kratkem še tako sveti in ne dotakljivi fajmošter in kaplan ček mora slišati od svojih, na vii dez še nekaj vernih faranov, — zaba\Jjice in celo grožnje. Ali ni to strašno? Tiste stare "mani-re" ni več. Vse se krha. Ljudje so predrzni, — a Bog molči in prepušča vse skupaj usodi, ki faj moštroin res ni več tako mila, ka kor je bila nekdaj. Vse to je prinesel seboj čas napredka in pi delo socialističnih agitatorjev, radi katerih se sedaj gospodje o-krog "A. S." tako jeze. Te pre klicane socialistične agitatorje jf poslal res sam hudič na svet. Kam pa pridejo gospodje okrog "A. S.", če bo že vsak delavec več ve del, kakor pa kakšen velemestni fajmtmter. Kako pa naj kaj veljajo in vlečejo tiste pridige — v prvi koloni "A. S.", — ki jih piše histrouroni. »Smole .in Xi bi bile morda čisto na mestu v starem kraju v kakšni zakotni va si, kjer so ostale doma samo sta re trejalke, nikakor pa ne tu — za v Ameriki živečega delavca, ki je videl, kako vleče "hudič' teško naloženi voz. Amerika jc čudodelna dežela. Na vseh koncih in krajih kaže stvari—tehnične iznajdbe, ki so cerkvenim očetom in filistrom, kakor trn \ peti. Vse miglja, vse se premika Hiše — velikanske hiše, zgradbe 7 velikanskimi pripravami, o katerih naš človek v starem kraju ni ti sanjal ni, ima tu pred nosom — vsak dan. V Ameriki, kjer pra vijo, da nihče ne moli (Rakovec). imajo vsega v izobilju. Velikanske banke, polja, železnice, avtomobili in kdo ve, kaj vse se nahaja tukaj v velikem izobilju. Čudno. — Nič ne molijo, pa je vsega dovolj; v starem kraju (na Kranj skem) je pa toliko božjih potov, toliko trejalk, ki molijo noč in dan, pa tako pomanjkanje in dra ginja. Če bi bilo po Sojarju, ki nr verjsme v delo sli vrednost dela potem bi morsls biti Kranjska dežela ena najbolj bogatih dežel nasprotno pa Amerika, ta nekr ščanska dežela, ena najbolj rev nih. Toda Sojar in Jauez ne misliti nikdar resno; imeti hočeta sauu rualo "špaaa" s svojimi "brav-ei". To je stara stvar. Ssmo sine riške razmere torej že "pobujšu jejo" našega človeka, sedaj p» pridejo naokoli še socialistični — agitatorji, kateri pripovedujejo naj delavci, ki sodelujejo pri teu* iniirljajočein brezbožnem stvar atvu, dobe — zahtevajo svojih pravic, večji del svojega pridel ka! To nikakor ne ugaja "žegna nitu" gospjodom, kajti le-ti ne verjamejo v "dobrote tega sve ta", če se tičejo dobrote katerega drugega, — razun Sojar ja in Ja neza. Zato taki napadi! Toda, ka ko napasti? Povedati ljudem odprto, naj v tej grešni Amerik ne gledajo na življenje tega sveta — posebno če ljudje vedo, da oba rada zahajata v kraje, kjer se dobro pije in dobro je? To bi bilo slabo, nesmiselno. To izvesti jc treba drugače. V "A. S." je treba ljudem reči:"" "Poglejte ljudje božji, socialisti iinajo agitatorje, pa — ko agitator odide, so plače ravno take, kakor, ko je prišel. Tc pomeni, da agitator nI prinesel nobenega cvenka. Inreli ste Kristana, ali se Vam zato že dobro go di? Vidite, vi ate bedaki, ki poslušate take ljudi, ki nimajo nič ki Vam ne morejo nič dati." Pa še to: "Socializem ni za nič, — zato, ker bodo potem avtomobili po groš; to je — tako po ceni, da •ju bo imela lahko vsaka baraba — in tako bodo prišli avtomobili na psa; kajti kar imajo barabe to se vendar ne spodobi imeti ljudjem, katere je Bog ustvaril iz boljšega blata. Socialisti hočejo tudi zvišanje plače. To pa ne gre, ker se na ta način ruinira "biznis". Vedno je bilo tako, da so eni delali, eni pa vživali; — le poglejte trote v čebelnjaku! Delavec naj dela; hlapec naj ostane hlapec in "kida" gnoj, mešetarji naj mešetarijo itd. itd. Sozializem ni zanič, ker socialisti se poročajo za grmom. Socializem se ne more uresničiti, ker je to proti naravi. Socializem ni zanič, ker bo dal otrokom prosto šolo. To pa ne gre, ker se je bati, da bi bili notem vsi ljudje enako "kuntni". To je protinaravna. Socializem ni faniČ, ker bo imel skupne kuhinje in se bo lahko vsakdo najedel do sitega. To pa ne gre, ker potem bodo eni veliko več pojedli, kakor pa drugi in to ne bo več socialistično..." To so metode za protisocialistično agitacijo "žegnanih" gospodov pri "Amer. Slovencu". Resne niso, ker ne pridejo iz ust resnih ljudi; ampak znak duševne agonije so, ker gospodje vedo, da se njih korumpirana ladja licemerstva in duševne teme potaplja. Predno je izbruhnila francoska revolucija, so nekako na tak način preganjali svoje muhe razni plemenitaši in zajedači, katerih vredni bratci so uredniki "A. S." in konečno so se tiste muhe spremenile v tragi-komedijo, ko so šli židani gospodje pod giljotino. Narod je dobil konečno tudi svoje muhe ... "A. S." lahko zbija svoje muhe, kolikor se mu poljubi; a čas bo prišel, ko bo tudi tisto delavstvo, katerega ima še za seboj, spoznalo te muhe — in bo dobilo morda tudi svoje muhe ... razne D—r. — Vojno sodišče v Erfurtu je obsodilo sedem delavcev, ki so bili na kontrolnem shodu in vsled tega pod vojaško oblastjo, zaradi upornosti in žalitve nekega žan-darja in policista, in sicer enega na sedem mesecev ječe, enega na eno leto, pet pa na pet do pet in pol let. kaznilnice, razuntega na izgon iz armade in uvrstitev kot vojaki drugega razreda. Drako-nična sodba je tako učinkovala, da sta ženi dveh obsojenih omedleli. Včeraj se je bavil s to o-krut.no sodbo tudi državni zbor. Socialisti so ostro kritizirali to sodbo in zahtevali reformo vojaš ksga kazenskega zakona. Sodrug Scheidemann je imel besedo v tretjem čitsnju brambne predloge rn je vehementno napadal za- kon, ki izziva ves vet na novo obtoževanje. Nemčija je agent pro-vocateur v oboroževanju. Ljudstvo hoče spravo s Francijo. Kan-lelar Bethmann-Hollweg je polemiziral z njim, češ da ac socialisti loče jo dati prepričati. Zagovarjal je Nemčijo, ki baje ne išče so-/ražnikov po svetu. Izzival je so-?ialiste, ki so mu huruo odgovarjali. Sodrug Scheidmann je še enkrat povzel besedo in ostro zavr-lil kancelarja. Vprašal ga je, kaj nu daje pravico, da govori v imc-au nemškega naroda? Narod ga li postavil na njegovo mesto! Z zredno ostrostjo je Scheidmann kritiziral erfurtsko sodbo. — Socialist i-so predlagali, da se sprejme v vojaški zakon poseben paragraf, ki ima ublažiti trde določbe vojaškega kazenskega zakona, Po seji je vojni minister obljubil» da vloži načrt kazenskega zakona za silo. - POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e na|cesf)e !■ aalbolj slguras. Naàa parobrodna poslov niča j« največja na Zspsdu in ima vse najboljèe oceanska ¿rt« (linije). Sifkart« prodajamo p» kompanilskih cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. IZ EVROPE. Malokdaj se pripeti, da dobi tvorničar pismo iz drugega dela sveta, ki hvali njegov zidelek. Z veseljem obelodanimo mi pismo gospoda Tomaža Žovle, Mozirje, Štajersko: "Želim Vam poročati, da rabim Trinerjevo amerikansko zdravilno grenko vino že precej časa, in da se mi jako dopade. Jaz moram to vino vsakomur priporočati, posebno tistim, ki imajo sla\| tek, zaprtje in ne spijo dobro." Vsaka družina ve, kako važno je imeti pri rokah sredstvo, ki takoj pomaga v takih alučajih. V lekarnah Jo*. Triner, 1335—1330 So. AshJand Ave., Chicago, 111. Triner jev liniment bo vedno dal popolno zadovoljnost, če so členi trdi in če počutimo bolečine v mišicah. (Adv.) K as par Državna Banka kupu|e ln prodala In zamen|u|e denar vsah drla» •vata. — Pri Kasparjevi Državni Baaki se izplača sa K6 $1, btu odbitka. Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje >% obresti. — Slovenci postr«. ienl v slovenskem |czlku. - Banka ima $6,118,821.66 premoženja KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICA0Q, ILLINOIS Kadar nemore-te dobiti pravi Richter pain expel ler pri vašemu lekarnarju pišite na F. Ad. RICHTER 74-80 Viskisftia Strast IE« TORI, I. T. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC A CO. P ,0. Box 25, Denver, Colo. SLOVENSKI SALOON Louis BEwrrz, 198 -r- 1st Ave., Milwaukee, Wis. I zborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejel. JOE POLOVICH do dane« najmodernejši . KROJAČ dela obleke finih krojev po telo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Loviš, Mo. E. BACHMAN 1719 S. Centra Ave., Chicago, ni je največja čeekoslovenska delavnica zastav, znakov, čepic in vpeh društvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. L STRAUB URAR 1010 W. litk St. Okirafa, BI Lbm vetje anlege ar, verlMe, parts to dragih drafatla. Isvriaje Sail pepravtia v Saj etrekl r CLEVELANDČANI POZOR! i Belaj & Močnik :: 6205 ST. C LAIK AVL, CLEVELAND, OHIO. j < KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo T i moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. ! Izdelufeva obleke po najnovejši modi. ♦♦S»SSS«SSOO»»»+S»»»»»SOSOO»»SOS»SSS+OSOS»SSSSSS + M» Ameriška Državna Banka 1825-1827 Bine Island Avenue vogal Loomla nllrc OAcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PSSDSEDMIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Naie podjetje je pad nadzorstvom "Clearing Housa" ¿ikaikth bank, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka premama tndi ule-ge poitne hranilnic« Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure sv eter; v nedeljo od 9 ura dopoidne 4u it ura dopoldne. Denar vloften v nato banko nosi tri procente. Bodita uvejsreol, Sa Ja pri nas denar naloien varna In dobltkanosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna — 2144-50 Bine Island Avenue, Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni ■»■ i. !■ ■ i i ■ ■ ■ — i Restavracija in kavarna "Jugoslavija". t UM — W. 18 Str., CHICAGO. ILL. i — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! — < E. RICHTER, lastnik. \ Conemauflh Deposit Bank 54 MAIN STR. CtNEMAUCI, PJL Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga« 1816 So. Centre Ave. 1.) Rodovitna semlja; t.) Zdrava, Cista student na voda; 3.) Zdravo podnebje, ugodna klima ia pri jasen kraj; 4.) Dober trg doma in dobre fte-lezniike sveže a velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Niske eene, lahki obroki ter nobene ¿ifutarije. Se je prostora ca 150 rojakov. Pridite in oglodajte »i to čemijo ia kraj sedaj ko vidite kaj raste in kako raste. — Tu bodo sami Sloveaei, tujeev ne bo med nami. V8B TO je vsrok, da sem prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v WAU1ATJKEE, WIS. PREDNO kupite farmo, gleite, da imata poleg drugik tudi TE ugodnosti, brss ksterik nista v stanu aspeino Uhajati. Za aadaljne informacije pilita A. MANTEL, e. o. ORIMMXR LAND 00 . _ Boom 1007 — 133 W. Washington Bt, CHICAGO, ILL.