. i' .'■■ :A.-,:/ ~ i fltn/ie AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 196 Smrtna obsodba katoliškega Škota in treh nižjih duhovnikov v Sofiji na Bolgarskem __ ________________ • Poleg teh je bilo dvajset drugih duhovnikov obsojenih v zaporne kazni. — Vsi so bili obdolženi špionaže v prid Vatikana in zapadnih držav. DUNAJ. — Poročila iz Sofije Donu Francescu in po članih potrjujejo vesti, da je bolgarsko inozemske tajne službe.” komun, sodišče obsodilo na smrt Obtoženi so bili, da so delova-z ustrelitvijo nekega katoliške- li na ustanovitvi podtalne od-ga škofa in tri nižje duhovnike, porne organizacije, ki bi se jo u-Dvajset nadaljnih duhovnikov porabilo za strmoglavljenje kopa je bilo obsojenih na daljše munistične vlade v slučaju “o-zaporne kazni radi enakih ob- borožene intervencije tujih ar-tožb v tem npvem pogonu na ka- mad.’ toliško Cerkev za železno zave- Vatikansko gasilo L’Osserva-,so- to^e Romano poroča, da ni' bil ta Na smrt so bili obsojeni škof proces nič drugega kot v naprej Evgenij Bosilkov in duhovniki zasnovan in sklenjen umor. Jozafat Šiškov, Kamen Jonkov Katoliška cerkev je v manjši-in Pavel Sariski, bivši ravnatelj ni v Bblgariji, kjer ima večino katoliškega semenišča. pravoslavna Cerkev, ki streže Bolgarska telegrafska agenci- komunistom, ja sporoča, da so duhovniki rek- Francoski vojaški ataše v So- CLEVERAND 3, 0.s TUESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1952 LETO LIH —VOL. LHI h, da so bili “zapeljani po Vati- fiji je bil obdolžen, da bo založil kanu, po vatikanskem poslancu duhovnike z orožjem. Pouk laškim rdečim, naj zasramujejo in žalijo Ameriko Tajna okrožnica vsebuje natančna navodila, kako se je komunistom obnašati napram Amerikancem. RIM. — Moskovska kampanja sovraštva proti Amerikancem je opogumila laško kom. partijo,, da je izdala tajne okrožnice, ki vsebujejo navodila italijanskim komunistom, kako naj zasramujejo in žalijo Amerikance. V teh cirkularjih je rečeno, da, se morajo komunistke delati kakor da ne slišijo, če jih ogovore Amerikanci, v nobenem slučaju Pa se ne smejo spuščati ž njimi v razgovor. Na plesih in drugih socialnih prireditvah ne smejo; imeti nobenega opravka z Amerikanci. Komunist ne sme nikoli ponuditi ali odstopiti svojega! sedeža ameriški ženski. Na poulični, v avtobusih in v drugih javnih vozilih, naj komunisti nemudoma in ostenta--tivno obrnejo Amerikancem hrbet, trgovci - komunisti pa naj postrežejo Amerikancem zad-31 j im, ali pa še boljše — naj jim sploh ne postrežejo pod pretvezo, da nimajo zaželjenega blaga. Nixon, kričav in—molčeč SAN FRANCICO. — Senator Nixon, ki ima zelo mnogo povedati o nepoštenju in graf tu drugih, ni doslej še z besedico omenil zadeve, zakaj je poslal 23,000 nefrankiranih pisem po pošti, ko je ugotavljal mnenje volil-cev v zvezi s predstoječimi volitvami. V remenski prerok pravi: Danes in ponoči deloma oblačno in hladno. 'PRAZNIK' 30,000 AFL DELAVC Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 7. okt. 1849 je bil rojen!‘smrtni sovražniki’. ameriški poet in predavatelj ' žlic temu ^_________ _______ James Whitcomb Riley. Umrl ] obravnave ‘smrtnega sovražni-22. julija 1916. Jka’Hissa”. Vsled delavskega spora trpi privatna, komercialna in javna gradnja. CLEVELAND. — Včeraj je zelo zaostala javna, komercialna in privatna gradnja v treh coun-tijih ali okrajih, kar je posledica “delavskega praznika,” ki ga “obhaja” 30,000 gradbenih delavcev, pripadajočih Ameriški delavski federaciji (AFL organizaciji) Kontraktorji so sporočili, da se člani dvajsteih AFL unij gradbene stroke včeraj ni priglasilo za delo, ker so jim njihovi voditelji rekli, naj si vzamejo počitnice” v svoji jurisdiktični bitki z AFL unijo mizarjev oziroma tesarjev (carpenters). Carl Schwarzer, glavar Carpenters District koncila, je rekel, da je na delu 10,000 tesarjev, ki bodo delali, kolikor časa jim bo pač mogoče. o----- Clare Booth Luce pravi, da Stevenson ne pozna komunistov če bi Jih, bi ne dal dobrega spričevala o značaju izdajalca Hissa, pravi bivša članica zveznega kongresa. NEW YORK. — Clare Booth Luce, bivša članica zvez. kongresa, je izjavila, da kakor se dozdeva, guverner Stevenson, demokratski kandidat za predsednika, ne pozna komunističnih “podgan”, tudi če jih vidi. Mrs. Luce je govorila na pol ure trajajočim televizijskem programu, katerega je sponzoriral glavni odbor republ. stranke. V dokaz svojih trditev je navedla afidavit, ki ga je podal Stevenson pri zaslišanju v zadevi izdajalca Algerja Hissa ter o njegovem značaju. Stevenson da je takrat izjavil, da vkolikor on Hissa pozna, je njegov zna-' čaj neoporekljiv. “Mr. Stevenson ni komunist”, je rekla Mrs. Luce, “še več, on pravi, da so komunisti naši Toda nav-je branil tekom tiste Nedostojni politični boj mož, ki bi morali biti narodovi vzori. V RAZDOBJU od petka do ponedeljka, ko naš list ni izšel, so imeli Truman in oba predsedniška kandidata več govorov, ki jih seveda radi razumjivih razlogov ne moremo objavljati. Rečemo lahko samo toliko, da “se dajejo,” da se kar kadi in da si očitajo vse mogoče resnične in neresnične stvari. ’ Gen. Eisenhower očita Trumanovi administraciji predvsem, da je ona kriva za vojno v Koreji oz. za njeno zavlačevanje. -— Predsednik Truman, o katerem je znano, da ne izbira besed in da pove precej, “po furmansko,” kar misli, odgovarja Eisenho-werju, da je bil on sam eden o-nih generalov, ki so zasnovali oz. odobrili intervencijo v Koreji. Vprašuje ga tudi, kako da je s tako lahkoto sprejel v svoje občestvo ljudi, ki jih tako demokratska kakor republikanska stranka smatra za nazadnjake. Eisenhower ne zaostaja z. Trumanom niti za las in ga tudi prav po “rovtarsko” ošvrka. Preds. Truman ne preseneča nikogar, ker že dolgo poznamo njegove dobre in slabe strani, — tembolj presenetljivo pa je obnašanje Eisenhower j a, ki je bil v javnosti brez madeža in na položaju, ko so bile vanj uprte oči vsega sveta. Bilo kakor bilo, gotovo je toliko, da se Eisenhower naglo uči “politike”. — če kdaj, se je v tem primeru izkazala resnica Cankarjevih besed: “Politika, ti si kakor vlačuga!” Ne da bi se ogrevali za enega' ali drugega kandidata, moramo resnici na ljubo ugotoviti eno. Kigsji Najdostojnejši v tej politični- llJiJiiPlf borbi je governer Stevenson, ki si vidno prizadeva, da se ne opijuje in da ne pozabi ne svojega človeškega ne akademskega dostojanstva! Bivša Nixonova agitatorja delujeta zdaj za demokrate Hči pokojnega predsednika Wilsona pravi, da jo Ste-vensonovi govori spominjajo na govore pokojnega očeta, zato agitira zanj. SPRINGFIELD, 111. — Iz gl. stana gov, Stevehsona poročajo, da sta se bivši republ. župan v Nixonovem rojstnem kraju in neki mož, ki je leta 1950 agitiral za Nixona, zdaj izjavila za Ste-vensona in bosta delovala za njegovo zmago. To sta Morris F. Richardson, bivši republ. župan v Whittier-ju, Cal., in John J. Willew, ki je bil pred dvema letoma v Marion | okraju na čelu kampanje za izvolitev Nixona. Dalje je Stevensonov glavni stan objavil p:smo Mrs. Eleanor Wilson McAdoo, hčere pokojnega predsednika Woodrowa Wilsona, v katerem pravi, da jo govori kandidata Stevensona: spominjajo na govore njenega očeta, “zato bom agitirala zanj” (za Stevensona). Kdo je prav za prav Grigorij Malenkov OB BRANJU GOROSTASNIH LAŽI, ki jih je izrekel Grigorij Malenkov v svojem otvoritvenem govoru komunističnega kongresa v Moskvi, ko je postavil slehernemu otroku znana dejstva na glavo ter pribil, da kar je črno, je v resnici belo in narobe, se bo čitatelj gotovo vprašal, kdo je prav za prav ta Malenkov. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti njegovega podrobnega življenjepisa, zato ga povemo na kratko: Malenkov ni človek, ki bi ga radi imeli pri kosilu za svojega soseda. Je bledega, okroglega in brezizraznega obličja; lica so mu ohlapna, brada je od tolšče dvojna, oči so mu trde. Njegovi vranji lasje so gladki lasje Mongola ter izgledajo, kakor da so mu prilepljeni na glavo. Vljudnost mu je tuja stvar. Nek uvaževani diplomat opisuje svoj sestanek ž njim na kosilu v Moskvi sledeče: “Moj poglavitni spomin na tisto kosilo je — spomin na Malenkova. Pogled nanj je bil zame ena najbolj odvratnih stvari. Bil sem osupel nad njegovo odvratno, debelušno gmoto in nad njegovo žolto poltjo. . . Ko so se napijale zdravice, je avtomatično dvigal svoj kozarec, nato pa se spet pogreznil v svoj cinični molk.” — Neki drug diplomat pa je rekel: “Ne bil bi rad odvisen od milosti tega moža”. Toda od milosti in muh tega moža je odvisnih milijone ljudi. Kot tajnik Centralnega komiteja, kot član Politbiroja in Orgbiroja, kontrolira partijsko mašinerijo, ogromen, kompliciran mehanizem, ki doseže vse kote prosstrane Rusije in še daleč onkraj njenih mej v satelitske države in v partijske celice svobodnih dežel. . . Flaifi^iisko vprašanje pred vrhovnim sodiščem WASHINGTON. — V pone. deljek je pričelo vrhovno sodišče proučevati vprašanje, ki bo imelo sila važne posledice: vprašanje segregacije ali plemenske oddeljenosti otrok črncev od ostalih otrok v javnih šolah. Legalno vprašanje je, če ne- orgi-> Malenkov ob navzočnosti katere države, v katerih’ je uve- Premieria Stalina otvoril 19 warJia Vrš,'ir, J Vsesovjetski kongres komunis- tične partije ter ob tej priliki dejal, da so Zdr države odločene MALENKOVA TVI KONGRESA Malenkov je rekel, da obstojata dva tabora: agresiven, protidemokratičen, ki ga vodijo Združe ne države, in miroljuben, demokratični tabor, ki mu stoji na čelu Sovjetija. - Ampak s temi izjavami še davno ni izpraznil malhe svojih laži. — MOSKVA. Ijavljena segregacija, kršijo s j tem ustavo Združenih držav. Nastopili bodo starši zamorskih otrok, ki bodo apelirali tozadevne razsodbe ter argumentirali, da je segregacija “sramotni žig inferiornosti”, kar ima skrajno slabe posledice na vzgojo in izobrazbo črnskih otrok. ‘‘Najslabši odnosa ji” s Sovjeti jo WASHINGTON. — Sovjetska vlada je sporočila ameriški vladi, da je njen poslanik Kennan v Moskvi nezaželjena oseba, kar pomeni toliko, kot da ga mora a-meriška vlada odpoklicati. Državni tajnik Acheson je izjavil, da so odnošaji s Sovjetijo zdaj; naj slabši. SEOUL, Koreja. — Več kot. 12,-000 komunistov je napadlo zavezniške vojne položaje na dveh tretjinah bojne fronte. COLUMBUS, O. — Senator Sparkman, podpredsedniški porušiti obstoječi mir. Oba, Malenkov, ki je smatran kot Stalinov naslednik, in bivši zunanji minister Molotov, sta strupeno napadla Zdr. države. Malenkov je izjavil: “Zdr. države so se odločile. porušiti svetovni mir in pripravljajo novo vojno. Ker je Sovjetska zveza glavni steber miru, zato so nji-liove vojne priprave naperjene v prvi vrsti proti njej.” Dalje j© Malenkov rekel, da je bil “Severnoatlantski blok formiran brez vednosti Sovjetske zveze kandidat demokratske stran- j in za njenim hrbtom.” V na-ke, bo govoril v državi Ohio imenu, da utaji svoje agresivne jutri in v četrtek. PITTSBURGH. — Državni tajnik Acheson, ki se nahaja v tem mestu, je izjavil, da so Sovjeti izprevideli, da ne morejo izvojevati mrzle vojne, zatb so se pričeli ozirati po novih sredstvih, da dosežejo z j krajih sveta so bila ustanovlje-njimi svoj cilj. 'na za zločinske smotre, in zdaj V nedeljo je Ge- so Zdr. države zaposlene z mili-tarizacijo Zapadne Nemčije in Japonske v iste svrhe. Rekel je tudi, da je “agresivni protidemokratski tabor, kateremu stoji na čelu Amerika, zdaj na poti za podjarmljenje sveta S' silo ter dela priprave za tretjo svetovno vojno.” Agencija Tass je navedla samo osem članov politbiroja od šestnajstih, ki so navzoči. Ti so: Stalin, Molotov, Malenkov, Be-ria, Vorošilov, Bulganin, Kaga-novič in Kruščev. Dva tabora Dalje je v svojem govoru rekel, da obstoji današnji svet iz dveh taborov: — iz agresivnega protidemokratskega tabora, ki ga vodijo Zdr. države, in iz “miroljubnega, demokratičnega tabora, kateremu na čelu je Sovjetska zveza. “V očigled te nevarnosti so se dvignile miroljubne sile po vsem svetu v obrambo miru in neodvisnosti svojih dežel,” je dejal Malenkov. (Tu bi imel Tito primeren in avtoritativen komentar! Ur.). Svetovno ekonomsko situacijo je opisal Malenkov takole: V SOV JETI JI in ljudskih de-mokraciah ni kriz in so boljši življenski standardi. . V KAPITALISTIČNI ekonomiji so ponovne krize militarizi-rane ekonomije, izkoriščanje in pomanjkanje. Vladajoči krogi Zdr. držav so v glavnem odgovorni za ustvaritev “agresivnih zvez, kot je n. pr. Atlantski blok, katerega agresija je naperjena proti Sovjetski zvezi, kitajski ljudski republiki ter ostalim ljudskim demokracijam”. “Kriminalna vojna” v Koreji Ti krogi so tudi odgovorni za “kriminalno vojno” v Koreji, — “za zaseg otoka Formoze in za preureditev Zapadne Nemčije ih Japonske v odvisne države.” smotre, je'nadaljeval Malenkov, je ta blok obdolžil Sovjetsko: zvezo, da pripravlja napad na Zdr. države, Veliko Britanijo, Francijo in druge dežele. Zločinski nameni Amerike Ameriška oporišča v mnogih Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Peta obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Frank Strnada v spomin 5. obletnice njegove smrti. Seja— Podružnica SŽZ št. 32 ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Vabljene vse članice, posebno one, ki so v zaostanku s članarino. Tretja obletnica— V sredo ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Johna Omerzo v spomin 3. obletnice njegove srprti. Baragove pratike— Baragove pratike za 1. 1953 so na razpolago v Grdinovi trgovini na 6113 St. Clair Ave. in pri raznašalcu Ameriške Domovine Rafaelu Skolar na 1219 E. 169. St., tel. KE 1-7334. V bolnišnici— Tom Grmeck, 1072 E. 176. St je moral v Glenville bolnišnico na operacijo Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob navadni uri in v navadnih prostorih svojo sejo. Na dnevnem redu je razgovor o praznovanju 25-letnice. članice so prošene, da se seje za gotovo udeleže. Večerne pesmi— Jerucova zbirka pesmi “Večerne pesmi” se lahko dobi pri J. Melaher na 1102 E. 63. St. (nad trgovino Spech). Kniga stane $0.60. Naročite jo lahko tudi po pošti. Pesnik je bolan v Belgiji. Z nakupom knjige mu pomagate iz stiske. Iz bolnišnice— Nande Novak, ki se je pred1 tedni ponesrečil, se je vrnil iz bolnišnice in se vsem obiskovalcem, prijateljem in znancem zahvaljuje za cvetje, darove in dobrohotne želje, ki so mu bile v veliko uteho. Novi grobovi Stanley Kozinski Umrl je Stanley Kozinski, stanujoč na 5230 Superior Ave. Zapušča sinove Kazimirja, Chester in Stanleya; žena mu je že prej umrla. Pogreb bo iz Golobovega zavoda jutri zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Kazimirja in od tam na pokopališče.—Pokojni je bil Poljak in star 61 let. Frank Shusky Snoči je preminul na svojem domu Frank Shusky, star 70 let, stanujoč na 14109 Sylvia Ave. Doma je bil iz Vuhovarja, Jugoslavija, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Tu zapušča žalujočo soprogo Magdaleno, poprej Feger, 4 sine, John, ki stanuje v Willowby, Frank, Tom in Tony, hčer Katherine Kon-schak v Brunswick, Ohio, sestro Katie Lishing in šest vnukov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Mary A Svetek na 478 E. 152. St. NA DESNO! Poročnik Adlai Stevenson ml. na sliki s svojimi brai in očeoni poem, ko je prejel svoje oficirske znake. Zgltda da je demokraski predsedniški kandidat na svojega sina-vojaka zelo ponosen. Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči! šampijonka v plavanju postane redovnica PROVIDENCE, R. II. — Deklica, ki je bila imenovana petkrat šampijonka v plavanju in ki je bila članica ameriškega1 olimpijskega plavalnega teama v Londonu, je vstopila v samostan ter pričela svoje šolanje za redovnico. To je 18 letna Clara Lamore. Ameriška Domovina v vi ■ ifoivii ________ tmOTStSmJSmrn •117 St. Cla«r Are. HEnderson 1-0628 CleTeland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevsc NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879 No. 196 Tues., Oct. 7, 1952 Churchill o podržavljeni industriji Ko je pri zadnjih državnozborskih volitvah v Angliji zmagala konservativna stranka, so mnogi pričakovali, da bo takoj pričela vračati privatnim lastnikom težko industrijo, ki jo je prej podržavila delavska stranka. Toda celo leto in še delj ni bilo nič slišati, kaj namerava sedanja angleška vlada storiti s to industrijo. Mnogi so mislili, da Churchill ne bo mogel izvesti svoje obljube, da bo težko industrijo vrnil v privatne roke. Govorili so, da se je ustrašil grožnje delavske stranke, ki je napovedovala, da bo pri prihodnjih volitvah zopet zmagala in ponovno podržavila to industrijo. V takih negotovih razmerah, tako so sodili mnogi, bi sedanja vlada pač težko dobila privatne kapitaliste, ki bi bili pripravljeni kupiti svoje nekdanje tovarne. Zdelo se je, da bo konservativna stranka prisiljena še nadalje voditi to breme podržavljene industrije. Toda vse te napovedi ne niso uresničile. Churchill je pač star in preizkušen politik in vešč tudi v narodnem gospodarstvu. Zavedal se je dobro, da bi vsak nagel in nepreviden korak glede tega mogel povzročiti državi ogromno škodo in poleg tega še huide socialne boje. Treba je bilo torej zadevo dobro premisliti, predno bi padla kaka odločitev. Churchill se dobro zaveda, da tako kot je bilo prej, ne more biti več~ Čisto kapitalistično gospodarstvo je doigralo svojo vloga v zgodovini človeštva in povratek na zaj je nemogoč. Kapital, industrija in enako podjetje ni sa mo privatna zadeva, marveč vršiti mora tudi socialno funk cijo. Ne samo podjetnik, marveč tudi delavstvo in vse ljuc stvo je zainteresirano pri industriji. V bodočnosti ne smejo več igrati pri njej vloge le privatni interesi, marveč preč vsem družabni. Popolnoma kapitalistično privatno gospO' darstvo je nemogoče; na drugi strani je pa tudi skušnja po kazala, da podržavljena industrija ni v korist ne državi in ne delavstvu. Konservativna stranka je sedaj našla nekak izhod med tema dvema skrajnima nazoroma — med kapita lističnim privatnim gospodarstvom in podržavljenim. Na shodu v Woodfordu, ki ga je imel dne 6. septembra je predsednik angleške vlade presenetil vso angleško javnost, predvsem pa delavsko stranko. Sicer je najprej povedal, da bo držal svojo svoječasno obljubo, da bo vlada vrnila podržavljeno industrijp v privatne roke. Izjavil je, da se vlada s tem problemom dosedaj ni mogla toliko pečati, ker je morala posvetiti vse svoje sile rešitvi državnih financ, ki jih je zavozila delavska stranka. Kakor hitro pa bo novem bra pričel zopet poslovati parlament, bo vlada predložila na črt o ureditvi podržavljene industrije. Churchill pa je ob tej priliki tudi povdarjal, da nihče ne misli na to, da bi se ustvarilo stanje, kakršno je bilo pred po-državljenjem. Vlada je pač prepričana, da je za vse najbolje, če ostane težka industrija v privatni lastnini, toda mora biti nadzirana po tridelnem odboru, ki naj bi ga sestavljali; delodajalci, zastopniki delavskih unij in zastopniki konsu-mentov. Torej socialno kontrolirana industrija, to je nekaka označka za novi načrt konservativne vlade. Churchillova izjava je bila kakor neka bomba, ki je predvsem presenetila delavske kroge in delavsko stranko, kateri je prebrisani Churchill na ta način izvil iz rok orožje proti kapitalizmu in kapitalistični vladi. Churchill se je namreč v svojem govoru vešče skliceval na to, da proti temu načrtu ne bi mogla ugovarjati delavska stranka, ker je podoben načrt o kontrolirani industriji priporočil zadnji občni zbor — konvencija — britanskih strokovnih delavskih organizacij. Predsednik vlade je namignil, da upa, da delavska stranka ne bo več iskala v stari krami spornega jajca o podržavljeni industriji. Kakor smo v našem listu že pisali, je med mnogimi delavskimi voditelji v Angliji dozorelo- spoznanje, da podržavljena industrija ni prinesla delavstvu tega, kar je pričakovalo, da se je položaj delavstva prej poslabšal kot pa poboljšal po podržavljenju težke industrije, da je pri tem pa celo zelo trpelo splošno narodno gospodarstvo. Med delavsko stranko sta se že pričeli pojavljati dve struji; Radikalna, ki jo vodi socialist Bevan, ki zahteva, da se vsa industrija socializira v smislu socializma, drugi in sicer večji del pa je iskal novih potov na podlagi dosedanjih bridkih skušenj in razočaranja ob podržavljenju industrije. Churchill je sedaj zajel novi veter v delavski stranki v svoja jadra. Skušal bo izvesti nekaj, kar odgovarja željam mnogih delavcev. Churchillov korak je ustvaril v Angliji čisto nov položaj. V bodoče verjetno ne bo več tako ostrih debat o podržavljenju privatne industrije. Razlika med stališčem konservativne stranke in delavske se je s tem precej zabrisala. Obe stranki imati sedaj isti cilj: socialno kontrolirano industrijo. Sicer delavska stranka — vsaj delno še vstraja na tem, da naj bo lastnik težke industrije država, dočim konservativna vlada zagovarja privatno lastništvo,’toda razlika je zelo majhna in cilj je isti, tako je verjetno, da bo mnogo volilcev prišlo do spoznanja, da se pač ni vredno boriti dosti za to ali drugo. Tako bo morda Churchill pritegnil na svojo stran mnogo volilcev tudi iz delavske stranke, kjer mno- gi nasprotujejo podržavljenju industrije, če se voditelji delavske stranke ne bodo trdovratno držali svojega, bo prišlo do sporazuma in srečne rešitve tega vprašanja, ki bo nekako podobna oni v Nemčiji. Na vsak način prodira v svetu doba nove socialne ureditve gospodarstva, sicer polagoma, toda gotovo. M. BESEDA IZ NARODA f Nekaj o razmerah v domovini Sheboygan, Wis. — Dobil sem nekaj zanimivih vesti o stanju v naši stari domovini, žalostno je, da je med nami še vedno veliko rojakov, ki Titovo vlado hvalijo, ki zagovarjajo ali taje njena nasilja, zato pa sovražijo vse, kar je v zvezi z vero in demokracijo. O življenju in trpljenju naših rojakov v stari domovini pod komunistično knuto vemo dovolj. Med nami ne manjka živih prič, takih, ki so ta nasilstva sami doživljali in takih, ki so v zadnjih letih bili v rojstni domovini na obisku. Tisti, ki so z lastnimi očmi gledali razmere in jih s svojimi možgani presojali, povedo resnico. Imamo pa seveda tudi veliko obiskovalcev, ki so šli tja prepojeni s komunistično propagando in so razmere v domovini gledali skozi “progresivna” očala, tem je resnica po veliki večini ostala skrita, skrita zato, ker jo videti niso hoteli. Rojak iz starega kraja piše: “Ko bi le mogel povedati, kakšni je razlika pri nas od 1. 1947 pa do danes, kar zadeva gledanje na Vzhod. Prej je bilo tam — v Sovjetiji — vse najboljše in nam je služilo za vzor, na Zahodu pa so bili sami morilci in vojni hujskači. Pa se je obrnilo. Sedaj je v Sovjetiji vse zanič, njeni voditelji so sami morilci in imperialisti, vas pa prikazujejo v malo lepši luči, odkar dobivajo od tam pomoč. To je igra, ki jo ni v stanju vsakdo tako lepo izpeljati, kot je to storil Tito. To so pravi koristolovci. Za narod se razmere v vsej tej dobi niso veliko zboljšale. Vsakdo mora nositi svoje breme, ki ni lahko. Glede verske svobode Ti je verjetno tako ali tako dovolj znanega. To, kar pišejo o verskem preganjanju v Sloveniji, ni pretirano. Naj povem samo, kaj se je zgodilo na. Jesenicah. Ljubljanski škof Vovk se je pripeljal tja. Cerkev je bila polna birmancev in botrov, ki so\ čakali na škofa. Ko pa je ta prišel do cerkve, so ga obrnili in mu niso pustili vstopiti, čeprav je imel iz Ljubljane od oblasti za to posebno dovoljenje. Škof je moral oditi, ker je bilo partiji tako všeč. Otroci so ostali brez birme. In vsemu temu pravijo verska svoboda! Da, verska svoboda, toda samo za one, ki vero napadajo in Cerkev sramotijo, ni pa svobode za verno ljudstvo! Državnim uslužbencem je na iz-oiro ali prenehati hoditi v cerkev ali pa zapustiti službo. Nam je vsega dovolj in se gremo na noben sestanek več. Obrnili smo tej tovarišiji že davno hrbet.” Drugo pismo pravi: “Veliko noč smo še kar lepo praznovali. Procesija je bila prestavljena na nedeljo zjutraj, šla je po obi- MARSIKDO ŠE NE VE . . . da je poljski begunec Zien-ciakiewicz, ki živi v Londonu, spravil v resnično paniko osebje sovjetskega veleposlaništva v Londonu, ker je izredno podoben sovjetskemu diktatorju Stalinu. Zaigral je nedolžno komedijo, ko se je v luksuznem avtomobilu s svojima prijateljema kot nekakšnima tajnima organoma pripeljal pred sovjetsko veleposlaništvo in tam izstopil — En delavec more posaditi na dan en aker gozda, helikopter pa v istem času “samo” 2000 imeli nič (početi, ker bodo vse storili mesto nas stroji, akrov. Kmalu ljudje ne bomo Še enkrat posebna pisma Pred nekaj časa smo v naši koloni sporočili, da so dobili “nekateri slovenski duhovniki na Koroškem” pisma od duhovniškega Cirilometodijskega društva z one strani Karavank. Na podlagi najnovejšega poročila to poročilo v toliko popravljamo odn. spopolnjujemo, da pisem od omenjenega društva niso dobili samo nekateri sloven, duhovniki, marveč vsi slovenski koroški duhovniki, domačini in begunci. Gospodje, ki pišejo ta pisma, hočejo z njimi na eni strani opravičiti svoje ravnanje, na drugi pa pridobiti sloven, koroško duhovščino na svojo stran. Ko bi gospodje vedeli, kakšen bo uspeh tega njihovega pisanja, bi gotovo niti enega pisma ne poslali čez mejo. Bolj kot kjerkoli drugje vedo na Slovenskem Koroškem, kakšen je verski odn. cerkveni položaj na oni strani Karavank. To pa zlasti tudi zaradi tega, ker se čuti vpliv divje protiverske gonje, ki jo izvaja z vso skrajnostjo komunistični režim v Sloveniji zadnjega p|ol leta in kaj, tudi na Slovenskem Koroškem. V tem pogledu se je tudi na Koroškem izkazalo, da hlapec ne more drugače ravnati, kakor želi gospodar, ki ga plačuje. Za danes o tem samo toliko. Glede verskega odn. cerkvenega položaja na oni strani Karavank pa je danes gotovo da seže protiverska gonja in pritisk prav do zadnjega kotička Slovenije, da zadeva že celo prav vsako malenkost, ki je kakorkoli v zvezi z Bogom, vero hudo potrebovala. “Naš tednik,” glasilo Narodjnega sveta koroških Slovencev, ki so ga doslej v Mohorjevi tiskarni samo stavili, tiskala pa ga je še vedno nemška Carinthia, bodo odslej mogli tiskati tudi v Mohorjevi tiskarni, kar veliko pomeni. Katoliški shod na Dunaju Dunajskega katol, shoda se je udeležilo nad 500 Slovencev s Koroškega, dočim se ga je udeležilo koroških Nemcev samo 600. Slovenci so imeli svoj posebni vlak. Vožnja na Dunaj in nazaj je veljala 81 šil. Vrnili so se vsi z naj lepšimi vtisi. Večer slovenske pesmi Na povabilo koroške dežel, vlade je 20. pr. m. delavsko kultur-no-umetniško društvo “Svoboda” iz Trbovelj priredilo v celovškem mestnem gledališču koncert, na katerem so nastopili ženski in mešani zbor ter godba na pihala. pred presenečenim sovjetskim.*, stražarjem. Ta je takoj sporočil veleposlaniku, da na “cesti čaka tovariš Stalin”. V poslaništvu je — razumljivo, — nastal preplah in zmešnjava, dokler ni “Stalin” pojasnil istemu stražarju, da si je privoščil prijetno šalo. Nato se je “Stalin” odpeljal pred angleško predsedništvo vlade in Churchillovo stanovanje na Downing Street 10, da bi še tam videl učinek svoje podobnosti s Stalinom. To pot pa je sam z začudenjem ugotovil, da se Churchillov stražar še zmenil ni zanj. ■ K sodobnim svetovnim problemom Vodja italijanskih levičar- politiki proti komunizmu za- v . . . . . . cerkvijo. Akcija je skrajno poti in se jo^ je ^udeležilo • premjg2jena jn zacjnje ma_ lenkosti izdelana, vrhu vsega izredno veliko ljudi. Nosili pa smo Samo bandera, bilo jih je sedem. Društvenih zastav v procesijo nismo smeli vzeti. Pretekli teden se je zvedelo, da bodo vse, ki hodijo v cerkev odpustili iz službe. Prenekaterim se je to menda že zgodilo. Cerkljanski učitelji se ne upajo več v cer-kev.” Takega in podobnega branja je več in več. Obiskovalci starega kraja povedo isto in vendar nekaterih še ne sreča pamet. Menda se ji vselej ognejo, kadar se jim približa! Pozdrave vsem čitateljem! Martin K. — Redne ameriške čete 'so v vseh vojskah od 1. 1776 sem tvorile vedno komaj deseti del bojujoče se armade. pa naravnost satansko strahotna. Izvzeta ni niti ena vasica, sega naravnost do zadnje slovenske katoliške družine. Medtem ko Titov enih stvareh Za-padu popušča, pa zato v cerkvenem pogledu tembolj pritiska. Nič ne bo novega, če se bo vpliv omenjene gonje v kratkem moral pojaviti tudi v ameriški sloven, skupnosti. Tudi tukajšnji tovariši bodo morali pokazati, v koliko so zvesti. Družba sv. Mohorja v Celovcu Rojake v Ameriki in drugod po svetu bo gotovo zelo zanimalo, če jim naznanimo, da si je celovška MD v tem letu kupila velik rotacijski stroj, kr ga je Pevci, pevovodje in organisti', pozor Pri upravi “Našega tednika” v Celovcu, Viktringerring 26, dobite, če boste zelo urni'z naročilom, nekaj naj novejših skladb znanega sloven, skladatelja Lojzeta Mava, kakor “Varuj nas!” Marijina pesem 1. za meš. zbor, sopranski ali tenorski solo in orgle ter 2. za meš. zbor in orgle, dalje “Morska zvezda,” Marijina pesem za meš, zbor in orgle, “Nebeški Kraljici,” 3. Marijine pesmi za meš zbor in orgle, “Na Oljski gori,” postna pesem za bas solo, meš zbor in orgle, “Aleluja,” 3. velikonočne pesmi za meš. zbor in orgle. Vsaka navedenih pesmi odn. zbirk je na 4 straneh. Skladateljevo ime samo že pove, da so pesmi lepe, četudi ne vselej lahke. Siqer pa pevci sami najbolje vedo, da lepo petje zahteva vedno pošteno mero truda in žrtev. “Mladi rod” — II. letnik Pred kratkim je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu 1. številka II. letnika mladin. (lista “Mladi rod,” ki naj pomaga u-čencem in učiteljstvu, kakor tudi staršem pri pouku sloven, jezika. List priporočamo tudi a-mer. staršem, da ga naroče svojim otrokom. Tekla Brucknerjeva umrla ■ Pod Pečnico so spet začeli skih socialistov Nenni je bil v Moskvi, kje je bil sprejet pri Stalinu. Ko se je vrnil v Italijo, je bilo v listih objavljenih več poročil o tem, kaj da je Stalin (povedal svojemu obiskovalcu ; vendar so bile vse tedanje verzije zanikane in šele sedaj je v Londonu Richard Grossman v svoji reviji “The New Statesman and Nation” objavil, kar mu je Nenni nedavno zaupal o svojih razgovorih s Stalinom. Tako pravi Grossman med drugim Stalin se prav nič ne vznemirja zaradi možnosti bodočih napadov z atomskimi bombami. Atomske bombe bodo ver jetno igrale veliko vlogo, toda njih akcija ne bo odločilna. Zmago bo izvojevala samo tista stran, ki bo imela dovolj vojakov, da bo sovražno o-zemlje zasedla. Danes pa niti Zdr. države niti Sovjetska zveza nimata tolike- vojske, da bi mogli zasesti bodisi ameriško bodisi rusko ozemlje. — Dalje meni Stalin, da se v zadnjem času mednarodni položaj ni poslabšal in da ni nobene neposredne nevarnosti za izbruh kakega vojnega konflikta. — Vojskovanje na Koreji ni povzročilo kake večje napetosti. Ameriške metode vojskovanja pa so v Aziji po-zročile med tamošnjimi narodi tako razpoloženje, ki je u-godno za Sovjete.—Stalin meni, da je glavna amer. vojaška sila tako zapletena na Koreji, da ni računati, da bi se mogla kje drugje posvetiti kakim novim nalogam. — Sovjetska vlada ne bo podvzela ničesar, kar bi izzvalo vojno, ali pa dosedanje konflikte razširilo, prav tako pa ne misli tudi popustiti nobenemu ameriškemu pritisku, ki bi stremel za tem, da bi se morali Sovjeti umakniti iz svojih sedanjih postojank v Srednji ali Vzhodni Evropi. — člani sovj. politbiroja so sicer mnenja, da Ameri-kanci gospodarsko dosedanjega poteka oboroževanja ne bodo mogli vzdržati in da se bo Amerika zrušila v gospodarski krizi. Stalin sam pa je mnenja, da prave gospodarske krize v Zdr. državah zaradi prevelikega oboroževanja ne bo. * * * V Londonu se je vršila te dni konferenca ameriških veleposlanikov v Evropi. Sicer je bila ta konferenca zamiš Ijena kot redna konferenca poslanikov iz zahodnih držav, a je vendar na to konferenco prišel tudi ameriški veleposlanik Kennan iz Moskve. — Kennan je sedaj na svojem mestu od maja, torej dovolj dolgo, da bi mogel podati svoje vtise o sedanjem položaju v Sovjetiji. Kennan je tisti, ki je sedanji amer. zunanji šolo, toda letos brez dobre vzgojiteljice in učiteljice za slovenski jezik in risanje gdč. Tekle Brucknerjeve, ki je poučevala pod Pečnico 6 let. Zadnja leta jo je mučilo strašno domotožje po prelepem Blejskem jezeru. Pokopali so jo 3 duhovniki, na zadnji poti pa so jo spre- črtal temelje in on je tisti, ki je zasnoval politiko “containment” — zadrževanja Sovjetov kot tisto, ki naj Sovjete tolče. Medtem se je v Združenih državah zgodila sprememba, ker so republikanci začeli na svojih volilnih shodih terjati, da se mora ta politika do Sovjetov spremeniti v politiko “odrivanja” Sovjetov iz Evrope. Dulles, ki je to politiko nakazal, meni da se bo odrivanje nazadnje končalo celo s padcem sovjetskega režima v Rusiji. Pred odhodom iz Moskve je dopisnik lista “New York Times” v posebnem poročilu obrazložil Kennanovo sedanje stališče. Tako meni dopisnik, da je Kennan še vedno trdno prepričan, da je edino možna politika tista, ki se začenja s tako zvanim “zadrževanjem” Sovjetov. Kennan sam da bi bil mnenja, da napadalnost Sovjetov trenutno ne narašča in da je tudi prišel do spoznanja, da Sovjeti trenutno res ne mislijo na nobeno vojaško akcijo niti sami, niti njih sateliti. Prav tako si po Kennanu delajo velike iluzije tisti, ki računajo na to, da bi mogla sovjetska vlada ali pa politbiro v bližnji bodočnosti podleči kakemu uporu v Rusiji sami, ali pa kaki akciji v satelitskih državah. Glede končne ohranitve miru pa je Kennan še vedno pesimist, ker v Moskvi ni ugotovil nobenih znakov o tem, da bi Sovjeti računali na kako zližanje z Zahodom ali pa na popuščanje. Obratno: Kennan meni, da Sovjeti hitro delajo na tem, da bi zgradili še močnejši zid okoli sebe in okoli svojih satelitov. Moskva hoče, da ostane svet razklan na dvoje, na “slab” in “dober’^svet; seveda bi bil do-aer tisti, ki je pod kontrolo komunistov, in slab tisti, ki ga vodijo Amerikanci. Toda ta svoj blok sedaj šele grade in kdor računa s tem, kakšen je končni cilj tega sveta, mora aiti glede bodočnosti zelo pesimističen. Kennan ni o posvetih med Kitajci in Rusi v ondon prinesel posebnih novic; omejil se je verjetno le na tisto, kar so o pogajanjih v Moskvi, objavljala sproti uradna poročila. Toda sam ima dovolj podatkov o tem, kakšni so interesi, ki vežejo ruske in kitajske komuniste. Glavno dejstvo pa je, da sta Rusija in Kitajska dve velesili, ki i-mata mnogo skupnih koristi, toda zelo mnogo interesnih sfer, kjer se koristi obeh držav križajo. mili njeni učenci in kolegi ter v velikem številu tudi starši ot- da se komunisti resno priprav- Francoska kom. stranka je sklenila otresti se Martyja in Tillona, ker da sta preradikal-na levičarska ekstremista. — Oba dosedaj skoraj najvidnejša predstavnika francoskih komunistov sta prejela od vodstva stranke poziv, naj priznata svoje napake in zmote, obenem pa naj odideta na zagovor v Moskvo. Toda oba sta izginila in se poslej skrivata — na pot v Moskvo pa nobeden od njiju ne misli. Vsa ta poročila iz komunističnega sveta dajejo slutiti, rok. Pogreba se je udeležil tudi okraj. šol. nadzornik vi. svetnik dr. R. Pototschnigg. Pri grobu se je poslovil od rajnke preč. g. Čebul in ravnatelj gl. šole na Ledincah Fr. Madritsch, domači moš. zbor pod vodstvom župnika Mateja Nageleta pa ji je zapel “Vigred se povrne.” Na toncu se je za udeležbo pri pokopu zahvalil vsem g. župnik Miha Barbič. Rajnki naj Večni povrne za vso ljubezen, ki jo je izkazovala mladini, bog&o svojim plačilom. Ijajo na radikalno spremembo svoje taktike. 'Stalin je podal svoje pomirjevalne izjave Nenniju, vodji italijanskih socialistov, da bi pomirjevalno vplival na zmerno levico v I-taliji. Nenni je vsebino razgovorov objavil v Angliji na ta način, da jih je zaupal prijateljem in sodelavcem levičarja v angleškem laborizmu — A. Bevana, ki terja večje zaupanje in več trgovanja s s Sovjeti in manj nasedanja ameriški “vojni histeriji”. — QZSjom ^AfAND f-yioStice.,. Ameriška Domovi ima sta Toronto, ki si ga ogleda vsako leto na tisoče turistov, je v nevarnosti. Dimniki se majejo, stene pokajo in cela stavba se zdi nekam majava. Mesto sedaj premišlja, če bi se dala graščina popraviti s pet tisoč dolarji. Vsi, ki jim je Časa Loma všeč, so mnenja, da, je pet tisoč dolarjev smešna in povsem nezadostna vsota za najnujnejša popravila tega gradu. Kakor znano, je bil zgradil grad Časa Loma nek poljski plemenitaš, ki je umrl nesrečne smrti. sam Polije leto Polšje leto’ je, kadar bukev, ki cvete in rodi na štiri ali pet let, bogato obrodi. Pri obilni letini žira se namreč pojavijo polhi v veliki množini. Ta na pogled podgani podoben glodavec je selivec, ki gre za hrano, zlasti za žirom, želodom in lešniki. Bogata paša ga privabi v izrednem številu, ka-kor bi ga poklicala iz polšin in dupel nanaravna sila. Hudič, njihov pastir, jih prižene v čredah. Pravijo tudi, da hudiči za svoje polšje ' trope kvartajo. Zakvartana čreda pomnoži tro-po srečnega igralca. Od tod nenadna množica polhov na nekaterih krajih. Kadar se polhi selijo, si tešijo filad s tem, da obgrizuj,ejo in obglodavajo vršičke raznega drevja, zlasti bukev, gabrov, hrastov, jesenov, javorov, smrek in jelk. Obgrizi imajo podobo kolabarja in kažejo smer polšjega pota. Pas pohoda ne presega navadno v širino kilometra, na dolžino pa potujejo tako daleč, da pridejo do hrane. V splošnem objeda polh, preden žir dozori, prav rad vršičke raznega drevja, kajti takrat mu manjka tudi orehov, kostanja in sladkega sadja, kar mu ne tekne nič manj kot žir. Sicer se ne brani tudi živalske hrane, pleni gnezda in davi mlade ptičke, toda ta hrana mu ne zadostuje. Gozdar troej ne more biti polhov prijatelj, tudi sadjar ga ne gleda rad. Mpogo škode napravijo zlasti pa vrhovih oh robu gozdov. Medenih hrušk ne poženejo sicer toliko po grlu in ne izluščijo toliko orehov, da bi se jezili nad škodo, toda jeze je vredna množina, ki jo obgrizejo, načno in navrtajo in pomedejo na tla. Bližina hiš jih ne plaši. Svoje tri do šest mladičev povrže polšica kaj rada na skednju ali svislih. Tudi z žirom ne dela lepo, ampak potratno. Več ga načne in pomeče na tla napol obžrtega, kakor ga porabi za hrano. Tako dela škodo tistim, kn nabirajo žir za svinjsko krmo. Polh je doma v vsej južni in vzhodni Evropi. Najbolj mu u-gajajo bukove in hrastove lože sredogorja. Vode ne išče, ker malokdaj pije. Pri nas jih je največ na Notranjskem in Dolenjskem. Da jih ni več toliko, kolikor jih je bilo pred desetletji, ni kriva kaka bolezen, kot mnogi mislijo, in tudi me polšja lov, ampak razredčen je in u-nioenje naših gozdov, zlasti bukovih. Podnevi se skriva polh v drevesnih duplinah in v razpokah skalovja, po luknjah v zemlji, ki se zovejo polšine, v gnezdih srak in vran itd. Videl sem ga ležati tudi na leskovi veji, kjer mi ga je izdala belkasta proga njegovega rjavosivega, kosmatega, košatega repa, ki ga je za dobro polovico telesa. Medtem ko polh podnevi miruje in spi, je na nočnih pohodih izredno živahen: Tu se obnaša kakor veverica podnevi. Lovimo ga na razne načine, toda samo na sejen od srede septembra do konca oktobra. Za nekdanje polharje je veljal kot konec polšje lovi dan sv. Simona in Juda (8. oktober). Pozneje gre polh, zlasti star, nerad v past, ker postaja len in se pripravlja na zimsko spanje. Spi dolgo. Pred koncem aprila ne prileze iz zimovališča. Zato ga imenujejo Nemci zimovca, Sie-henschlaefer, češ da prespi zvit v svitek ali kolač na posteljici iz mahu in listja sedem mesecev. Čez dan ga iščemo po duplih ali duplamo. Z drobno šibico podrezamo v duplo. Če je polh v njem, začne kmalu godrnjati. Nato objamemo s palcem in, kazalcem izhod dupla in drezamo polha s šibico tako dolgo, da se odloči smukniti iz dupline. Toda pri tem poskusu bega ga stisneta prsta za vrat in zadavita. Ako si neroden, te zgrabi polh za prst, kar ni prijetno, ker prime hudo in ne spusti rad. Manj vznemirljivo, torej za polharja manj lepo je, če nastaviš na duplo tulec te ali one vrste, v katerega naženeš polha. Če se -nadejaš v duplini več polhov, je najbolje, da jih izkadiš z drevesno gobo ali s cunjami. Zgoraj zamašiš izhod dupla dobro, spodaj pa vtakneš v duplo prižgano gobo ali tleče cunje. Da se dim ne razgubi, ga s klobukom ali futalom, t. j. s pihalnikom, ki si ga zvežeš iz jelovih vejic, podpihavaš v duplo. Če ne moreš do spodnjega dela rupla po naravi, si moraš izsekati do njega pot s sekirico. Dušeči dim omami polhe, da popadajo na dno dupla. Dnevni lov ima sicer svojo zanimivo stran, a se -ne izplača kakor nočni, ki je tudi zanimivejši. Ponoči lovimo polhe na pasti, ki imajo mnogo imen: — hloste, polhove skrinjice, pol-hovske, sklopci, sklopke, sam-o-stri, samo j stre, samostrine, sa- mostreli. Bistvo vseh j,e locen, ki omogoča naproženje in odpro-ženje pasti. Prve pasti so bile vse iz lesa. Na take sem lovil še sam v mladih letih. Vendar ne pomnim onih, ki so bile izdolbene iz enega kosa lesa, ampak samo skrinjice z enim ali dvema zaklopcema, tako da sta PS lahko ujela naenkrat dva polha, tudi trije ali štirje, pe so bili sitni. Novejše skrinjice pa proži kovinast locen. Za vado jemljejo najrajši z oljem namazane lesnike, divjak ali jesen-ko. Polhar začne nastavljati svoje skrinjice ali stavie — eden jih prinese 10 do 50 — z nočjp po bukvah, kamor jih zatika za veje in rogovile s pomočjo dolgih prekel, kd se zovejo ražnji. Katera drevesa so za nastavitev dobra, mu pove izluščen ali nažrt žir na tleh. Nato odide k ognju, da počaka na krohotanje, škrabljanje in drdranje polhov po vejah, na njihovo kihanje in kašljanje. Luščenje in drobljenje žira se v tišini noči dobro sliši. Vmes zaropoče na tla kaka odtrgana trhla veja, a polhe ožive tudi sove, sovražnice polhov, ki plahutajo med drevjem in dleskajo in pokajo s kljuni. Samota in tema delujeta na domišljijo prazni veri vdanega polharja, da si raz- Vinska slavnost v St. Catharines St. Catharines, Ont. — Naše mesto postaja čedalje živahnejše in privablja tisoče novih priseljencev iz vseh dežela. Prebivalstvo mesta St. Catharines je sicer manjše, narodno-istno pa podobno pestro kakor ameriški Cleveland. Preteklo soboto je priredilo društvo Ontarijskih viničarjev svojo vsakoletno slavnost, ki pomeni nekak zaključek vinske trgatve na Niagarskem polotoku. Letošnja letina pravijo da je bila izborna in temu primerno je bila tudi slavnost zelo prešerna. Vinska kraljica, ki jo vsako leto izvolijo, je prejela 500 dolarjev nagrade, na popoldanski paradi pa so nastopile narodne noše kanadskih Slovakov, Madžarov, Italijanov, Poljakov, Ukrajincev, Estoncev in Macedoncev. Pogrešali smo: Slovence. -----o----- Pomožne radiopostaje na severu Ottawa. — Direktorij kanadske radijske družbe CBC je odločil, da bo začela družba nemudoma s postavljanjem relej- ! nih radiopostaj v odročnejših predelih severnega Ontaria. Predeli Chapleau, Long Lac, Gee-raldton, Beardmore, Red Rock in Jamestown, vsi v severnem Ontariju, so bili doslej brez zadostne ali pa sploh brez postrežbe radioprogramov. Vsega skupaj so odobrili sedaj za namestitev 20 takih relejnih radiopostaj širom kanadskega Severa. To pa še daleč ni dovolj, da bi mogli poslušati radio vsi gozdarji in rudarji, ki žive po naselbinah na skrajnem Severu, ko se vrnejo z dela domov. laga naravne glasove nenaravno in čuje hudičevo gonjo polhov ter njegov bič. Kuriti si mora polhar, kajti septembrske in oktobrske noči so hladne. Tudi dene dobro proti jutru praznemu želodcu pečen krompir ali kostanj. Če je polharjev več, si krajšajo noč s pripovedovanjem. Ko misli polhar, da je čas za pregled pasti, kar mu pove tudi školcanje sproženih skrinjic, gre od pasti do pasti z lučjo, z gorečo trsko — zdaj z iclektrično svetilko, — pobere ulovljene polhe, nastavi sprožene samostrele na novo in jih po potrebi premesti. Zmota je, da je polšji lov nekaka posebnost slovenskih krajev. Na enak način kakor pri nas; love polhe v Liki in globoko v Bosni, kjer hodijo ljudje na polhe z nič manjšim veseljem kot pri nas. — Polšje meso je dobro za tiste, ki imajo radi mastno. Ko sem sam prvič jedel polhe, sem moral premagati stud, da imam v roki podgano. Jedel sem na ražnju pečene. — Naši kmečki polharji jih jedo tudi skuhane v zelju, repi ali krompirju. Mast jim odvzamejo in jo uporabljajo za zabelo ali za zdravljenje ran, posebno opeklin. “Krhko drvo bukovo, sladko meso puhovo”, je rekel belo- PREVEč DAVKA — MANJ SLADKARIJ Toronto, Ont. — Dvojni davek na sladkarije — bonbone, čokolado in podobno — ki ga je kanadska vlada vpeljala 1. 1950 in s tem podražila vse posladkalne proizvode v Kanadi, se je izkazal za slabši vir državnih dohodkov, kakor so bili menili v Ottawi. Pred vpeljavo tega dvojnega davka so v Kanadi prodali skoraj 38 milijonov ducatov čokolad na leto, medtem ko jih sedaj pokupijo samo 23 milijonov. — Pri tem niso prizadeti samo otroci, ampak tudi industrija za te izdelke in pa nemara — zobozdravniki. . . ------o------ Petsto brezposelnih Hamilton, Ont. — šibko povpraševanje po poljedelskih strojih so navedli uradniki družbe The Internat’l Harvester Co. v Hamiltonu kot vzrok za odpust 500 delavcev. Delavce so odpustili pretekli teden. ------o----- Kanadčani se ženijo z Japonkami Winnipeg, Man. — Narodni komisar kanadskega Rdečega križa je oni teden naznanil, da so merodajne kanadske oblasti uslišale enaindvajset prošenj kanadskih vojakov, da bi se smeli poročiti z japonskimi dekleti, štirinajst parov je že poročenih in osem nadaljnih parov pričakujejo, da se bodo v kratkem vrnili v Kanado. -------------o------- — Med ameriškimi ženami, ki so končale višjo šolo, jih je več brez otrok, kot med onimi, ki so obiskovale samo osnovno šolo. . kranjski polhar, ko je padel z bukve. Polšje meso so uživali zelo radi stari Rimljani, ki so redili in pitali polhe v polšnja-kih. Jesenski polh tehta pov-pnečno 200 do 300 gramov, stari tolščaki skoraj; pol kile. Polhe ne love niti zaradi mesa niti zaradi masti, ampak zavoljo kožic, iz katerih izdelujejo lepe, trpežne kožuhe in polhovke. Za kožuh je treba 300 do 400 starih ali 500 do 600 mladih polhov. Nekdaj so šli'naši polšji mešički- v prodajo na Holandsko in celo v Indijo. V XVIII. stoletju ženski svet ni maral za polšje kožuhe, zato so jih tem bolj cenili korarji in drugi cerkveni dostojanstveniki. Polhovka je bila ponos naših kmečkih očancev do zadnjih dni. Po Valvazorju so polharji, ki so začuli drdranje in beganje polhov pod hudičevim korobačem, razgrnili nad koreninami debel svoje suknje in si sezuli škornje ter jih položili na tla, da so ležale golenice na zemlji. Ko se je polegel šum, so nalovili pod suknjami in v škornjih polhov, ki so se zatekali v vsako zavetje iz strahu pred svojim hudičevim pastirjem t. j pred preganjajočimi jih sovami. (Iz knjige: Lokar, Gozdovi in vode vabijo.) VAŽNO V ceni moke in paketov s hrano so uraču-“ nane tudi cjarina, zavarovanje in vozarina do najbližje železniške postaje oziroma pošte prejemnika v Jugoslaviji. Za naglo odpošiljatev skrbi naš urad v Ljubljani! Najboljša BELA KANADSKA MOKA, vreča s sto funti.............$12.75 Paket št. 1 - $15.25 Paket št. 2 - $15.00 Paket št. 6 - $24.00 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. pral. mila 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. testenin 5 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. pral. mila 6 Ibs. surove kave 15 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 15 Ibs. testenin 15 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. pral. mila Za ostale številne vrste naših paketov s hrano zahtevajte naše imenike! Zdravila pošljemo vedno z zračno pošto! STREPTOMYCIN: 10 gr.—$6.75 Zahtevajte naše ponudbe za OSTALA ZDRAVILA kot tudi za očala! ČRNO ALI RJAVO USNJE z vsemi dodatki: Za 2 para moških čevljev $12.00 — Za 2 para ženskih čevljev $11.00 SUKNO iz čiste volne s podlogo za moško obleko......$32.50 SUKNO iz čiste volne s podlogo za ženski zimski plašč .$32.50 ODPOŠILJAMO Vaše lastne pakete, ki jih prinesete ali pošljete v naše skladišče! Pošiljajte z zaupanjem Vaša naročila, čeke ali denarne nakaznice na: EXPRESS TRADING C0RP, Telefon: ST 6-9083 27-18 — 40th Ave. Long Island City 1, N. Y. rr « HENRIK STENEJEWICZ: Z opjem in mečem Gospod Volodijovski je priznaval temeljitost razlogov in se je oboroževal s strpnostjo, da se je čas vlekel vedno bolj. Koncem meseca grudna je mraz pretrgal celo razbojst-va. V okolici je nastal mir. Edino zabavo so tvorile javne novice, ki so se pogosto odbijale ob sive zbaraške zidove. Razpravljalo se je torej o koronaciji i o sejmu i o tem, če dobi knez Jeremija bulavo, ki je pred vsemi vojvodi pristo-Ijala njemu. Hrumeli so proti tem, ki so trdili, da se more z ozirom na pogajanja s Hmi-elnickim dvigniti edino Kisiel. Volodijovski je imel radi tega nekoliko dvobojev — gospod Zagloba pa marsikakšenkrat pijačo — in bila je nevarnost, da se popolnoma ne vda pijači, zakaj ni se družil le z oficirji in šlahto, marveč se tudi ni sramoval hoditi med meščane na krste, ženitovanja, posebno hvaleč njihov med, po katerem je slovel Zbaraž. Volodijovski ga je karal radi tega, češ, da šlahčiču ne pri-stoja, da občuje tako zaupno z ljudmi nizkega stanu, ker se s tem zmanjša spoštovanje celega stanu, toda Zagloba mu je odgovarjal, da so temu krive pojstave, ki meščanskemu stanu dopuščajo, da mu rase perje in da si pridobiva tako premoženje, kakršnega bi smela biti deležna le šlahta; prerokoval je, da iz tako velikih pravic ničevnih ljudi ne more nastati nič dobrega, toda delal je po svoje. In težavno je bilo, šteti mu to v zlo v času žalostnih zimskih dneh, sredi negotovosti, dolgočasja in pričakovanja. Zlagoma so vendar začeli knežji prapori čim dalje mno-gobrojneje prihajati v Zbaraž, iz čigar se je sklepalo, da bo spomladi vojna. Vtem pa je tudi dobra volja nekoliko oživela. Med drugimi je prišel s huzarskim praporom Skrze-tuskega tudi gospod Podbipie-ta. Ta je prinesel tudi vest o nemilosti, v kateri je knez na dvoru, in o smrti gospoda Jana Tiškieviča, vojvode kijevskega, po katerem je imel po splošnem mnenju nastopiti vojvodstvo Kisiel, a naposled o težki bolezni, ki je v Krakovu položila gospoda Lašča, kronskega stražnika. Kar se tiče vojne, je slišal gospod Podbi-pieta od samega kneza, da nastopijo čudne stvari, ker so •komisarji že odšli z instrukci-jami, da naj Kozakom popuste čim največ. To poročilo gospoda Podbipiete je viteštvo Višniovieckega sprejelo z bes- nostjo, a gospod Zagloba je predlagal, da bi poslali v mesto protest ip da bi sklenili zvezo, češ, ker noče, da bi bil njegov napor pod Konstantinovem zaman. V teh novicah in negotovostih je minul ves svečan in sušeč je že dosegel polovico — a o Skrzetuskemu še vedno ni bilo nobene vesti. Volodijovski je tembolj naganjal na odhod. “Že nam ni treba več iskati knežnje, temveč Skrzetuske-ga,” je govorih Medtem pa se je pokazalo, da je imel gospod Zagloba prav, da je stvar odlagal dan na dan. Koncem sušca nam reč je prišel Kozak Zahar iz Kijeva z listom, naslovljenem na Volodijovskega. Gospod Mihael je poklical takoj Za globo. In ko so se zaprli s poslancem v posebni sobi, je raztrgal pečat in čital sledeče: “Nad Dnjestrom do Jarho-lika nisem našel nobenih sledi. Meneč, da je morda skrita v Kijevu, sem se pridružil komisarjem, s katerimi sem prišel v Perejeslav. Tam sem dobil od Hmielnickega nenadno dovoljenje, prišel v Kijev in iščem, v čemer mi pomaga sam metropolit. Tu je pri meščanih in po samostanih skritih silno mnogo naših ljudi, toda ti se iz strahu pred črnijo ne dado spoznati, zato je iskanje težavno. Bog me je spremljal in ne samo ohranil, marveč tudi Hmielnickega na: pram meni navdahnil z ljubeznijo; zato imam upanje, da ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO! To vprašanje je sedaj na dnevnem redu, odgovori na to pa so različni Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna. Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem mok, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogočujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem ntožnem času. Za vsako pošilja-tev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. * # • • • Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite jih z kako pošiljko. Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pišite po te nove cenike. Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja točno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslaviji 300 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Kollander poslala na desettisoče dolarjev v do-miovino. Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ali denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HEnderson 1-4148 PRIDITE! PIŠITE! TELEFONIRAJTE! 'V mi še dalje pomore in se me usmili. Duhovnika Muhoviec-kega prosim za svečano službo božjo, pri kateri vas prosim, da molite v moj namen. Skr-zetuiski.” “Hvala bodi Bogu pravičnemu!” je vzkliknil Volodijovski. “Tu je še postseriptum,” je rekel Zagloba, gledaje gospodu Mihaelu preko rame. “Res!” je rekel mali vitez in čital dalje: Angleško slovenski SLOVAR 1952 izdaje ki ga je sestavila Ružena Škerl jeva SE SEDAJ DOBI V URADU AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Stane s poštnino $5.25 64. LETNA CLEVELANDSKA ŽIVILSKA in HIŠNA RAZSTAVA ★ Čez 100 zanimivih živilskih in hišnih razstav. ROSEMARY CLOONEY najbolj znana pevka v deželi CAPTAIN VIDEO nastopi osebno 11. in 12. okt. ob 4:30 pop. East Ohio Gas Co. pecivo kontest dnevno Dnevno 1. do 11. (vključ. nedelje) 9.-16. okt. PUBLIC HALL Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-9034 “Vročitelj tega lista, esaul mirhorodskega kurzena, me je imel v skrbnem varstvu, ko sem bil v Siči v robstvu, in mi je sedaj v Kijeju pomagal ter je tvegal svoje življenje, ko se je odločil odnesti ta list; Mihael, skrbi zanj, da mu ne bo ničesar nedostajalo.” “O, to je pošten Kozak, vsaj eden!” je rekel Zagloba in podal Zaharju roko. Starec jo je stisnil brez ponižnosti. “V svesti si bodi, da dobiš nagrado!” se je vmešal mali vitez. “On je sokol,” je odgovoril Kozak, “jaz ga ljubim, jaz nisem prišel semkaj radi grošev.” “Pa tudi brez fantazije nisi, kakor vidim, ki bi si je ne sramoval noben šlahčič,” je govoril Zagloba. “Niso same F blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Anna Koss ki je zaspala v Gospodu dne 7. oktobra 1949 Tri leta že v grobu počivaš, ljubljena soproga in mati naša, nam pa je težko pri srcu. Nismo Te še pozabili,^ ni ga dneva in ne noči, da nam ne bi bila v mislih Ti. Počivaj v miru blaga duša, in pri Bogu večno srečo uživaj. Tvoji žalujoči ostali: JOSEPH KOSS, soprog JOSEPH, JR., sin ANNA por. GRZSIK, hči STEVE GRZSIK, zet VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 7. okt. 1952. Pridite, da boste slišali Predsednika Trumana V ČETRTEK 9. OKT. OB 2:30 POP. na PUBLIC SQUARE direktno pred Terminal Tower Building TO BO PREDSEDNIKA TRUMANA EDINA PRISOTNOST V CLEVELANDU V TEJ KAMPANJI NE ZAMUDITE SLIŠATI NJEGOVO VAŽNO SPOROČILO KER SE TIČE VAS! TIČE SE TUDI NAŠE MOGOČNE DEŽELE! (Če bo deževalo bo predsednik Truman govoril v Concourse Terminal poslopja) Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dragi soprog, oče in stari oče ki se je preselil v večnost dne 7. septembra 1952. leta. Rojen je bil 22. februarja 1888. leta v vasi Naklo v Istri. V Ameriko je prišel pred 44 leti. Pogreb se je vršil 10. septembra 1952. leta iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo' truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku. Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Cimpermanu za darovano sv. mašo in Rev. Jagru za slovo od pokojnika. Iskrena zahvala vsem, ki so položili ob krsto pokojnika vence cvetja ter mu tako izkazali poslednjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika. Iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da se pogreba udeleže. Naša topla zahvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so se pogreba udeležili. Posebna zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Naša najlepša zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in končno vsem, ki so nam v toku bolezni pokojnika in ob času njegove smrti bili v pomoči. Lepo se zahvalimo pogrebnemu zavoduu Jos. Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in za vsestransko odlično postrežbo. Dragi soprog, oče in stari oče, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine! Tvoji duši pa daj Bog večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Nam vsem pa daj dobri Bog enkrat srečno svidenje onkraj groba! Ženske dobijo delo Hišno delo ženska dobi hišno delo za 5 dni v tednu, dobra plača in bi imela svojo sobo. Pokličite FA 1-2128 ali MI 1-5580. (197) Hišno delo Bi tudi tukaj stanovala. Pri vatna soba in kopalnica. Dober dom. Pokličite WY 1-3537. (198) MALI OGLASI Krasne hiše v Euclidu Proda se lepo novo leseno in kamnito hišo, nahajajočo se na 225 E. 238 St., v bližini nove fare sv. Roberta na Lake Shore Blvd. Cena znižana od $16,900 na $16,300 za hitro prodajo. Se lahko kupi naravnost od graditelja. Hiše v teku gradnje Zidana hiša na 17822 Har-land Ave., Cleveland, en blok južno od Lake Shore Blvd. Za podrobnosti pokličite gradbenika. Posebno fino izdelana hiša z enim akrom zemlje naokrog, se proda. Na 6791 Wilson Mills Rd., v vasi Mayfield, 500 čevljev vzhodno od SOM Rd. Vse mestne ugodnosti. Cena $28,500. Za podrobnosti o zgornjih hišah, se obrnite na gradbenika F. STRUMBLY Pokličite po 5:30 uri zvečer HI 2-4479 (oct.7,10) bestije med vami, ne same be-stije! Toda pustimo to! Gospod Skrzetuski je torej v Kijevu?” “Da.” Pri nas dobite POPOLNO POSTREŽBA ZA BANKETE - SVATBE -OBEDE Točimo žganje in pivo Posebno pozornost damo svatbam PERR0TTI CAFE 390 E. 156 St. (197) Nujno Štiri odrasli ljudje iščejo 4 ali 5 neopremljenih sob v slovenski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče EX 1-9664. — (200) Moikl dobilo delo PRIDRUŽITE SE K I f '7 I TAPC0 TEAM TAPC0 potrebuje može IZKUŠENE IN UČENCE FORGE SHOP TRAINEES TOOL ROOM MISCELLANEOUS MACHINERY ELECTRIC ARC WELDERS TOOLMAKERS Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28 Blagor mu, ki se spočije, . v črni zemlji v Bogu spi, lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni! Žalujoči ostali: CARRIE, soproga CARRIE por. VACCARIELLO, LILLIAN por. PROHIN, SHIRLEY, hčere URBAN in JOE, zeta VNUKI in VNUKINJE JOE SATKOVICH, nečak V starem kraju zapušča BRATA in SESTRO Cleveland, Ohio, 7. oktobra 1952. Urad v najem Dobi se urad v najem za zobozdravnika ali profesionalca. Nanovo dekorirano in prostor za parkanje. Vprašajte na 390 E. 156 St. (197) Naprodaj Grelec na olje in “tank,” ki drži 280 galonov. Tudi stoker za premog. Poceni naprodaj na 1166 E. 60 St. —(197) Sobe se odda Oddajo se 3 opremljene sobe samcem na 7220 Hecker Ave., ali kličite EN 1-0590. (198) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD (204) "OLIVE R" potrebuje SHEET METAL WORKERS EXPERIMENTAL MECHANICS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS TOOLMAKERS TOOL and DIE MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS TOOL DESIGNERS Dobra plača od ure. Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Employment urad odprt od 8 zj. do 4:30 pop. od pon-deljka do vključivši petka. The Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 (197) Operatorji za Turret Lathe Visoka plača od ure 2. in 3. šift samo 6 dni v tednu THE OLEVELAND GRAPHITE BR0HZE C0. 17000 St. Clair ■BiroaL :■ . oso)