Gfas f/o c/e/ovne organfzacf/e SOZD /sfera — 7&. apr// 7if&& — stev//f(a7~5
15
V okviru 4. jugoslovanskega posvetovanja o robotizaciji JUROB '88, ki je potekalo od 10. do 15. aprila v Opatiji, je Iskra v prostorih hotela Adriatic pripravila priložnostno razstavo dosežkov Iskrine robotike in spremljajočih komponent. Razstava je vzbudila veliko zanimanja številnih navzočih jugoslovanskih strokovnjakov za robotiko (foto: D. P.)
Komunisti iskre
Devet let je minilo, odkar so bili »ukinjeni« tako imenovani tovarniški komiteji zveze komunistov. Po vsej verjetnosti je bila to takrat potrebna poteza, da bi se partija ne zrasla preveč s tako imenovani tehnokratskimi strukturami, toda čas je pokazal, da je danes, v kriznem obdobju, ki velja tudi za ZK, v nekem smislu nujno potrebno akcijsko povezati komuniste celotne SOZD Iskra.
Zato smo po dolgih pripravah 6. t.m. sklicali ustanovno akcijsko konferenco ZK SOZD Iskra, ki je ponovno akcijsko povezala več kot 3000 članov ZK v SOZD Iskra. Čeprav je konferenca sprejela zelo konkretne, kratke in akcijske sklepe za svoje prihodnje delo in bila tudi v vsebinskem, organizacijskem in tematskem smislu dobro pripravljena in izpeljana, smo vendar nekako pogrešali razpravo predstavnikov osnovnih organizacij ZK v Iskri.
Kljub vsemu temu pa je bilo na konferenci vseeno čutiti, da gre le za odločen premik ne samo v organizacijskem smislu, temveč predvsem za akcijsko, učinkovitejšo naravnanost komunistov v trenutku, ko je potrebno z osebno angažiranostjo, znanjem, dosledno organiziranostjo, konkretnimi akcijami podpreti tako gospodarsko s tabilizacijo in inovativno vzdušje kot z argumenti in prepričljivostjo premagovati številna idejno nesprejemljiva stališča in nasprotovanja, ki so zdaj s polno silo udarila v valu demokratizacije na dan. Podobno velja tudi za razpravo okrog ustavnih amandmajev, prestrukturiranja gospodarstva in tržne usmerjenosti, kar vse bo od komunistov terjalo nenehen dialog in prepričevanje ljudi, če hoče ZK ostati progresivna sila, ki naj bi vnaprej razvijala smisel in bit humanega, modernega socializma prihodnjegatisoč-letja. In nova organiziranost komunistov Iskre bo k temu bolj nedvomno akcijsko, idejno in organizacijsko lahko veliko pripomogla.
D.Ž.
Iskra SOZD
Sedma seja Koordinativnega odbora sindikata SOZD Iskra
Prednostna naloga — gospodarjenje s sredstvi
Od že dobro poznanih šestih strateških točk Iskrinega poslovanja so v sedanjem gospodarskem trenutku še vedno prednostne izvoz, zaposlovanje in gospodarjenje s sredstvi. Slednja je, kot so menili Iskrini sindikalisti na četrtkovi seji Koordinativnega odbora sindikata, še kako pomembna in ji bo potrebno v bodoče nameniti še več pozornosti, predvsem v posameznih delovnih in temeljnih organizacijah, saj se tudi Iskra, kot drugi gospodarski subjekti, vse bolj srečuje z likvidnostno problematiko.
Če bi le v nekaj besedah in najprej na splošno ocenili Iskrino poslovanje v preteklem letu, bi lahko rekli, da dokaj pohvalne rezultate prinaša povečanje izvoza, omejitev zaposlovanja, izboljšanje kadrovske strukture, povečano vlaganje v razvojno dejavnost in doseganje investicijskega povprečja. Najbolj pereča pa je problematika izgub Iskrinih delovnih organizacij, ki smo jih za sedaj uspeli pokriti iz revalorizacijskih prihodkov, posebno zaskrbljujoče pa je področje ustvarjanja in delitve dohodka, saj se že v prvem trimesečju letošnjega leta srečujemo z likvidnostnimi težavami.
Če sedaj malo bolj podrobno pregledamo poslovanje Iskre v lanskem letu moramo najprej vsekakor omeniti izvoz, ki je znašal 273 milijonov dolarjev. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 199 milijonov dinarjev, ali kar 73% celotnega izvoza.
V preteklosti je bila Iskra dokaj znana po intenzivnem zaposlovanju. Postopni procesi prestrukturiranja proizvodnih programov pa tudi upadanje proizvodnje zaradi zaostrenih tržnih razmer povzroča sproščanje »ekonomskih« pa tudi »tehnoloških« viškov delovne sile. To je seveda vplivalo na postopno umirjanje trenda zaposlovanja, saj se je začelo število zaposlenih po polletju 1987 zmanjševati. Prestrukturiranje proizvodnih programov zahteva tudi izboljšanje kadrovske strukture. Pri tem pa je za Iskro zelo pomembna tako imenovana »inženirska bilanca«, predvsem visoko strokovnih kadrov tehničnega profila. Posebno vzpodbudna je rast profilov z visoko izobrazbo in popolno srednjo šolo, nekoliko pa vendarle lahko zaskrbljuje odhod magistrov in doktorjev znanosti, kar pa je nedvomno posledica ekonomskih težav v nekaterih delovnih sredinah.
Tudi na področje naložb smo po nekaj letih dosegli investicijsko povprečje. To pomeni, da investicijska dejavnost postaja sredstvo realizacije programsko-razvojne strategije Iskre, ki je posledica sedanjih in pričakovanih tržnih gibanj, zato je nujen pogoj za uspešno se-
lektivno investiranje v Iskri selekcionirana razvojno-programska strategija na tržni osnovi.
Ob četrti strateški nalogi, to je gospodarjenje s sredstvi, povejmo le to da so na to področje v znantni meri vplivali sistemski zakoni, ki so bistveno spremenili nekatere elemente obračunskega sistema. Poleg tega pa je tudi položaj posameznih delovnih sredin zahteval večje kratkoročno zadolževanje z vsemi posledicami porasta stroškov kapitala. Padanje vrednosti domače valute pa je močno povečalo tudi tečajne razlike. Pri tem so v najtežji situaciji delovne organizacije, ki so svoje naložbe financirale iz inozemskih kreditov pri tem pa niso dosegle bistveno boljših dohodkovnih rezultatov.
Na področju novih proizvodov in razvojno-raziskovalne dejavnosti je Iskra v preteklem letu vlagala v to dejavnost kar znatna sredstva (skoraj šest odstotkov celotnega prihodka). V letu 1987 je pričela tudi s pripravo koncepta akcije NOV IZDELEK. Akcija je bila pripravljena ob koncu preteklega leta in bo v letošnjem letu intenzivno tekla tako, da ob koncu leta pričakujemo že prve vidne rezultate v obliki novih izdelkov.
Na področju kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazito pozitivnih rezultatih, saj so bili pogoji, v katerih je potekala proizvodnja v Iskri lani izrazito neustrezni za doseganje kakovosti proizvodov in storitev in niso omogočali ciljno usmerjenega dela. Nenehno so se namreč spreminjali pogoji dobave kot pogoji za lastno proizvodnjo in prodajo na tržišču. Kljub tem pogojem so posamezne organizacije ukrepale predvsem individualno. V bodoče bo na tem področju vsekakor potrebna celovita koordinacija.
Po pregledu in sprejemu poročila o Iskrinem poslovanju v lanskem letu, ki ga je predstavil član Poslovodnega odbora Vito Osojnik, so člani Koordinativnega odbora sindikata ocenili tudi delo Poslovodnega odbora SOZD Iskra v letu 1987. Kot je povedal predsednik KOS Avguštin Ciuha, Iskrin sindikat delo Poslovodnega odbora ocenjuje zadovoljivo in pozitivno,
saj je napredek dokaj viden, predvsem na izpostavljenih šestih strateških nalogah in usmeritvah Iskre. S stališča sindikata pa je predvsem pozitivno ocenjeno obvladovanje tokov zaposlovanja, izboljšanje kadrovske strukture, oblikovanje smeri pri naložbah in akcija nov izdelek.
V	nadaljevanju seje je beseda tekla o likvidnostni problematiki in izplačilu osebnih dohodkov v Iskrinih delovnih organizacijah, v prvem trimesečju letošnjega leta. Za likvidnostne težave lahko iščemo vzroke tako v zunanjem okolju kot tudi znotraj Iskre. Ob nekaterih neustreznih ukrepih ekonomske politike, spremembah obračunskega sistema in izrednem poslabšanju finančne discipline so vidne težave tudi v denarno-kreditni politiki, saj je likvidnost vseh poslovnih bank po 15. februarju močno padla in kot napovedujejo se tudi v drugem trimesečju ne bo izboljšala.
Iskra kot celota je v prvih dveh mesecih uspela obdržati likvidnostno situacijo predvsem zaradi relativno ugodnih izvoznih prilivov. V marcu pa se je likvidnost izredno poslabšala, zaradi že omenjenega položaja bank in plačila obveznosti po zaključnih računih. Tako so se pojavile resne težave pri izplačilih osebnih dohodkov v posameznih delovnih sredinah, kar je pomenilo tudi blokado žiro računov delovnih organizacij. Proti koncu marca so težave nekako razrešili, predvsem zaradi ugodnih izvoznih prilivov.
Glede na družbeno-gospodarski položaj, ko na žalost živimo od danes do jutri, niso možne točne likvidnostne napovedi, toda tudi v aprilu se lahko pojavijo težave na tem področju.
Zato so člani KOS na seji menili, da se bo potrebno tudi v Iskri začeti obnašati »dolgoročno« in posvečati dosti več pozornosti strateški nalogi gospodarjenja s sredstvi.
V	nadaljevanju seje so prisotni ocenili delovanje republiškega odbora sindikata elektrokovinske industrije Slovenije, kjer so poudarili, da z delom odbora v preteklem letu niso zadovoljni, saj se je sindikat elektrokovinske industrije premalo ukvarjal s panogami, v katere sodi tudi Iskra. Zato mora enajst Iskrinih delegatov na bližnji seji republiškega sindikata enotno zastopati Iskri-
ne predloge za vsebinske in organizacijske premike v delovanju tega sindikata. Tako so na četrtkovi seji predlagali pripombe k programu glede panožne organiziranosti, notranje organiziranosti, predvsem pa bi se moral sindikat konkretneje ukvarjati s sistemom nagrajevanja in uveljavljanjem delitve pri delu, več pozornosti posvečati življenjskim in delovnim razmeram delavcev in doreči tekmovanje elektrokovinske industrije.
Generalna pripomba na seji pa je bila, da bi se moral pri kreiranju ekonomske politike veliko bolj slišati glas sindikata.
Na četrtkovi seji so se dogovorili tudi za izvedbo seminarja za letno konferenco Zveze sindikatov SOZD Iskra, ki bo od šestega do osmega maja v Poreču. Sobotni dopoldanski del bi namenili poslovanju Iskre, popoldne pa bi razpravljali in dorekli problematiko tehnoloških in ekonomskih viškov, ki je v Iskri še kako pereča. V nedeljo pa bi bila letna seja sindikata, kjer bi pregledali tudi dosedanje delo Iskrinega sindikata. Za pravočasno prijavo za posvetovanje morajo v DO, kjer imajo več OOS, posredovati seznam predsednikov.
Ob koncu seje so opozorili tudi na volitve za organe in odbore delavskega sveta SOZD Iskra, ki morajo biti po posameznih delovnih organizacijah končane do 20. aprila. Predsedniki konference sindikata pa morajo čim prej poslati sezname predvidenih kandidatov.
Avguštin Ciuha je prisotne seznanil, da bodo letne športne igre letos v Novi Gorici 25. in 26. junija. Do konca aprila pa morajo iz posameznih delovnih sredin poslati predlog kandidatov za vsakoletne Iskrine nagrade. Prisotni so se seznanili tudi o obiskih v Iskri v zadnjem mesecu, kakor tudi o rokovniku za sprejemanje SaS o združevanju v SOZD Iskra, ki ga bo obravnaval delavski svet na prihodnji seji.
Na zaključku seje so člani KOS SOZD Iskra razpravljali o sindikalni članarini in sklenili, da se bodo po pregledu o porabi članarine, ki bo narejena do letne konference republiškega sindikata, dogovorili na majskem srečanju v Poreču.
KIDRIČEVE NAGRADE
za tri izume in izboljšave
V veliki dvorani slovenske skupščine so minuli ponedeljek podelili letošnje Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča, nagrado za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav ter nagrade za izume in izboljšave. Med temi, slednjimi nagrajenci so bile tudi tri skupine Iskrinih strokovnjakov, in sicer iz Centra za elektrooptiko, Elektrozvez in Avtomatike.
Slovenci smo že enaintridesetič podelili Kidričeve nagrade in nagrade iz Sklada Borisa Kidriča. Kidričeve nagrade so prejeli dr. France Forstnerič, dr. Boštjan Žekš in dr. Adrijan Levstik, dr. Janez Levec, dr. Miro Košak, dr. Jaroslav Sešel (posmrtno) in dr. Stojan Cigoj, nagrado za vrhunske dosežke na področju izumov in izboljšav pa je prejel dr. Igor Levstik.
Med devetnajstimi nagrajenimi izumi in izboljšavami so tudi trije Iskrini: za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo so nagrado prejeli Dušan Kusterle, Marko
Valič, Roman Debeljak, Danijel Šlebinger in Milan Krsmanovič; za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7/RRU-1 so nagrado dobili Jože Pislak, Marko Jemc, Brane Kamšek, Janja Carli in Peter Zadel; nagrado za družino numeričnih kazalnikov pozicije N P 200/300 so prejeli Jože Marušič, Iztok Hudoklin, Mitja Per-nuš, Franc Vogrin, Rudolf Curič in Jurij Juršič.
Iskrine nagrajence in njihovo delo bomo obširneje predstavili v slavnostni prvomajski številki našega tednika, že zdaj pa jim v imenu glasila in gotovo tudi v
imenu naših bralcev čestitamo!
O delu upravnega odbora sklada Borisa Kidriča je na slavju v slovenski skupščini govoril predsednik sklada Dušan Hadži ter med drugim poudaril, da slovenski raziskovalci in inovatorji kljub določenim vzponom in padcem prispevajo v zakladnico svetovnega znanja številna svoja dela.
Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SRS France Popit. Njegov govor bomo morda najbolje povzeli s tole mislijo, ki jo je izrekel na slovesnosti ob podelitvi Kidričevih nagrad: »Svet okoli nas se razvija vse hitreje, znanje se hitro kopiči, države se združujejo na ekonomskih interesih, mi pa se vedno bolj oziramo nazaj, se na podlagi pogosto samovoljnih reinterpretacij zgodovinskih dejstev vse bolj razhajamo, začenjamo se celo sovražiti...«
Lado Drobež
____________________________________Iskra Commerce
KITS — inovacija na področju trženja
Pogovor z Igorjem Trillerjem
Številni uspehi strokovnjakov iz področja Komercialni inženiring in trženje sistemov v Iskri Commerce v minulem in v prvih mesecih tega leta, med njimi tudi nedavni podpis pogodbe z ameriškim VVestinghausom o prenosu tehnologije za proizvodnjo močnostnih kondenzatorjev v Semič, po drugi strani pa nekatera nasprotovanja v Iskri, no k sreči jih je vse manj, so nas spodbudili, da smo obiskali direktorja tega področja v IC-ju Igorja Trillerja. Naši prošnji za pogovor se je v z veseljem odzval, tudi zato, kot je dejal, »če nekaj dobro poznaš, je lahko tudi dvomov manj, vsi pa zato dosegamo boljše rezultate«.
Je že tako, da je mnogim vsaka novost sprva nekoliko tuja, nanjo gledajo z nezaupanjem, pa čeprav smo se vsi v Iskri zavedali, da potrebujemo in da nimamo takšnega teama strokovnjakov, kot je zdaj v KITS-u. Bi morda najprej spregovorili o začetkih snovanja in nastajanja Komercialnega iže-niringa in trženja sistemov?
V letih 1986 in 1987 smo v Iskri Commerce združili akumulirana znanja in izkušnje iz 12-letnega dela na področju pospeševanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino, trženja sistemov, trženja namenske proizvodnje in izvajanja investicijskih del v tujini ter novonastalemu subjektu, ki smo mu dodali še funkcije marketinškega planiranja, zbiranja in distribucije tržnih informacij in opravljanja nekaterih del s področja finančne kombinatorike in vezane trgovine, dali ime KITS — Komercialni inženiring in trženje sistemov.
Bi lahko dejali, da je na formiranje tako strokovne skupine, kot je KITS, v veliki meri vplivalo tudi preusmerjanje Iskre v bolj profesionalno tehniko, čeprav tržni rezultati, zlasti zunanje-trgovinski, žal še vedno opozarjajo, da je Iskra na tujem kolikor toliko močna le pri izvozu elementov?
Oboje je res, za nas pa je seveda pomembno to, da se je Iskra resnično začela preusmerjati v profesionalno, v proizvodnjo sistemov in naprav. Seveda pa pri proizvodnji in trženju kompleksnih sistemov nastopa več produktov in naprav, ki jih v večini primerov proizvajajo različne TOZD in DO, povezanih v sistem in vrednost takšnega sistema, zaradi vložka umskega dela, nekajkrat presega vrednost samih proizvodov, ki jih vključuje. Za trženje in proizvodnjo sistemov je karakteristična tudi dolgoročnost posla, tak posel zahteva projektni pristop in teamsko delo že celo v fazi izdelave ponudbe, zahteva izdelan informacijski sistem za projektno delo, kompleksno finančno in komercialno-pravno kom-
binatoriko in visoko stopnjo koncentracije tržniških resursov!
Pri trženju sistemov nastopa tudi mnogo večje poslovno tveganje, trženje samo pa je zaradi vključevanja celega števila posebnih funkcij in rizičnega faktorja, bistveno dražje od trženja proizvodov in naprav.
KITS se vključuje v trženje Iskrinih sistemov, predvsem z zagotavljanjem tistih funkcij, del in aktivnosti, kijih Iskrine DO, proizvajalke, in IC potrebujejo pri opravljanju te tržne funkcije, vendar bi jih bilo neracionalno in nesmotrno postavljati v vsaki DO, zlasti zaradi visoke strokovnosti kadrov, ki jih opravljanje teh funkcij zahteva, občasnosti teh poslov in visokih stroškov vzdrževanja takšnih funkcij.
Preden preidemo na aktivnosti in funkcije KITS-a, bi nam prosim predstavili to tržno skupino, ki jo vodite?
V KITS-u danes dela 28 izvedencev, od tega 21 z VI., VII. in Vlil. stopnjo izobrazbe in najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju svojega dela, s povprečno več kot 15 Tet dela v Iskri in z znanjem najmanj 2 tujih jezikov. 23 delavcev izpolnjuje pogoje za ZT registracijo in 10 delavcev ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih funkcijah.
Zdaj pa k aktivnostim KITS-a!
Sodelavci KITS sodelujejo pri kreaciji strategije trženja sistemov s TP v IC, komercialami v DO Iskre in vsemi linijskimi službami; koncentrirajo in angažirajo vse potrebne tržniške potenciale na posameznih poslih z vključevanjem pravne in finančne službe, področja MRIK in zunanjih resursov; sodelujejo pri definiciji projektnih nalog, kreiranju projektnih teamov, omogočajo delo projektnim teamom ter tudi izvajajo samostojne akcije za pridobivanje sistemskih poslov, kjer pa KITS ne prevzema v celoti tržniške funkcije, ampak jo samo dopolnjuje ter skuša poenotiti tržne poti za posamezne skupine kupcev (n.pr. namenski kupci).
Sodelavci KITS-a se ukvarjajo
s planiranjem in analitično obdelavo trženja sistemov ter usklajevanjem tega z ostalimi dejavniki v DO in SOZD; z dohodkovno sfero KITS-a; z izobraževanjem (produktno, sistemsko in o projektnem vodenju); z nudenjem popolne podpore različnih funkcij projektnim teamom, z zbiranjem in distribucijo tržnih informacij; z izvedbenim inženiringom pri opremi objektov; z izdelavo in revizijo ponudb, pogodb, elaboratov itd. v okviru trženja sistemov, vključno s prevajanjem in operacionalizacijo, s kombinatoriko v zvezi z zapiranjem poslov, zagotavljanjem plačil, zbiranjem in distribucijo informacij o posebnih poslih v IC; z izdelavo pogodb, elaboratov in izvedbo upravnega dela pri prenosu tehnologije, skupnih vlaganjih in kooperacijah ter s svetovanjem, konzultacijami in raznimi ostalimi storitvami s področja inženiringa.
Katere pa so funkcije KITS-a?
Direktor področja Komercialni inženiring in trženje sistemov v Iskri Commerce Igor Triller
Z aktivnim vključevanjem finančne in pravne službe ter skupine zunanjih sodelavcev za tehno-loško-marketinško svetovanje smo lani zgradili naslednje funkcije:
—	finančni inženiring s finančno kombinatoriko in nabavno-prodajnim inženiringom v tujini;
—	vezana trgovina kot oblika posebnih poslov z navezavo na domače in tuje poslovne hiše, ki opravljajo tovrstno dejavnost;
—	komercialno-pravni inže-
Iskra ZORIN
Vabilo
Vabimo vas na predstavitev
projektnega informacijskega sistema
na osnovi vrhunske vizualne podpore. Predstavili bomo tudi v celoti sodoben vizualni informacijski sistem.
Od programske opreme bomo predstavili:
-	CA - TELLAPLAN
-	CA - TELLAGRAF
-	CA - DISSPLA
produkte Computer Associate International I.N.C., ki jo v SFRJ zastopa Metalka-TOZD Računski inženiring Ljubljana.
Predstavitev bo vodil mgr. Džordž Krstič (Iskra Zorin) v torek, 26. aprila ob 8. uri v stavbi PPC Iskre (velika sejna dvorana v pritličju) Ljubljana, Trg revolucije 3.
Vstop prost!
Vljudno vabljeni!
niring s sodelovanjem pravnika — specialista za inženiring;
—	izvedbeni inženiring za opremo objektov, kjer KITS nastopa dogovorno samostojno in IC kot kupec in dobavitelj;
—	kooperacije — v funkciji sokreiranja in operacionalizacije;
—	poslovno-tehnično sodelovanje — v funkciji sokreiranja in operacionalizacije;
—	skupne naložbe v funkciji sokreiranja in operacionalizacije;
—	prenos tehnologije (nakup in prodaja) — v funkciji sokreiranja in operacionalizacije;
—	opravljanje investicijskih del v tujini — vsa dela po zakonu OIRI, kjer KITS angažira logistične kapacitete v IC;
— TIN — sistem zbiranja in distribucije tržnih informacij;
—	svetovanje in konzultacije s področij dela in znanj sodelavcev KITS-a z uporabo zunan-. jih resursov;
—	projektno vodenje z izvajanjem skrbništva nad projekti.
—	izdelava feasibilitetnih študij in elaboratov za potrebe trženja (odpiranje firm, predstavništev, investicije itd.)
S temi funkcijami je KITS v letu 1987 sodeloval pri realizaciji 83 milijonov dolarjev in pri obdelavi poslov v vrednosti 545 mio US$, ki bodo realizirani v naslednjem obdobju.
KITS je te funkcije razvijal v taki obliki, da bi predvsem služile podpori trženja sistemov. Med vsemi funkcijami je KITS na prvem mestu vložil največ napora v razvoj funkcije vezane trgovine (countertrade), ker je ta dejavnost danes ena od najpomembnejših funkcij pri novih oblikah trženja, posebno pa je pomembna pri trženju sistemov.
KITS-ovi napori v tej smeri so pripeljali do ustanovitve projekt-no-konzultantske skupine za proučevanje, pripravo kombinacij in reševanje problemov vezane trgovine na nivoju IC, z računalniško podprto bazo podatkov, ki je locirana v KITS-u v okviru TIN-a.
Po zaključnem računu je znan podatek, da je Iskra v letu 1987 iztržila za sistemske posle 240 milijard dinarjev, od tega 82 milijonov dolarjev v izvozu. Kateri so bili pomembnejši uspešno zaključeni projekti trženja sistemov in tehnologij v letu 1987?
Samostojno, seveda pa v tesnem sodelovanju z drugimi področji v Iskri Commerce in Iskri smo lani realizirali naslednje večje projekte: alžirski firmi ENIE smo prodali tehnologijo za proizvodnjo potenciometrov, firmi TTE v Turčiji smo prodali tehnologijo za proizvodnjo telefonskih central vrste Sl 2000, nadalje smo tehnologijo za proizvodnjo telefonskih aparatov vrste ETA 86 prodali kenijski firmi KPTC, bilo je tudi vrsto drugih pogodb, prodaj-
nih aranžmajev itd., ne smem pa tudi mimo več elaboratov o povečanju kapitala v Iskrinih firmah v tujini in o ustanavljanju novih enot v tujini, kot tudi ne mimo vrste feasibilitetnih študij.
Uvodoma ste omenili, da je ena pomembnejših nalog KITS-a tudi v iskanju in navezovanju dolgoročnejših proizvodnih kooperacij med Iskro in tujimi partnerji. Kako je bilo lani s tem?
Lani smo pripravili in registrirali naslednje večje proizvodne kooperacije: med Elektromotorji in AEG iz ZR Nemčije, med horjulsko Iskro in Tektronixom, med Avtoelektriko in Boschom ter med Elektromotorji in Phytronom. Skupno je bilo teh pogodb 11, poleg tega pa smo oblikovali in vnesli spremembe v več že obstoječih kooperacij med Iskro in tujimi partnerji.
Ko že ugotavljamo, da je bilo formiranje KITS-a inovacija na področju trženja v Iskri, ali vam je uspelo izpeljati večje inovacijske akcije, pomembne za Iskrino trženje?
Vsekakor. Na prvo mesto bi uvrstil TIN, to je sistem za pridobivanje in distribucijo tržnih informacij s priključitvijo na več mednarodnih baz podatkov. Nadalje smo z animiranjem, pobudami in idejami ter seveda z organizacijo sodelovali na več Iskrinih sejemskih nastopih in drugih predstavitvah; omenim naj samo Telecom '87 in Productronico '87, pripravili pa smo tudi serijo seminarjev o projektnem vodenju za delavce Iskre.
Doslej ste govorili le o uspehih, verjetno je bilo tudi nekaj neuspešno zaključenih projektov!?
Tudi takšni so bili, ni pa jih bilo veliko, vzroki za neuspeh pa so bili tako v Iskri kot pri kupcih, skoraj vedno pa je bilo vmes tudi pomanjkanje denarja.
V začetku leta ste objavili Poročilo o delu KITS-a v letu 1987 in v njem navedli številne naloge, ki vas čakajo v naslednjem obdobju, in sicer na področju trženja sistemov, tehnologij in skupnih vlaganj, zatem v poslovno-tehnicnem so-delovanju in kooperacijah kot tudi v projektih namenske proizvodnje. Med prebiranjem teh podatkov smo našteli nad 60 večjih projektov. Pa jih boste zmogli?
Takole bi dejal. KITS je lani skušal dokazati in opravičiti potrebo po obstoju takšne dejavnosti v ISKRI in je s tem v veliki meri tudi uspel. S svojim agresivnim nastopom in uporabo modernih metod, kot so projektno vodenje, računalniška obdelava projektov s PC-ji, povezava z mednarodnimi bazami podatkov ter s svojimi pristopi k marketinškemu planiranju, je nedvomno pripomogel k spremembi pristo-
pa do trženja v okviru IC in celotne ISKRE. Mnoge DO Iskre (Kibernetika, Telematika, ISEZ, Avtomatika, Avtoelektrika itd.) danes vključujejo KITS že v zelo zgodnji fazi priprave na posamezne posle.
Nekateri konflikti, ki jih je KITS s svojim delom, kot nova in drugačna organizacijska oblika, sprožil in jih je tudi v poglabljanju sodelovanja z okoljem odpravljal, pa so vendarle sprožili drugačno razmišljanje v IC-ju. Res je, da se vedno ne izkorišča optimalno računalniških kapacitet, da je premalo uveljavljen na področju trženja sistemov v Jugoslaviji, premalo informira okolje o svojem delu in ni uspel zagotoviti zadostnih kadrovskih kapacitet za svoje delo. Tudi za nadaljnje us-
pešno vključevanje KITS-a v trženje kompleksnih sistemov bo potrebno še mnogo dogovorov, definiranja nalog posameznih subjektov in njihove vloge v trženju in večje avtonomije trženja nasploh.
Vendar smo prepričani, da je IC pridobila s KITS-om bistvene prednosti pri uveljavljanju svoje tržne funkcije, da so to spoznale tudi že mnoae DO. ki sodeluieio s KITS-om in da bo KITS s poglabljanjem strokovnosti in uspešnosti svojega dela tudi v bodoče tisti propulzivni del v produkcijskem procesu, ki bo Iskrine sisteme pripomogel še bolje uveljaviti doma in v svetu in ki bo Iskri dal še večjo kohezivno moč.
LD
SOZD Iskra Izobraževalni center
Ljubljana
razpisuje
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje
(zunanjetrgovinska regis trači ja)
v času od 29. 9. do 8. 10. 1988 v Portorožu in od 14. 11. do 26. 11. 1988 v Ljubljani
Delavci, ki opravljajo posle zunanje-trgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z Gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. 1. SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanje-trgovinske registracije, organiziramo razpisani seminar kot pripravo za izpit.
Opravljeni izpit pa je tudi pogoj za vpis v 9. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanje-trgovinsko poslovanje
—	zunanje-trgovinski in devizni režim SFRJ
—	pravni posli v zunanji trgovini
—	plačilni promet s tujino
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje
—	carine in carinsko poslovanje
—	temelji družbeno politične ureditve in družbeno ekonomskih odnosov SFRJ
ČAS IN KRAJ: seminar se bo začel 29.9.1988 v Portorožu in bo trajal do 8.10.1988; v Ljubljani pa se bo začel 14.11.1988 in bo trajal do 26.11.1988.
NOSILEC PROGRAMA: Gospodarska zbornica Slovenije.
CENA: cena seminarja je 160.000 din, cena izpitov pa 100.000, din. Stroške hotela in potne stroške obračunavajo kandidati v svojih OZD. Za kotizacijo bo Gospodarska zbornica poslala račun neposredno v OZD na podlagi izpolnjene in podpisane prijavnice.
PRIJAVE: prijavnice naročite na tel. št: (061) 222-212 (Izobraževalni center, SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XII). Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov najpozneje do 12.9.1988, oz. do 7. 11.1988 (če je prijava za seminar v Ljubljani). Poznejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli upoštevati, ker nas je Gospodarska zbornica obvestila, da ima seminarja v navedenih terminih že povsem zasedena, razen naših rezervacij.
4. jugoslovansko posvetovanje o robotizaciji
IN ROBOTIZACIJA
:ra ik-obotizacija
ISKRA IN ROBOTIZACIJA
Dan
Iskre
naJUROB v Opatiji
V okviru 4. jugoslovanskega posvetovanja o robotizaciji v Opatiji (med pokrovitelji tega posvetovanja je tudi SOZD Iskra), ki je potekalo od 10 do 15. aprila, je bila v torek, 12. aprila, takojmenovana »okrogla miza Iskre«. Že v uvodu je predstavnik posvetovanja pozdravil Iskrino prisotnost na posvetovanju, zlasti pa dejstvo, da so to pot na tem že tradicionalnem jugoslovanskem posvetovanju prvič posvetili poseben dan, oziroma »okroglo mizo« enemu izmed jugoslovanskih proizvajalcev in to pot je bilato prav naša Iskra. Verjetno bodo v prihodnjih letih podobno zamisel izpeljala tudi druga jugoslovanska podjetja, saj Iskrina okrogla miza ni bila samo predstavitev Iskre, oziroma njenega segmenta robotike v predavateljskem smislu, temveč je bil hkrati odprt tudi poseben Iskrin razstavni prostor s številnimi tovrstnimi Iskrinimi izdelki in komponentami, ki je vzbudil veliko zanimanje številnih navzočih jugoslovanskih strokovnjakov za robotiko.
Iskrine okrogle mize v Opatiji se je poleg kakih stopetdeset strokovnjakov za robotiko iz naše celotne domovine, udeležil tudi predsednik zveznega komiteia za znanost dr. Božidar Matič, prav tako pa je bil navzoč tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc.
Udeležence okrogle mize Iskre v Opatiji je prvi pozdravil v imenu
SOZD Iskra član PO Rado Fale-skini, ki je poudaril, da pomeni robotizacija prav tako eno izmed strateških smeri razvoja Iskre, pri čemer pa ne pomaga k napredku nič drugega, poleg sredstev seveda, samo in izključno znanje.
Za njim je Rudi Zorko podrobneje, nazorno in strokovno navzočim prikazal dosežke Iskre na področju robotike, nakar so si vsi prisotni z zanimanjem ogledali že omenjeni Iskrin razstavni prostor in se tako lahko čisto konkretno seznanili z Iskrinimi dosežki na področju robotike. Izmed naših delovnih organi-
zacij je na tej razstavi naša DO	sta predstavila profesor Gunther	in referenta iz Češkoslovaške (Koši-
Kibernetika iz Kranja predstavila	Špur s tehniške univerze v Zahod-	ce) L. Madarasz in J. Kovač
robotizirano delovno mesto za ti-	nem Berlinu na temo »Profili zahtev
skanje s tamponom (robot Ro-SI, za nadaljnji razvoj robotske teh- Za posvetovanje je bilo prijavlje-tampotisk TT100, vodilo za robota	nike« in dr. Uroš Stanič z Inštituta	nih kar 31 naših referentov iz vse
ROKI 200, razporeditvena miza,	»Jožef Stefan,« ki je govoril o stanju	Jugoslavije, štirinajst referentov pa
palete in osebni računalnik). Dalje	uvajanja robotizacije v Jugoslaviji,	je sodelovalo v teoretskem delu
je bil tu dozirnik DN 2 s prikazal-	seminarja o uporabi robotizacije,
nikom ter pano s shemo in vgraje-	Na posvetovanju so do njegovega	medtem ko sta bila za okroglo mizo
nim programabilnim vodilom IPK	zaključka, v petek, 15. t. m. nastopili	za vodilne kadra prebrana dva re-
11 z modulom PME E 2 ter progra-	še štirje povabljeni referenti, med	ferata, izmed katerih je imel dr. Mi-
mabilnim vodilom IPK 20 s konfigu-	njimi prof. Alberto Rovetta z milan-	ran Mihelčič predavanje o ekono-
racijo enot NE 2, PVE E 2, VE	ske Politehnike, Mile Benedetič iz	miki robotizacije.
16/24-2X in MP 10.	SOZD Ivo Lola Ribar iz Beograda	D. Ž.
Iskra Delta je predstavila svoj sistem Triglav, medtem ko je Iskra Avtomatika razstavila svoje izdelke s tega področja CNC 2 T, IPK 21 in Ljumo PNC 50.
Iskra Elektromotorji iz Železnikov pa se je predstavila z AC ser-vomotorji Iskra z ustrezno regulacijo, dalje z manipulatorjem-korač-nim motorjem Iskra z video sistemom za kontrolo, z manipulator-jem-koračnim motorjem PHYT-RON, z manipulatorjem-koračnim motorjem v sodelovanju s Strojno fakulteto iz Ljubljane in z računalniško regulirano celico za vijačenje z uporabo AC motorja servomotor-ja INDRAMAT.
Sicer pa bomo o tem, nedvomno pomembnem jugoslovanskem znanstvenem posvetovanju podrobneje poročali v prihodnji številki našega glasila.
Zdaj pa za konec še nekaj okvirnih besed o 4. jugoslovanskem posvetovanju o robotizaciji v Opatiji, v okviru katerega so letos prvič organizirali tudi okroglo mizo za vodilne kadre, medtem pa so že tretjič pripravili jugoslovanski seminar o uporabi robotizacije s praktičnimi vajami ter tudi tretjič prikazali s pomočjo posterjev študentska dela s tega področja, medtem ko je bila že omenjena razstava in demonstracija robotske tehnike pripravljena četrtič.
Posvetovanje se je začelo 10. marca v opatijskem kongresnem centru »Adriatic«, plenarni temi pa
Vabilo
na 11. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v četrtek, dne 21. aprila 1988 ob 9. uri, v prostorih Iskra PPC, Ljubljana, Trg revolucije z naslednjim predlogom dnevnega reda:
1.	Informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 10. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 9. 3.1988
Poročevalec: Jasto Marcon
2.	Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1987 Poročevalec: Franc Šifkovič, Vito Osojnik
3.	Osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra
4.	Predlog stališč za izdelavo programov o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v SOZD Iskra s spremembami in dopolnitvami ZZD
Poročevalec: Jože Godec
5.	Informacija o izločitvi TOZD Bil iz SOZD Iskra Poročevalec: Jože Godec
6.	Informacija o projektu Teleinformatika Poročevalec: Rado Faleskini
7.	Predlog podelitve nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra za leto 1987 Poročevalec: Nace Pavlin
8.	Predlogi KZS SOZD Iskra o imenovanju delegatov v svet IKM in delegata v svet Srednje šole
Poročevalec: Avguštin Ciuha
9.	Vprašanja delegatov
Prosim, da se seje zanesljivo udeležite, ev. opravičeno odsotnost pa sporočite na tel. štev. (061) 212-536.
Predsednik DS SOZD: Igor Gruden
~-----------------------------1-----------------------
c
Iskra Commerce
Iskrini trgovski potniki bodo letos prodali za 70 milijard dinarjev
Po konferenci direktorjev Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji in seji poslovodij Iskrinih prodajaln je bil te dni v Ljubljani tudi vsakoletni sestanek Iskrine trgovske mreže. Podobno kot na prejšnjih dveh zasedanjih, so tudi na njem ocenili delo v minulem letu ter si začrtali najpomembnejše naloge za delo potniške službe v tem letu.
Iskrini trgovski potniki — skupno jih je 26 — so lani prodali za približno 38 milijard dinarjev Iskrinih izdelkov, od tega za 32 milijard širokopotrošnega programa in za skoraj 6 milijard dinarjev Zmajevih baterij in svetilk. Zaradi lanskoletnega divjanja cen načrtujejo zdaj v Iskri Commerce le kvartalno, do polletja pa bo potniška mreža prodala že predvidoma za 31,5 milijarde dinarjev. Torej skoraj toliko kot v vsem lanskem letu. Kako bo v tretjem in četrtem kvartalu si še ne upajo napovedovati, gotovo pa ta številka ne bo manjša kot v prvem polletju.
Sestanek Iskrinih trgovskih potnikov je opozoril na številne probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Na prvo mesto so postavili pomankljivo obveščenost o novostih v Iskrinem proizvodnem programu. Vzrok za to je tudi v tem, da med komercialisti in potniki v filialah ni pravega pretoka informacij, na ta problem pa je pred dnevi opozorila tudi seja poslovodij Iskrinih prodajaln.
Beseda je nanesla tudi na plačilne roke. Trgovski potniki so opozorili, da imajo drugi prodajalci Iskrinih izdelkov ugodnejše plačilne pogoje. Iskrino stališče v zvezi s tem osta-
ja nespremenjeno, to pa je, da moramo biti na jugoslovanskem tržišču solidni in pošteni ter spoštovati prodajne pogoje, česar pa za nekatere druge ne bi mogli trditi. Iskrina prednost pred konkurenco je tudi v tem, da imamo blago skoraj vedno na zalogi in da smo na tržišču tudi vedno prvi.
Nekaj kritike je bilo na seji potniške mreže izrečene tudi na račun reševanja reklamacij, še največ ostrih besed pa je bilo slišati o delu
pogodbenih servisov, češ da ne delajo kakovostno. Iskrini potniki so menili, da bi morala Iskra sama vzdrževati svoje izdelke, in sicer ne samo v večjih mestih, ampak tudi na terenu.
Seveda je bila na dnevnem redu tudi prodaja Zmajevega programa. Trgovski potniki so menili, da se je sicer kakovost Zmajevih baterij bistveno zboljšala in da ni več reklamacij, problematična pa ostaja prepočasna odprema, konkurenca nas prehiteva z različnimi prodajnimi ugodnostmi kot tudi celovitim asortimanom, pri vsem tem pa je bila doslej Zmajeva ponudba svetilk precej skromna.
Sejo Iskrine potniške mreže je vodil pomočnik direktorja Tržnega področja Jugoslavija, zadolžen za potniško mrežo, Jani
______________Iskra Servis________________________
Tudi nadzor nad kakovostjo storitev je naloga sindikata
Iskrini serviserji so v gospodarskem načrtu za letošnje leto zapisali, da bodo zastavljene naloge težko uresničili, če pri svojem delu ne bodo še bolj učinkoviti.
V akcijskem programu so podrobno razčlenili štiri ključne točke, te pa so — zmanjšanje stroškov poslovanja ter povečanje
števila pogodbenih kupcev. In temu akcijskemu programu, kot so poudarili na nedavni seji sindikalne konference DO Iskra Servis, bo namenil sindikat v tej Iskrini delovni organizaciji tudi največ pozornosti, zadal pa si je še eno nalogo, ta pa je stalno spremljanje kakovosti opravljenih servisnih storitev.
Servisova sindikalna konferenca se je začela z izvolitvijo organov zasedanja, v nadaljevanju pa je dosedanji predsednik Igor Dolenc poročal o delu sindikata v minulem mandatnem obdobju. Sindikat je, kot je poudaril, vseskozi spremljal gospodarjenje in izvajanje akcijskih programov v delovni organizaciji, uresničil je tudi večino drugih zastavljenih nalog, kljub temu pa z delom niso povsem zadovoljni.
Med programske usmeritve so si poleg spremljanja najpomembnejših nalog celotne servisne delovne organizacije zastavili tudi številna druga vprašanja, med njimi skrb za zdravstveno in socialno ogrožene delavce, večji poudarek bodo dali tudi informiranju znotraj kolektiva, pozabili tudi niso na oddih zaposlenih, ena izmed točk programske usmeritve sindikalne konference pa je namenjena tudi spodbujanju inovativne dejavnosti v Servisu.
V nadaljevanju zasedanja so izvolili novo vodstvo sindikalne konference. Novi predsednik je Zdravko Gubanec, njegov namestnik je Branko Batagelj, člani pa so Jože Meden, Branko Šipek, Blaško Popovič, Muhamed Džano, Miodrag Markovič, Ibrahim Dešišku, Josip Ra-jčič in Verdije Čerkezi.
Na seji so razpisali tudi možnosti za klimatsko okrevanje, predlagali so člane za izvršilne organe DŠ ter potrdili razpis letovanj v tem letu.
LD
________Iskra Avtoelektrika___________
Visoko odlikovanje v prave roke
Težko bi bilo odgovoriti na vprašanje, koliko priznanj, diplom, odlikovanj in drugih žlahtnih odličij najrazličnejših ustanov in inštitucij, je prišlo v roke najzaslužnejših članov kolektiva Iskre Avtoe-lektrike Nova Gorica. Nič ne bomo zgrešili, če napišemo da veliko, saj ima ta delovna organizacija mnogo velikih ljudi, ki s svojo zagnanostjo, ustvarjalnostjo in nesebičnim delom prispevajo h nenehnemu napredku in uspešni rasti danes 3700 članskega kolektiva.
Pred dnevi smo bili znova priča podelitvi visokega državnega odlikovanja, ki ga je na priložnostni slavnosti v prostorih Skupščine občine Nova Gorica podelil njen predsednik Danilo Bašin, prišlo pa je gotovo v prave roke. Predsedstvo SFRJ je namreč odlikovalo z Redom dela s Srebrnim vencem Ivana Frančeškina, zaposlenega v tovarni delovnih sredstev, sprejel pa ga je za izjemne dosežke na področju inovacij ter vrhunsko kvaliteto vzdrževanja strojev najvišje stopnje zahtevnosti.
Naš nagrajenec se je z Iskro srečal že pred skoraj tridesetimi leti, ko je kot mlad nadobudnež z majhnim kovčkom odšel iz rodnih Bilj v širni svet, točneje na Gorenjsko, kjer je nabiral tri leta znanje v takratni Industrijski kovinarski šoli Iskra Kranj. Po uspešno končani šoli se je 1962. leta zaposlil v Av-toelektriki kot elektromehanik. Pridobljeno šolsko
znanje je uspešno prenašal v prakso, v teku delovne dobe je dobil visoko kvalifikacijo, postal je električar skupine, s 1. avgustom 1985 pa so mu zaupali vodenje novoustanovljene delavnice za elektroniko, torej zadnji industrijski hit, kjer še danes presenetljivo uspešno vodi vzdrževanje najzahtevnejših merilnokrmilnih sistemov, strojev in naprav najvišje stopnje zahtevnosti.
Odveč je poudarjati, da ima velik delež pri razvoju in doseženih rezultatih, tako v TOZD, kot v delovni organizaciji ter pri zunanjih proizvajalcih osnovnih sredstev, saj se poznajo sadovi njegove strokovnosti tudi izven Iskre. Z njegovo iznajdljivostjo in strokovnostjo je Avtoelektrika prihranila že prenekatero devizo, saj je prav naš nagrajenec opravil tista dela, ki bi jih v nasprotnem primeru opravil strokovnjak tuje firme.
Da bi laže sledil tuji literaturi s področja elektronike, je z odličnim uspehom zaključil seminar nemškega jezika, ki ga je za delavce Iskre Avtoelek-trike organizirala novogoriška Delavska univerza.
Zaradi strokovnosti, požrtvovalnosti, vestnosti in skromnosti uživa velik ugled v TOZD in delovni organizaciji. Še posebej priljubljen je med mlajšimi sodelavci, ker jim izpričuje pravilnost in humanizem ter jim vsakodnevno razdaja vse izkušnje in znanje, potrebne za odpravljanje napak na zelo
Slovo Rudija Satlerja
Pisalo se je davno 1960. leto, ko se je pričel zbirati v Šempetru pri Gorici mlad kolektiv, iz katerega so pognale korenine danes mogočne Iskre Avtoelektrike. Med prvimi, ki so takrat prestopili prag porajajočega se kolektiva in mu obljubili zvestobo, je bil tudi Rudi Satler, saj je prihajal v ta kolektiv od 24. februarja 1960 do letošnjega 10. marca. Kot mu je ostal v spominu 24. februar, tako mu bo gotovo ostal tudi 10. marec, saj je bil prav ta dan zanj globoka prelomnica — odšel je v zasluženi pokoj. Težko je zapisati vse to, kar je Rudi počel v teh dolgih letih. Takoj po sklenitvi zaposlitve je odšel v matično tovarno, v Iskro Kranj, kjer si je z drugimi Novogoričani nabiral izkušnje za delo na izdelkih, ki so jih v letu 1960 prenesli iz Kranja v Novo Gorico. Po prihodu nazaj je bilo treba poprijeti za razna dela, pozneje je bil preddelavec na montaži magnetnega vžigalnika, vodja linije vžigalnih tuljav, vodja remontne delavnice,
vodja lilnije mladih serij in rezervnih delov, nazadnje pa planer in naročevalec orodij.
T udi družbenopolitično in samoupravno življenje mu ni bilo tuje. Bil je aktiven v vseh samoupravnih organih in DPO, od upravnega odbora, delavskega sveta, delavske kontrole, do samega predsednika sindikata v Avtoelek-triki itd.
Slovo od dolgoletnih sodelavk in sodelavcev iz tovarne generatorjev in elektronike, kjer je nazadnje delal, ie bilo prisrčno, a boleče. Iskreno somu zaželeli vse najlepše in mu poklonili spominsko darilo ter ga ob vsaki ponujeni priložnosti povabili na obisk. Za vse lepe želje, za darilo in povabilo se je prisrčno zahvalil in zaželel vsem, v TOZD in delovni organizaciji še veliko delovnih uspehov in čim manj težav ter problemov v zahtevnem proizvodnem procesu.
M. R.
zahtevnih elektronsko krmilnih strojih.
Že večkrat je sodeloval s koristnimi predlogi v inventivni dejavnosti in z raznimi izboljšavami prispeval k zmanjšanju materialnih, ali energetskih stroškov.
Kljub delovnim zadolžitvam je Ivan aktiven tudi na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Naj omenimo tu le članstvo v delegaciji TOZD v SIS za znanost in raziskave, en mandat je bil namestnik vodje delegacije, delegat v skupščini družbenopolitičnih skupnosti itd. Tudi sovaščani ga poznajo kot prizadevnega v kraievni skupnosti, saj je njegovo delo vtkano v vaško telovadnico, ureditev igrišča, postavitev reflektorjev itd., skratka, pisana paleta aktivnosti pri vseh akcijah in tudi v rodnih Biljah zgled mlajšim in starejšim krajanom. Torej res dovolj vzrokov za trditev, da je prišlo državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem v prave roke.
»Res sem bil prijetno presenečen, ko sem izvedel, oz. ko sem prejel tako lepo odlikovanje. To je veliko priznanje in obveznost za še večje dosežke in iskanje boljših rešitev v delovnem procesu,« nam je dejal nagrajenec potem, ko smo mu iskreno čestitali in povedali, da ga »damo« v naš časopis.
Marko Rakušček
Letne
športne igre v Novi Gorici
Eno izmed najmnožičnejših društev v novogoriški Iskri Avtoelektriki je gotovo športno društvo, v katerega je vključeno veliko število zaposlenih, v prostem času željnih rekreacije, udeležbe na športnih igrah in raznih drugih zvrsteh športnih tekmovanj. Osvojili so že množico pokalov, kolajn, priznanj in diplom, da je velika vitrina, namenjena shrambi teh žlahtnih odličij že dolgo premajhna, vsa ta podeljena priznanja pa pričajo o odlični telesni pripravljenosti zaposlenih, in se potem odraža tudi v delovnem procesu.
Letos praznuje športno društvo Iskra Avtoelektrika pomembno obletnico — 10 let obstoja in delovanja. To so še posebej poudarili na nedavnem občnem zboru (ustanovni zbor je bil decembra 1977), kjer so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli bogat program dela za naprej, izvolili novo vodstvo in slavnostno objavili, da jim je zaupana izvedba letošnih letnih športnin iger naše SOZD Iskra. Seveda se bodo igre ujemale tudi z omenjeno deseto obletnico, kjer bodo na najlepši možni način predstavili približno 1500 tekmovalkam in tekmovalcemlz raznih DO SOZD Iskra bogato dejavnost športnega društva. Torej drage športnice in
športniki, že danes dobrodošli spet v mlado mesto ob Soči. Preletimo še glavne dejavnosti, ki so jih začrtali v letni plan člani športnega društva: zimske športne igre Avtoelektrike in SOZD, letne igre Avtoelektrike v Novi Gorici, delavske športne igre občine Nova Gorica, trim lige, letne igre SOZD Iskra, rekreacijska vadba v telovadnici, udeležba in akcije v izvedbi ZTKO Nova Gorica, srečanje z drugimi društvi ter posamezna tekmovanja, ki so množičnega značaja. Povejmo še, da bo na čelu športnega društva Avtoelektrika kot predsednik llko Vidic, njegov namestnik Miran Čopi, tajnica Nadja Kante in blagajničarka Anica Winkler.
M. R.
Iskra naj bo razvojno jedro Slovenije
V sredo, 6. aprila je bila ustanovna akcijska konferenca Zveze komunistov SOZD Iskra. Konferenco je začel sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica, ki je na začetku nagovoril delegate vseh osnovnih organizacij ZK v Iskri in opravičil odsotnost vabljenega predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana ter pozdravil izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Živka Pregla, ki se je v imenu našega CK udeležil ustanovne akcijske konference. Na to je predlagal delovni dnevni red konference in sicer otvoritev konference, konstituiranje konference in volitve organov konference, beseda o gospodarskem položaju in perspektivah SOZD Iskra ter točka razno.
Nato so delegati konference izvolili delovno predsedstvo v sestavi Franc Kozina, Lea Kolar in Miloš Pavlica.
Zatem je Miloš Pavlica spregovoril najprej o aktivnosti Zveze komunistov v tem obdobju v Iskri in o tem, kakšni smo komunisti v Iskri. Dejal je:
»Komunisti v Iskri smo organizirani v 116 osnovnih organizacijah, iz katerih po en delegat tvori akcijsko konferenco ZK v sestavljeni organizaciji. Locirani smo v 37 občinah Slovenije in Jugoslavije.
V lanskoletnem pregledu članstva nas je bilo komunistov v Iskri nekaj čez 3200. Računajoč, da jev tem času prišlo do nekaterih izstopov iz ZK, zelo malo pa je bilo na novo sprejetih članov, menim, da nas je danes okrog 3.000. Vsekakor nas je dovolj, da lahko organizirani in poenoteni v svoji akciji pomenimo pomembno silo razvoja, tako naše sestavljene organizacije, kakor tudi družbe v celoti. V začetku bomo potrebovali nekaj časa, da se bomo vključili v delo družbenopolitičnih organizacij v SOZD in uveljavili organizacijske oblike, ki smo
jih v preteklosti že uspešno obvladovali, predvsem z vidika dobre informiranosti o problemih in ciljih, kajti v zadnjih letih smo predvsem pogrešali celovitost delovanja komunistov. Osnovne organizacije ZK so bile zaprte v svoje temeljne organizacije in zato tudi informacijsko zaprte, veliko premalo pa so poznale položaj v delovnih organizacijah in v naši sestavljeni organizaciji, kar se je odražalo tudi v pasivnosti članov ZK.
V zadnjih devetih letih odkar smo po 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ ukinili svete ZK v sestavljenih organizacijah in s tem storili veliko akcijsko škodo, smo imeli komunisti v sestavljeni organizaciji pet problemsko-tematskih konferenc na naslednje teme:
—	inovacijski procesi in ustvarjalno delo
—	naloge ZK v izvozni aktivnosti
—	izobraževalni sistem in mreža šol
—	obravnava dokumentov 10. kongresa ZKS in
—	organiziranost in metoda dela OOZK
Poleg tega so bili sekretarji osnovnih organizacij enkrat letno vabljeni na tradicionalno posvetovanje, ki ga imamo skupaj poslovodni in družbenopolitični delavci vseh sredin v sestavljeni organizaciji. Če kratko povzamem izkušnje iz omenjenih problemsko-tematskih konferenc, lahko ugotovimo, da so bile dobro pripravljene, tako po oceni Iskrinih komunistov, kot tudi zunanjih predstavnikov, ki so se udeleževali teh konferenc. Na teh konferencah smo tudi sprejeli kvalitetno oblikovanje in akcijsko naravnane sklepe, vendar moramo ugotoviti, da je aktivnost v osnovnih organizacijah ZK na temelju teh sklepov potekala drugače, kot smo se dogovorili in tudi pričakovali. Večina osnovnih organizacij ZK teh sklepov ni znova obravnavala z vidika, kaj morajo komunisti v svoji sredini ukreniti za njihovo izvajanje tako, da so se aktivnosti končale na splošnih usmeritvah. Verjetno je tudi za tako stanje iskati krivdo predvsem vtem, da na ravni sestavljene organizacije nismo imeli stalnega organa, ki bi redno spremljal poročila o izvajanju sprejetih
sklepov in dajal pobude za njihovo izvajanje.
Da se bomo sedaj znova organizirali v stalni akcijski konferenci ZK sestavljene organizacije, je bil potreben dolg proces. Decembra 1986 je Centralni komite ZKJ sprejel navodilo o organiziranju različnih oblik akcijskega povezovanja članov ZK in od decembra 1986, oz. začetka 1987, ko je bilo navodilo objavljeno in dano v javnost kot naloga občinskim komitejem ZK smo začeli z akcijo in po več kot letu dni prišli do današnje seje.
Zakaj je bilo tako?
Po navodilu CK ZKJ je potrebno poleg soglasja osnovnih organizacij in stalnih akcijskih konferenc ZK v DO, pridobiti za konstituiranje akcijske konference ZK v sestavljeni organizaciji, tudi soglasje vseh občinskih komitejev, kjer so locirane naše osnovne organizacije. Po neštetih intervencijah in dopisih smo v enem letu uspeli priti tako daleč, da je vseh 37 občinskih komitejev dalo soglasje za ustanovitev akcijske konference na ravni sestavljene organizacije. Tudi ta proces kaže na dejstvo, da smo v zvezi komunistov še vedno v marsičem preveč formalistično organizirani, da potrebujemo veliko formalnih procesov, da lahko neko obliko delovanja ZK tudi oživimo.
Podobno je bilo v tem obdobju veliko razprav o obvezujočih in neobvezujočih sklepih v ZK, kdo in po kakšnem postopku jih lahko sprejema, ali jih lahko sprejemamo v oblikah akcijskega povezovanja na ravni delovne organizacije in sestavljene organizacije itd. Menim, da so te dileme nepomebne in neustvarjalne, saj če sprejetih sklepov ne uresničujemo ne glede kdo jih sprejema, po formalno pravilni, ali neformalni poti, blokiramo naše delo in te dileme ostajajo nebistvene. Potrebno bo zato predvsem sprejemati take sklepe, na katerih bomo lahko mobilizirali množico komunistov in sprostili njihovo ustvarjalnost za izhod iz sedanjega stanja brezperspektivnosti. Verjamem, da nam bosta splošna družbena kriza, v kateri smo, pa tudi problemi, s katerimi se srečujemo v sestavljeni organizaciji Iskra, nudili dovolj kvalitetnih tem za poenotenje in mobiliziranje
t
komunistov v SOZD. Na začetku bomo verjetno še iskali oblike dela, metode in poti informiranja in mobiliziranja, spremljanja in izvajanja sprejetih dogovorov, vendar sem prepričan, da se bomo komunisti sposobni akcijsko poenotiti, da bomo lahko bistveno pripomogli k uspešnemu delovanju sestavljene organizacije in s tem tudi k reševanju problemov v družbi.«
Nato je zbranim delegatom obširneje spregovoril predsednik PO SOZD Iskra Franc Ši-fkovič, ki je na temo gospodarskega položaja in perspektiv SOZD Iskra na začetku dejal:
»Dobro je, da smo se uspeli afirmirati in konstituirati do bližnje konference komunistov naše republike, ki bo 22. aprila. Kot je bilo že iz uvoda predsedujočega omenjeno, je naš namen, da se konstituiramo, v naslednji točki pa dobiti informacijo o problematiki Iskre, s katero se je spoprijemala v lanskem letu pa tudi o nalogah, ki nas čakajo letos.
Takšna oblika dela zveze komunistov na ravni SOZD je nujno potrebna, seveda pa ne, gledano klasično, da bi bila ta konferenca sposobna spremljati dnevno dogajanje; gre bolj za to, da spremlja ključne dogodke, da preverja idejnopolitično usmeritev, rezultate celotne Iskre in, da obravnava pomembnejše naloge, ki stojijo pred celotnim kolektivom Iskre.
Če začnem z letom 1987, potem naj rečem najprej to, da se je leta 1987 konsolidiralo vodstvo SOZD. To se mi zdi izjemnega pomena, kajti Iskra se je zadnjih pet let precej ukvarjala s svojim
vodstvom. Na nek način se je vodstvo prehitro menjavalo in marsikdaj ni bilo časa, da bi vodstvo ustvarilo realne, prave koncepte razvoja poleg tistih, ki so zapisani v planih. To vodstvo je zaenkrat konsolidirano, danes pa bi se konsolidirala tudi zveza komunistov; ostale DPO so po mojem mnenju dobro delale.
Druga pomembna naloga vodstva pa je upravljanje in sprejetje programa na centralnem delavskem svetu — gre za »mandatni program« tega vodstva, oz. za strateške orientacije, izpeljane iz sprejetih družbenih planov do leta 2000 in do leta 1990. Govoriti nameravam o tem mandatnem programu, nalogah, ki so zapisane in o katerih bomo govorili tudi na zboru vseh vodilnih delavcev Iskre, ki ga bomo organizirali maja 1988, kakor tudi na sindikalni konferenci, ki bo maja v Poreču.
Nalog, oz. strateških usmeritev imamo šest; ena izmed naših hib v Iskri je, da si nalagamo na desetine in desetine nalog, ne naredimo pa prave selekcije in ne postavimo absolutne prioritete, kaj je tisto, kar je v tem trenutku nujno in kaj lahko še nekoliko odložimo. Poslovodni odbor in delavski svet sta se odločila, da bi Iskro v naslednjih letih usmerjali v šestih smereh. Sedaj sicer govorim nekoliko poenostavljeno — vsaka od teh smeri ima še nekaj podsmeri, vendar gre v bistvu samo za šest glavnih nalog.
Prva naloga je IZVOZ. Izvoz ni samo naloga, ki nam jo nalagajo družbeni plani Jugoslavije, Slovenije in naši interni plani, ampak je izvoz življenjska nuja Iskre. Brez izvoza bi lahko zaprli tretjino Iskre. Tržišče v Jugoslaviji je premajhno za našo produkcijo tako, da je izvoz absolutno eksistenčna nuja, če hočemo nadaljnji razvoj in zagotavljanje socialne
varnosti delavcev, ki jo imamo v tem trenutku.«
V nadaljevanju je Šifkovič podrobneje govoril o kadrih, brez katerih ni ne napredka, ne izvoza, ne perspektiv za prihodnje. Natančneje je razčlenil stanje na tem področju, pri čemer je omenil tudi takoimenovane »tehnološke presežke« ljudi. O tem je dejal:
»Tu je predvsem problem Telematike, drugje pa je morda v tem trenutku nekaj manjši. Poslovodni odbor je organiziral posvetovanje Iskrinih strokovnjakov. Pripravi! bo poseben program, kako se lotiti te problematike, seveda pa moram že zdaj reči, da bo morala v ustrezni obliki priskočiti na pomoč tudi širša družba. Taki primeri se bodo v Sloveniji pojavljali v vedno večjem številu, potem pa je vse veliko bolj kritično.
Ta problem je morda v tem trenutku bolj boleč za nas zato, ker smo 40 let živeli v polni zaposlenosti in še sedaj je okrog 17.000 ljudi, ki živijo v Sloveniji, nezaposlenih, kar je zelo malo.«
Nadaljnje svoje izvajanje je Šifkovič obširneje posvetil naložbam in naložbeni politiki v Iskri, kjer je še posebej poudaril, da smo in še danes zanemarjamo eno najvažnejših naložb sploh, to pa so naložbe v kadre in znanje.
Precej časa je predsednik PO posvetil vprašanju denarja, oz. financam, ki gaje tesno povezal z nujno potrebo po novih izdelkih, kajti le-ti prinašajo nov denar in s tem seveda tudi nove možnosti, ne samo za preživetje, temveč tudi za razvoj in prihodnost. Ko je nadalje govoril o razvojno-raziskovalni dejavnosti v Iskri, je poudaril, da gre tu za naložbe v razvojno-raziskovalno delo, kar pa je seveda najtesneje spet povezano z novimi izdelki, ki jih zahteva tržišče.
S Iskra naj bo razvojno jedro Slovenije
-	V.''.. .'- • V ' ' '
Naslednje razmišljanje je veljalo celoviti kakovosti. Dejal je:
»Vpeljali bomo kombinacijo japon-sko-evropskih modelov. Položaj pri nas je na tem področju dokaj različen, nekje je to že dobro urejeno, drugje pa še ni.
V RR smo vložili lani 5,8% CP, odstotek vlaganja pa smo povečali $ 4,8% v letu 1986. Odstotek 5,8 ni majhen v primerjavi z Jugoslavijo, je pa še enkrat manjši v primerjavi z Evropo (od 8 — 12%).
Celovita kakovost nam daje več vidikov. Delež v CP za te namene se je lani povečal z 2,8% v 1986 na 4,2% v 1987. letu. To je visok odstotek, vendarle, če podrobneje pogledamo, kaj je v tem odstotku zajetega, vidimo, da je to denar, ki smo ga porabili za reklamacije. Potrebno je torej začeti pri smiselnosti tega dejanja in zato bi se morali opredeliti za dva smisla; gre za smiselnost papirjev, kjer ne vidimo smisla; birokracija je
strahovita, še posebej v ekonomskih odnosih s tujino. Delovati moramo v smeri, da se ta gmota papirjev zreducira, ker šele potem bo moč doseči kvaliteto. Glede izdelka samega pa morajo ljudje z nami vred vedeti, da je neki izdelek smiselno izdelovati, ker ga lahko prodajamo. Če pa gre izdelek v skladišče, ljudje popustijo, ker ne vidijo v njegovi izdelavi pravega smisla. Torej je po mojem mnenju izjemnega pomena smiselnost nekega početja, tako na področju papirja pa tudi pri samem poslovanju, poslovnih potezah itd.
Do konca leta bodo delovne organizacije izdelale predloge sistemov, kaj. želimo doseči in kako bo vse to potekalo, sicer pa je to dolgoročnejša naloga prihodnjih pet do deset let.
Še vedno vlada globoko prepričanje, da je pri nas mogoče doseči kvaliteto s kontrolorji. To pa ni res. Kontrolor sicer izdelke selekcionira, naloga v zvezi s
kvaliteto pa je propadla že prej. Za kvaliteto mora odgovarjati vsak posameznik.
Navedel sem torej šest točk, po katerih sedaj spremljamo celotno Iskro in po katerih smo prvič začeli spremljati vsako izmed naših delovnih organizacij. To je tudi slika vodstev — na podlagi rezultatov. Baza za oceno poslovodnega odbora Iskre je že postavljena, prav tako pa tudi baza za oceno vodstev vseh delovnih organizacij. Ena izmed nalog zveze komunistov, sindikata in vseh ostalih je tudi to, da takšno oceno naredimo in, da temelji na objektivnih podatkih. Upam si trditi za celotno Iskro, da je program, ki je bil sprejet na delavskem svetu, že dal prve rezultate. Zato sem prepričan, daje ta smer pravilna in, da bomo po teh šestih točkah začeli brezmilostno meriti v naslednjih nekaj letih.«
Potem je ob koncu spregovoril še o problematiki Iskre in okolja ter svoje iz-
Na podlagi 85. člena Statuta ZKJ, druge točke 36. člena Statuta ZKS, uresničujoč Navodilo CK o kriterijih za oblikovanje posameznih oblik idejnopolitičnega delovanja in akcijskega organiziranja članstva ZKJ, na podlagi poprejšnjega soglasja v osnovnih organizacijah v SOZD Iskra ter poprejšnjega soglasja občinskih komitejev ZK iz občin: Črnomelj, Grosupljejdrija, Jesenice, Kranj, Krško, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Maribor Rotovž, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Radovljica, Sežana, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Tolmin, Trebnje, Trbovlje, Vrhnika, Novi Zagreb, Zagreb Črnomerec, Novi Beograd, Beograd Stari trg, Beograd Savski venac, Novo Sarajevo, Novi Sad, Skopje, Tuzla, Priština, Niš, Osijek, Titograd in Banja Luka, sprejema Občinski komite Zveze komunistov Ljubljana Center
SKLEP
O OBLIKOVANJU AKCIJSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA ISKRA
1.	V SOZD Iskra se oblikuje akcijsko konferenco. Osnovne organizacije izvolijo v akcijsko konferenco po enega delegata tako, da akcijska konferenca šteje skupaj 116 članov 00 ZK. Člani akcijske konference so po svoji funkciji tudi predsedniki akcijskih konferenc ZK v delovni organizaciji.
Mandat članov akcijske konference traja 2 leti.
2.	Na ustanovni seji izvoli akcijska konferenca 25-člansko predsedstvo ter iz njegovega sestava predsedujočega konference in njegovega namestnika. Predsedstvo akcijske konference praviloma sestavljajo predsedniki konferenc ZK, oz. sekretarji 00 ZK iz subjektov združevanja v SOZD Iskra, ali delegat, ki ga predlaga konferenca ZK v DO ali 00 ZK v enovitih DO.
3.	Konferenca obravnava predvsem vprašanja, določena kot skupnega pomena v sporazumu o združevanju v SOZD Iskra. Namen takšne obravnave je doseči idejno in akcijsko enotnost članov in osnovnih organizacij ZK zlasti pri naslednjih vprašanjih:
—	uresničevanje dogovorjenih ciljev združevanja v SOZD Iskra na področju delitve dela, tržnega nastopanja, razvoja in raziskav, kadrovske politike, socialne varnosti, informacijskih sistemov, ekoloških programov itd.
—	uresničevanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planskih dokumentov,
—	izvajanje sprejetih samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra,
—	delovanje organizacij skupnega pomena v SOZD Iskra,
—	skupno nastopanje komunistov SOZD Iskra do pomembnih vprašanj družbenega razvoja.
Konferenca obravnava tudi druga vprašanja v skladu s sprejetim programom dela in pobudami 00 ZK ter organov ZK.
4.	Na podlagi javne razprave v osnovnih organizacijah ZK, akcijska konferenca sprejema stališča za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti članov in 00 ZK v SOZD Iskra.
Konferenca veljavno razpravlja, če na sejah sodeluje vsaj dve tretjini delegatov ter sprejema stališča, če zanje glasuje več kot polovica skupnega sestava konference
5.	Za javnost dela in spremljanje izvajanja sklepov in stališč konference je zadolženo predsedstvo. Po seji akcijske konference je dolžno sprejeta stališča v 10 dneh poslati 00 ZK, konferencam osnovnih organizacij ZK, konferencam ZK delovnih organizacij in občinskim komitejem ZK, na katerih območju so deli SOZD Iskra.
6.	Osnovne organizacije ZK so se dolžne v roku, določenem na akcijski konferenci, najpozneje pa v 30 dneh od sprejetja stališč, opredeliti do stališč akcijske konference, oz. jih sprejeti, ali zavrniti.
Če osnovna organizacija ZK stališč ne sprejme, je dolžna o tem obvestiti akcijsko konferenco SOZD in Občinski komite, v katerega se vključuje. V tem primeru mora 00 ZK obrazložiti svoj odnos do stališč in predlagati možno rešitev.
7.	Osnovne organizacije ZK so dolžne zlasti:
—	obravnavati gradivo za seje akcijske konference in oblikovati stališča za delo delegatov,
—	obravnavati stališča, ocene in predloge konference in oblikovati konkretne sklepe za njihovo uresničevanje,
—	oblikovati predloge za delo konference in oblikovanje njenih stališč,
—	uresničevati stališča in sklepe akcijske konference
8.	Predsedstvo akcijske konference je dolžno vabila z gradivi za sejo akcijske konference poslati udeležencem pravočasno, da omogoči vsem 00 ZK njihovo obravnavo, vendar najmanj 14 dni pred sejo. Vabila z gradivi za sejo je potrebno poslati tudi občinskim komitejem, na območju katerih se nahajajo deli SOZD Iskra.
Predsednik OK ZKS Ljubljana-Center Ljubljana, 23. 2.1988	Ivo Krč
darr^i6 za*<'ju^'' z naslednjimi bese-
»Perspektive Iskra ima, trg je pripra-vyen in je osnova za perspektivo, potreb-n° pa bo nekoliko več združevanja zno-rai Iskre, vendar ne fizičnega, pač pa Pr°gramskega združevanja v sklopih te-'sinformatika, aktorika, široka potrošnja, K°mponente...
R Potrebno bo več projektnega dela na nP področjih; v veliko večji meri je treba upoštevati trg; naročili smo študijo, kako 6 Iskra povezana v jugoslovanski pros-0r. to pa zato, ker je Iskra specifično po-"e2ana v jugoslovanski prostor. Ni res, aa Iskra nima tam klasičnih proizvodnih M arn — vprašanje je, če jih bomo imeli.
I a stotine nitk nas povezuje z Jugoslavi-£\ .Ustanavljamo softverske centre (v |jr|štini, v Skopju, v Beogradu...). Skra-'Ka, v okviru jugoslovanskega prostora sodelujemo nekoliko drugače kot neka-®ri drugi. Vendarle se naša ekspanzija v Ugoslovanski prostor širi in naša politika I®’ da se bo širila še naprej. Ne mislimo Ra večati koncentracije v Ljubljani in Kranju.
. . Punkcija kadrovske problematike je °lla v Iskri zadnja leta slabo pokrita, se-Pal Pa je delo dobro in sistematično zas-jRuljeno ter dolgoročno. Rezultati so že
I Ko sem govoril o povezanosti v Jugos-ravi)i, sem v zvezi s tem hotel reči, da mo-,a uiti Iskra povezana tudi s tehnologijo v ^utu. Sodelovati mora s tistimi, ki so ^Pusobni proizvajati za svetovno trži-
Nato je konferenca sprejela sklep o svoji organiziranosti.
temelju sprejetega sklepa I® konferenca izvolila stalne °r9ane. V predsedstvo konfe-rer>ce so bili izvoljeni:
1' Uože Slabe
•	Franc Kozina
•	Srboslav Pantič 5 Janez Gale R Uragan Štrancar
Brane Šušteršič . Tomaž Ogrin q' Lea Kolar Darjan Slavič . Tone Vatovec 1 • Bernard Lenardič Uože Benedičič u' Mubo Likar i2' ^ndrej Šircelj 1R ^aida Jere
•	Anton Rožnik
Milan Šebart iq' , avle Štajdohar č Uroš Vošnjak j.' Tanja Erjavec ■ Mitja Povodenj j. Zoran Krivokapič j. Tože Broder v' Žare Kokotovič Jože Golob
DO Telematika DO Kibernetika DO Elementi DO Avtomatika DO Avtoelektrika DO Kondenzatorji DO Zmaj DO Delta DO Commerce DO Servis DO Elektrozveze DO Elektromotorji DO Rotomatika DO Videomatika DO Antene DO Merilna elektronika DO Elektroakustika DO Elektrooptika DO Invest servis DO ZORIN DO IKM
DO Mikroelektronika DO ERO DO Banka DSSS SOZD
Izmed petindvajsetih članov izvoljenega predsedstva je konferenca izvolila za predsednika Franca Kozino, iz DO Kibernetika in njegovega namestnika Janeza Galeta iz DO Avtomatika.
V nadaljevanju seje je na novo izvoljeni predsednik Franc Kozina povedal nekaj misli, kako si predstavlja delo konference. Med drugim je dejal: »Zahvaljujem se za zaupanje, ki sem ga deležen. Zavedam se pomena in odgovornosti take funkcije. Mislim, daje za
Franc KOZINA, DO Kibernetika
Franc Kozina je rojen leta 1952. Po končani poklicni šoli se je leta 1971 zaposlil v Iskri kot orodjar, kjer dela še danes. Leta 1978 je zaključil šolanje na enoletni politični šoli pri CK ZKS v Ljubljani, nato pa je v šolskem letu 1982/83 obiskoval še politično šolo »Josip Broz Tito« v Kumrovcu. Član ZK je od leta 1970.
V svojem dosedanjem družbenopolitičnem delu je Franc Kozina uspešno opravljal vrsto pomembnih funkcij. V TOZD je bil sekretar 00 ZK in predsednik OOS. V DO Kibernetika je bil predsednik KS ZSMS DO in predsednik stalne akcijske konference DO. Aktivno je sodeloval tudi v različnih samoupravnih družbenopolitičnih organih na ravni SOZD Iskra. Prav tako je aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacijah občine Kranj, kjer je član predsedstva OK SZDL in v krajevni skupnosti, kjer opravlja funkcijo predsednika KK SZDL. Bil pa je tudi sekretar OK ZSMS Kranj in član predsedstva OK ZKS Kranj
uspešno delo akcijske konferenc potrebna taka oblika dela na tej ravni, saj bo omogočala vsem komunistom znotraj SOZD, da poenotijo stališča in mnenja o posameznih področjih, ki so v SOZD problematična. Hkrati pa nam bo tudi omogočila, da bomo poenoteno nastopali znotraj SOZD, ali pa v širši družbi s svojimi problemi ter jih skušali dobro reševati.
Pravilno je, da je delo konference javno, da skupaj z ostalimi političnimi organizacijami in samoupravnimi organi oblikujemo skupna stališča in mnenja, da enotno nastopamo in ta stališča in mnenja podamo ustreznim organom. Pri delu akcijske konference bo predvsem aktivno predsedstvo, ki bo redno spremljalo problematiko, skušalo zaznavati probleme znotraj SOZD, oblikovati stališča, mnenja, pripombe in z vsem tem seznanjati osnovne organizacije. Hkrati bo predsedstvo upoštevalo tudi vse pripombe in stališča, ki prihajajo iz osnovnih organizacij. Akcijsko konferenco bi morali sklicevati vsaj dvakrat letno, drugače pa naj bi operativno delo prevzemalo predsedstvo. Vse osnovne organizacije so prejele programske usmeritve delovanja naše konference od leta 1988 do leta 1990. Glede nato, da ni bilo nanje pripomb, predlagam, da naj bi kot prvo obravnavali organiziranost v SOZD Iskra in aktivnosti pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. To problematiko bi lahjp uvrstili v dnevni red junija letos, do takrat pa naj bi vse osnovne organizacije konference znotraj delovnih organizacij o tem razpravljale, oblikovale stališča in mnenja, nato pa naj bi se akcijska konferenca opredelila ter oblikovala enotne pripombe z določenimi predlogi k temu sporazumu.
Na področju dela ZK v SOZD traja mrtvilo že 9 let, tako bo ta konferenca rabila nekaj časa, da bo zaživela in, da si bomo nabrali določenih izkušenj, ter potem konkretno z delom res aktivno vplivala na dogajanja znotraj SOZD, kakor tudi v družbi.
Za samo kvaliteto dela pa je potrebno tudi sodelovanje vseh osnovnih organizacij, konferenc znotraj delovnih organizacij, ki naj s svojimi pripombami in predlogi vplivajo na sam potek delovanja te akcijske konference^
Že predsednik Šifkovič je nanizal vrsto problemov, ki se pojavljajo znotraj SOZD. Na nekaterih področjih smo šibki in prav tu je srž dela komunistov, kjer bi morali najti te šibke točke, sprejeti ukrepe za odpravo teh šibkih točk. Na tak način delovanja bi lahko akcijska konferenca dejansko opravljala nalogo, za katero je danes tukaj ustanovljena. Zelo težko je konkretno veliko povedati na prvi ustanovni seji, saj se danes šele vključujem v problematiko SOZD, dosti stvari še ne poznam in se bom moral z
Iskra naj bo razvojno jedro Slovenije
njenimi izkušnjami in s temi problemi spopasti ter pridobljene izkušnje izrabiti za boljše in kvalitetnejše delo. Na tak način bomo lahko dejansko uspešni. Predvsem pa se bomo trudili, da bomo delali javno in bomo skupaj z ostalimi političnimi in samoupravnimi organi skušali javno reševati tako problematiko znotraj SOZD kot tudi v posameznih delovnih organizacijah Iskre.
Toliko sem želel povedati v uvodu, na predsedstvu r-a bomo konkretneje opredelili smernice za nadaljnje delo konference.«
Po izvolitvi organov je konferenca nadaljevala delo z obravnavo predlaganih programskih smernic delovanja akcijske konference ZK SOZD v mandatnem obdobju 1988— 1989. Obrazložitev programskih smernic je podal predsedujoči konference Miloš Pavlica, ki je med drugim dejal:
»V gradivu za današnjo sejo ste prejeli predlog prioritetnih vsebin za programske smernice za to mandatno obdobje v 11. točkah. V te točke smo skušali v sestavi predsednikov akcijskih konferenc DO vključiti najpomembnejše zadeve, ki so po sklepu o organiziranosti akcijske konference na ravni SOZD opredeljeni kot vsebina dela te akcijske konference. Gre torej za vprašanja, zaradi katerih se združujemo v sestavljeno organizacijo. Opredelili smo jih tako:
1.	aktivnosti zveze komunistov pri sprejemanju in uveljavljanju sprememb ustave in zakona o združenem delu.
To bo proces, ki bo potekal letos in drugo leto v drugi stopnji sprememb zakona o združenem delu.
2.	obravnava osnov organiziranosti SOZD Iskra in aktivnosti pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter drugih samoupravnih aktov Iskra.
Postopki so predvideni tako, da bo 21. tega meseca delavski svet sestavljene organizacije dal osnutek samoupravnega sporazuma v javno obravnavo, ki naj bi trajala do konca junija 1988. To bo čas, ko bi se morali v vseh osnovnih sredinah temeljito poglobiti v naš temeljni akt, ki konstituira sestavljeno organizacijo. Sprejemanje pa naj bi potekalo do konca leta. Vsekakor bo to priložnost, da se tudi Zveza komunistov zelo aktivno vključi v ta proces. Predsednik je nakazal, da bi se junija meseca, ko bo šla javna obravnava proti koncu, v zvezi komunistov na tematski akcijski konferenci opredelili do ključnih tem in vnaprej iz tega samoupravnega sporazuma.
3.	Obravnava kadrovske politike s posebnim poudarkom na sistemu razvo-
ja kadrov in načinu reševanja kadrovskih ekonomskih in tehnoloških viškov.
To bo izjemno pomembno vprašanje, do katerega zveza komunistov ne bo mogla ostati pasivna. To bo predvsem vprašanje ekonomskih in tehnoloških viškov, ki se nam že pojavljajo v nekaterih delovnih organizacijah in, ki bo v naslednjih nekaj letih terjalo močan angaž-man ZK kot tudi sindikata.
4.	Obravnava strateške naloge »nov izdelek« in ocena inovacijskih procesov SOZD Iskra.
Iz osnovnih organizacij je prišla pobuda, da bi obravnavali to temo. Letos bomo v sestavljeni organizaciji zastavili sistem spremljanja dosežkov s konkretnimi podatki in verjetno bo proti koncu leta, ali pa v začetku prihodnjega leta ta sistem tako izpopolnjen, da bomo imeli prve konkretne podatke, na osnovi katerih bomo lahko ocenjevali rezultate ter aktivnosti, ki jih vlagamo v nov izdelek.
Seveda pa tudi odgovornost nosilcev naših funkcij, ki pokrivajo to področje.
5.	Obravnava investicijskih načrtov gledano iz uresničevanja strateških ciljev sestavljene organizacije.
V Samoupravnem sporazumu o združevanju imamo zapisano, da tudi pri investicijskih naložbah Iskra nastopa kot enotna organizacija, določa svoje strateške cilje razvoja, ki morajo biti ustrezno podprti z investicijsko politiko.
6.	Obravnava planskih dokumentov ter ocena rezultatov gospodarjenja z vidika doseganja dogovorjenih planskih ciljev sestavljene organizacije.
7.	Obravnava izvoza kot strateške naloge sestavljene organizacije in ocena delovanja organizacije Iskra Commerce kot nosilca regionalnega trženja.
8.	Obravnavanje sklepov in stališč konference Zveze komunistov ter koordiniranje aktivnosti na njihovem izvajanju v okviru SOZD Iskra.
Programske smernice AK ZKS SOZD Iskra v mandatu 88/90
1.	Aktivnosti pri sprejemanju in uveljavljanju sprememb Ustave in Zakona o združenem delu.
2.	Obravnava osnov organiziranosti SOZD Iskra in aktivnosti pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in drugih samoupravnih aktov Iskre.
3.	Obravnava kadrovske politike s posebnim poudarkom na sistemu razvoja kadrov in načinu reševanja tehnoloških in ekonomskih viškov zaposlenih.
4.	Obravnava strateške naloge NOV IZDELEK in ocena inovacijskih procesov v SOZD Iskra.
5.	Obravnava investicijskih načrtov glede na uresničevanje strateških ciljev SOZD Iskra.
6.	Obravnava planskih dokumentov ter ocena rezultatov gospodarjenja z vidika doseganja dogovorjenih planskih ciljev SOZD Iskra.
7.	Obravnava izvoza kot strateške naloge SOZD Iskra in ocena delovanja DO Iskra Commerce, kot nosilca regionalnega trženja na svetovnem trgu.
8.	Obravnava sklepov in stališč konference ZK Slovenije ter koordiniranje aktivnosti na njihovem izvajanju v okviru SOZD Iskra.
9.	Obravnava delovanja organizacij skupnega pomena v SOZD Iskra.
10.	Spremljanje izvajanja sanacijskih postopkov v delovnih organizacijah Iskre, ki poslujejo z izgubo, ali motnjami v poslovanju.
11.	Obravnava vprašanj, opredeljenih v programskih smernicah, do katerih moramo člani ZK SOZD Iskra poenotiti stališča in enotno nastopati do organizacij in organov v družbi.
Po obrazložitvi je akcijska konferenca smernice za delo v naslednjem mandatnem obdobju tudi soglasno sprejela. V nadaljevanju seje je akcijska konferenca sprejela še naslednje sklepe:
1.	akcijska konferenca zadolžuje predsedstvo, da na osnovi smernic pripravi akcijski načrt delovanja v letu 1988 in določi prioritetne naloge z nosilci in roki izvedbe nalog.
2.	po koncu javne obravnave osnutka Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra bomo komunisti organizirali tematsko konferenco na temo osnove in cilji organiziranosti sestavljene organizacije Iskra, na kateri bomo sprejeli stališča ZK v SOZD do različnih pogledov na cilje združevanja v sestavljeno organizacijo.
3.	akcijska konferenca zahteva, da se kot ena izmed osnov za politično opredeljevanje do ciljev združevanja v sestavljeno organizacijo Iskra pripravi tudi analiza, v kolikšni meri so bile pri pripravi novega Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra upoštevane usmeritve, sprejete na posvetovanju poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev v Poreču 1985. leta.
Konference zveze komunistov so Pred nami in bodo gotovo prinesle določene zaključke, v katere se bomo morali tudi komunisti v Iskri aktivno vključiti. Na ravni SOZD bo gotovo potrebno koordinirati nekatere aktivnosti po posameznih vprašanjih. Ključna aktivnost Pa bo potekala normalno v osnovnih organizacijah.
, 9. Obravnavanje delovanja organizacij skupnega pomena.
To je ena izmed prioritetnih nalog tudi Po predlogu sklepa.'Na ravni sestavljene organizacije imamo sedem organizacij skupnega pomena, ki smo jih konstituirali s tem, da smo se združili v sestavljeno organizacijo. Spremljanje dela, učinkovitosti, racionalnosti poslovanja teh organizacij pa je funkcija političnih organov SOZD, predvsem potem, ko pridobijo ustrezno mnenje in pobude 12 osnovnih organizacij.
10. Spremljanje izvajanja sanacijskih Postopkov v delovnih organizacijah Isk-re, ki poslujejo z izgubo, ali z motnjami v Poslovanju.
Lani smo imeli 28 milijard izgube, kljub temu, da smo jih z revalorizacijo pokrili. Tudi letos lahko realno pričakujemo ve-tike motnje v poslovanju in tudi Zveza komunistov se bo morala radikalno opredeliti do tega, čemur pravimo uspešno ekonomsko poslovanje v OZD, tPmi kriterij poslovanja ipd.
Gotovo se bomo tudi mi srečali s posameznimi organizacijami, kjer bomo Prišli v situacijo, ko bomo morali razmišljati o popolnem prestrukturiranju posamezne delovne organizacije in tudi o sredstvih, potrebnih za take posege.
,11. Obravnava vprašanj, opredeljenih v programskih smernicah, v katerih hod o morali člani Zveze komunistov SOZD Iskra poenotiti stališča in enotno nastopati do organizacij in organov v
Ta točka govori o tem, da bomo do nekaterih vprašanj družbenega razvoja ln do nekaterih vprašanj, ki se odpirajo v sami zvezi komunistov lahko komunisti kot Iskraši po poenotenju naših mnenj na akcijski konferenci nastopali z enotnimi stališči.
,	, To je torej enajst prioritetnih vsebin, na
katerih bomo delali naslednji dve leti v Akcijski konferenci. Nesporno bo po-'mbno na osnovi le-teh globalnih usme-ntev pri predsedstvu pripraviti konkreten skcijski načrt za leto 1988 in 1989, izhajajoč iz teh temeljnih vsebin ter morebitnih novih pobud, ki bodo prihajale iz osnovnih organizacij. Predlagam, da do Pnhodnje seje akcijske konference (ju-["l) predsedstvo pripravi konkreten na-ph, izhajajoč iz navedenih enajstih točk, katere od teh točk bomo izvajali v letu 1988 — z roki, nosilci in z definiranimi vsebinami, do katerih se bomo opredeljeni. Na akcijski konferenci junija bomo
na tej osnovi sprejeli delovni načrt za leto 1988. Pripravo tega pa bi vodilo predsedstvo, ki je izvoljeno.«
Ob koncu je na ustanovni akcijski konferenci ZK SOZD Iskra spregovoril še izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Živko Pregl. Dejal je:
»Vsakdo izmed nas bi lahko v redu živel tudi brez družbenega angažmaja, vendar je prav, da se je tov. Kozina odločil tako, kot se je in prav je tudi, da vsi vztrajamo. Res je, da neke sile delujejo: najprej deluje sila inercije, ki vleče zaenkrat vse navzdol; tu je veliko kandidatov, ki bi želeli stvari zasukati v smer, ki ne bi bila zanimiva in sprejemljiva, ne samo za nas komuniste, ampak tudi za nadaljnji demokratični razvoj naše družbe. Ta čestitka novemu predsedniku je vesela ugotovitev, da nas je veliko takih, ki lahko računamo drug na drugega in, ki s skupnimi močmi skušamo izboljševati položaj.
Pred nami je konferenca Zveze komunistov Slovenije in ZKJ. To sta obliki dela centralnega komiteja ZKS in ZKJ, smisel obeh konferenc pa je v tem, da ugotovimo, do kam smo prišli pri realizaciji kongresnih usmeritev. Na kongresih (13. jugoslovanskem in 10. slovenskem) smo komunisti začrtali naslednjo smer svojih prizadevanj za napredek družbe:
1.	doseči ekonomsko učinkovitost samoupravljanja. Zato smo obudili tisto, kar piše v programu ZK, daje pogoj zato
trg,
2.	nadaljnja širitev socialistične demokracije z odpiranjem prostora za samoupravni interesni in politični pluralizem in
3.	moralna, kadrovska, organizacijska, idejna prenova ZK.
Smisel teh konferenc je torej v tem, da vidimo, do kam smo prispeli. V tem kontekstu, oz. kakšna je usmeritev Zveze komunistov, vidim tudi zelo pomembno vlogo komunistov Iskre in Iskre v celoti. Iskra je tista, ki bi morala predstavljati razvojno jedro slovenske družbe in na komunistih v Iskri je, da takšno pozicijo Iskre ustvarijo in izborijo.
To je prva dolžnost komunistov v Iskri. Pri teh ambicioznih razvojnih nalogah ne smejo popustiti; le tako bo Zveza komunistov v Iskri najučinkoviteje opravila svojo vlogo.
Iskro druži strateško planiranje, to je vsebina in kvaliteta, ki zagotavljata zadostno in potrebno stopnjo enotnosti. Tako prevzema vlogo v razvoju slovenske družbe.
V današnjem položaju bi bilo prav, da komunisti v družbi kot celoti »izboksa-mo« prehod naše družbe iz faze tekmovanja, kdo bo bolj kritično gledal na našo družbo v fazi, ko moramo te najrazličnejše poglede začeti postopno sintetizirati v družbeni program. Komunisti se moramo potruditi, da vse ideje, ki jih je podal v svojem izvajanju tov. Šifkovič, strnemo v nekaj točk programa izhoda iz krize slovenske in jugoslovanske družbe. Kjer demokracija ni bila dovolj razvita, takšne možnosti ljudje niso imeli. Ljudska nestrpnost se mora najprej izraziti v obliki zelo široke in ostre kritike. Komunisti moramo trezno razmišljati o tem, kako oblikovati izhod naše družbe iz krize. Tu so teze za konferenco ZKS, da bo potrebno vse parcialne ideje, ki smo jih oblikovali doslej v ZK — družbena lastnina, organiziranost združenega dela, drobno gospodarstvo..., postopno sintetizirati v oprijemljivejši program. Vendar se moramo komunisti prej otresti nekakšne blokade, ki si jo postavljamo sami v svojo zavest. Tu mislim konkretno na naslednje:
— ob ustavni debati se dejansko komunisti po nepotrebnem čutijo odgovorni za takšno besedilo ustavnih amandmajev, kot je bilo objavljeno. Ustavni amandmaji, kakršni so objavljeni, so rezultat neke ocene v skupščini, ustavnih komisijah in drugih telesih, kaj bi bilo v tem trenutku možno s korekcijami spraviti skozi postopke jugoslovanske družbe. Ambicije komunistov za spreminjanje družbe pa morajo biti precej večje od tega, kar piše v ustavnih amandmajih. ZK je začela sprožati problem družbene lastnine, njene ekonomske učinkovitosti, problem mešane lastnine. Pogoj za to pa je, da bo tudi družbena lastnina učinkovitejša in kot posledica dejstva, da je na nekaterih segmentih zasebna lastnina učinkovitejša, prav tako tudi zadružna lastnina. Še bi lahko naštevali teme, ki jih je načela ZK, ki pa jih ni v ustavnih amandmajih in
Iskra naj bo razvojno jedro Slovenije
ki presegajo to, kar je v ustavnih amandmajih. V zaokrožanju in predstavljanju teh idej bomo morali biti ustvar-jalnejši in ofenzivnejši. Sam sicer ne verjamem, da smo komunisti sposobni v nekaj mesecih vse te ideje, kako prenoviti družbo, strniti v ustavno besedilo. Izboriti moram to, da se v teh ustavnih spremembah res stori tisto najnujnejše, kar se bomo v Jugoslaviji lahko dogovorili. Nobene nevarnosti ni, da bi bilo v ustavnih amandmajih sprejeto nekaj, kar Sloveniji ne bi ustrezalo, prav tako tudi ne nekaj, kar ne bi ustrezalo komu drugemu od partnerjev, ki spreminjajo jugoslovansko ustavo. Komunisti pa moramo delovati na konceptih naše družbe, ki bi jo v določenem času lahko prelevili v moderen, učinkovit ustavni tekst. Komunisti naj se torej v ustavni debati ne čutijo blokirane. Nobenega razloga ni, da bi komunisti svojo odgovornost, svojo vest in svoj ugled zastavili za takšne amandmaje, kot so napisani sedaj.
— druga blokada, ki nas veže pri tem, da bi oblikovali koncept izhoda iz krize, je ekonomska politika. Spet se tu komunisti prevečkrat po nepotrebnem postavljamo v bran ekonomski politiki. To je tisto, čemur pravimo, da je treba »razdr-žaviti oartijo«. Nobenega razloga ni zato, da bi Žveža komunistov branila ukrepe ekonomske politike. Komunisti pač moramo biti tisti, ki bomo skušali razlagati ljudem, da le-ti ne bodo kritični do nekaterih zadev zaradi neznanja in nerazumevanja — tu ni nobenega dvoma. Biti moramo protagonisti fair-playa, da se dejansko na podlagi verodostojnih informacij pogovarjamo in kritiziramo tistega, ki ga je treba kritizirati, ne pa tistega, kar se zaradi neznanja nekomu zdi napačno tudi zaradi ozkih interesov. Dejstvo pa je, da je v ekonomski politiki tudi na podlagi objektivnih informacij ve-
liko stvari, ki jih ne moremo sprejeti. Sam CK ZKJ je na decembrski seji sprejel usmeritve za ekonomsko politiko, za katere mislim, da so dobre in, da jih lahko komunisti zaradi svojega prepričanja podpremo. CK ZKJ je izpostavil zahteve, da mora biti ekonomska politika usmerjena v odpiranje v svet, v tržnosi, v opiranje na lastne sile...
Tisto, kar sta CK ZKJ in Slovenija rekla o ekonomski politiki, komunisti lahko branijo in nobeden nas zaradi teh sklepov ne more potisniti v vlogo krivcev za takšno ekonomsko politiko. Ostaja pa problem, da komunisti nismo sposobni ze v lastnih vrstah — v organih, ki odločajo o ekonomski politiki, pretežno sedijo komunisti — doseči tistega, kar želimo, ko pišemo sklepe. Vsakdo izmed nas ve, kako težko je spreminjati razmerje sil v prid neki dobri ideji v svojem okolju, enako pa velja za Jugoslavijo v celoti pa tudi za telesa, ki kreirajo ekonomsko politiko. Nobenega razloga torej ni, da se v podjetjih, kjer delate, ko skušate reševati neke konkretne zadeve, pustite postaviti ob zid, češ da komunisti nimate kaj govoriti, saj ste krivi za tako ekonomsko politiko. To ni res.
— tretje, kar čutim, da blokira komuniste pa je: čim načneš nek problem, dobiš »v glavo« odgovornost Zveze komunistov za vse dosedanje dogajanje, vemo pa seveda, da smo sedaj v krizi — kar pomeni odgovornost Zveze komunistov za krizo. Sam sem prepričan, da Zveza komunistov nekega strateškega odgovora o svoji vlogi v pretekloti še ni dala. Pravilno bomo morali oceniti pluse in minuse, ki jih je Zveza komunistov v tej družbi dosegla. Prav sedaj se v javnosti v ospredje potiskajo minusi. Nam pa svet priznava, da je Jugoslavija v svetovno civilizacijo prinesla štiri nesporne elemente: NOB, konflikt s Stalinom, ki je prinesel nove odnose v mednarodno
komunistično gibanje, tretjič samoupi'3^ Ijanje — ne glede nato, kaj smo mi v praksi naredili iz njega, četrti pa je neU' vrščenost kot element demokracije mednarodnih odnosih, kjer velja e0 država en glas, ne glede na svojo v®' likost, ekonomsko moč in število p^eD' valcev.
To so štiri stvari, ki nam jih priznaj svet in, ki jih je v naši družbi s proz1 komunistična partija, oz. Zveza komug nistov. Ta strateška ocena o vlogi Zvez komunistov, ki jo bo treba opraviti, morala upoštevati pluse in minus. Čeprav še nimamo strateške ocene o govornosti Zveze komunistov za Pre t|Sjj lost, ni nobenega razloga, da bi '' v
najaktivnejši fazi svojega družbened delovanja, nase vlekli odgovornost . nekaj, kjer nismo odgovorni. Med svoji’ obiski po delovnih organizacijah jT opažam, da je prisoten med komun1 sindrom »brez krivde krivih«. Očitno je’ blokada v našem lastnem razmišljanj ki se je moramo otresti, zato da bon' postopno ofenzivnejši in, da bomo zb’ , moralno integriteto, da bomo sPoS°j-svoje dobre ideje uveljavljati med svo)^ mi sodelavci. Trenutno je samozav komunistov precej nizka in ne vidim y liko razlogov za to. Sedaj, ko se osV članstvo v Zvezi komunistov, moraj1 ^ vendarle začeti pogumneje govoriti. Zvezo komunistov sicer ne moren sprejeti vsakega, res pa je, da prema naredimo za članstvo in se premalo t dimo pri prepričevanju svojih sodeia cev, zlasti mlajših.
In kaj končno lahko komunisti stori)0 strokovnem smislu?	e
V gospodarstvu bi morali vlogo Zye
komunistov usmerjati tako, kot ce bi ti vorili o TOZD razvoj in o TOZD vzdrz vanje, ne pa o TOZD proizvodnja-mora izboriti v vsakem okolju, da bo i imelo svoj koncept. To.je permanen^ naloga. Odgovornost komunistov l®,. ^ k temu pritegnejo najpametnejše l)U° j, so, ali pa ne v Zvezi komunistov, v smislu je vloga Zveze komunistov a logna TOZD razvoj, TOZD proizvo0'^ pa je analogna zato, ker mora z.v komunistov ocenjevati dogajanja sebe, ali funkcionirajo samoupravni ^ gani, poslovodni organi, sindikat, rn re na... Če vsi ti ne funkcionirajo, ne m a Zveza komunistov vleči odgovornos1 sebe, ampak mora biti tista, ki bo5^. sprožila v samoupravnih organin, ^ g
dikatu, mladinski organizaciji, zato g-
institucije, ki imajo po družbeni d6.1'1:^ la vsaka svoje naloge, prevzamejo sy j . delo z ljudmi, ki jih imajo, ali pa zdruy ljudmi. Komunisti smo tisti, ki mo a bdeti nad tem, ne pa vleči stvari nas . ^ tako bo organizem kot celota '0je prevzel svojo funkcijo,« je zaključil |.^0 izvajanje izvršni sekretar CK ZKb z-Pregl.
Naših
štirideset
let
£'še:
°ušan želj
eznov
197°-|e
SAi^e^
^3slM^:r . gasila takrat 7PQ
__ Podlistek
bi sedaj to sodelovanje prešlo v trdnejšo obliko in tudi s kapitalnim vlaganjem pri nas. Smisel kapitalnega vlaganja je v tem, da bi mi prišli čim hitreje v naši tehnologiji, v naši proizvodnji do najmodernejših tehnologij, da bi prišli čimprej do najmodernejših znanstveno-tehno-loških dosežkov v svetu.
Elektronika prav gotovo sodi v eno izmed branž, kjer so industrijsko razvite države dosegle izreden napredek. Prepad med njihovo stopnjo tehnologije in med našo je nevaren tudi za nas, zato se moramo povezovati v trdnejših oblikah z močnimi inozemskimi kompanija-mi. Predvsem zavisi od nas, kako bomo konkretno pristopili k razgovorom s temi inozemskimi partnerji in kako bi jih zainteresirali za trdnejšo povezavo. V veliki meri pa to zavisi od konsolidacije našega gospodarstva v Jugoslaviji. Če bo naša ekonomija čvrsta, stabilna — bo tudi velik interes s strani inozemskih partnerjev za tako povezovanje, če pa bo pri nas situacija labilna, predvsem velja to za devizni sistem, vprašanje inflacije itd., bo vse to negativno vplivalo na močna povezovanja z inozemskimi partnerji.
Jaz sem imel razgovore z nekaterimi predstavniki znanstvenih institucij, kjer je bil sprožen interes sodelovanja za naš zavod in nekatere druge zavode. Nujno je, da bi bilo to sodelovanje čim čvrstejše, da bi tudi naši raziskovalci razvijali projekte, za katere ima interes tudi ameriška stran, ki bi to tudi financirala. Po mojem mnenju smo postavili dobre kontakte, dobre vezi, sedaj pa zavisi od teh institucij koliko bodo znale same zainteresirati inozemske oz. ameriške partnerje. Po drugi strani smo člani delegacije postavili direktne kontakte z
znanstvenimi institucijami za tako sodelovanje. Po moji presoji kar zadeva Iskro, je stvar precej zrela, nadaljnje delo pa predvsem zavisi od naše zavzetosti, od naših konkretnih predlogov, na podlagi katerih bo inozemski partner videl tudi svoj ekonomski interes za tako povezovanje z našo industrijo.
Prav gotovo inozemski partnerji poznajo Iskro kot veliko Iskro, manj pa posamezne tovarne. Prav zato bomo mi te razgovore vodili na ravni združenega podjetja Iskra, konkretne pogodbe, konkretni dogovori bodo stvar tudi naših organizacij. V kolikor bo v interesu posameznih naših organizacij, bo do teh poslov prišlo, če pa tega interesa ne bo, do teh poslov nebo prišlo.
Mi menimo, da mora Iskra Com-
merce pri teh razgovorih igrati vlogo številka 1, ker inozemskega partnerja zanima tako trg-marke-ting, plasma na domačem trgu in seveda tudi na drugih tržiščih. To funkcijo ima seveda Iskra Commerce s svojo mrežo, s svojim potencialom, in je za ta posel najbolj usposobljena.
Mi smo prinesli s seboj precej raznih predlogov, precej materiala, informacij oroanizacij, najsi bo to ameriških ali kanadskih.
Jaz bom imel podrobnejše razgovore direktno s tovarnami, z Iskro Commercem, le-ti pa bodo ocenili, ali je ta posel za njih interesanten, ali je to v interesu naše poslovne politike, nakar bodo dana stališča do predlogov.
Upokojil se je
Sredi minulega meseca (18. 3.) so imeli v tolminski Iskri AET v skladišču materiala krajšo, a toliko prisrčnejšo slovesnost. Sodelavke in sodelavci iz tega oddelka so se poslovili od Slavka Gabrščka, ki je odšel v zasluženi pokoj. Slavko se je zaposlil v tamkajšnji Iskri 28. junija 1977 leta kot pomočnik skladiščnika. Nekoliko pozneje je opravil izpit za voznika viličarja in to delo vestno in natančno opravljal vse do upokojitve. Enajst let sicer v življenju ni dolga doba, vendar več kot dovolj, da lahko človek ustvari in zapusti nekaj, kar ostane neizbrisno. To je uspelo tudi Slavku, zato so se od njega poslovili z vedrino in tremi velikimi željami: da bi se imel v pokoju kar najlepše, da bi ga spremljala zvrhana mera zdravja in, da bi se ob vsaki ponujeni priložnosti znova srečali.
Iskra Kibernetika
Republiško tekmovanje srednješolcev iz matei *
V Iskrini srednji šoli v Kranju je bilo 2. aprila 32. republiško tekmovanje srednješolcev iz matematike — Tekmovanja se je udeležilo več kot 150 dijakov srednjih šol iz Slovenije — pokrovitelj letošnjega republiškega tekmovanja je bila SOZD Iskra — Edi Vovk iz Iskrine šole se je uvrstil na zvezno tekmovanje.
Dan pred začetkom 32. republiškega tekmovanja matematikov je bilo v Iskrini srednji šoli zanimivo predavanje za dijake tretjih in četrtih letnikov, prišli so tudi dijaki drugega letnika elektronike in učenci SSPRNMU Kranj. Prof. dr. Jože Vrabec jim je na razumljiv način predstavil uporabo diferencialnih enačb.
Tekmovanje iz matematike se je začelo v soboto, 2. aprila. Učence sta pozdravila ravnatelj
Franc Lebar in v imenu pokrovitelja Jože Godec, član poslovodnega odbora SOZD Iskra. Tekmovanje je vodil Darjo Felda, sekretar komisije za popularizacijo matematike v srednji šoli pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije.
Med tekmovanjem so se pro-ikro-
fesorji matematike zbrali za ol glo mizo. Tema pogovora je bilo organiziranje prihodnjih republiških tekmovanj iz matematike.
Na republiškem tekmovanju sodelujeta običajno dve tretjini dijakov iz srednjih šol naravoslovnih usmeritev. Ti učenci imajo zahtevnejši učni program in zato tudi dosegajo boljše rezultate na tekmovanjih. Nekateri profesorji so se zavzemali, da bi tekmovanje organizirali na več nivojih, kar pa bi verjetno onemogočilo dosedanjo primerjavo z najboljšimi srednješolci.
DO Alpetour je organizatorjem ponudila dva avtobusa za izlet na Bled, kjer so dijaki obiskali grad in Plemljevo hišo. Medtem so profesorji ocenjevali naloge in objavili neuradne rezultate. Zaradi napak na preteklih tekmovanjih
so letos dijakom omogočili pregled ocenjenih nalog in možnost do pritožbe. Nekaj njihovih pripomb so upoštevali.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je v sodelovanju z Iskrino šolo izdalo zanimiv bilten. Uredila sta ga Angelca Jaklič in Darjo Felda, za likovno opremo sta poskrbela dijaka Miha Sekne in Emil Kalan, ostali učenci so napisali vse po-
trebne informacije m intervjuje s tekmovalci. K biltenu so po tek-
movanju priložili še uradne rezultate in prvič tudi rešitve nalog, ki so jih dijaki reševali.
Slovesna razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad in pohval pa je bila žal šele v nedeljo zjutraj, ko so nekateri že odpotovali. Tekmovalci in profesorji so bili zelo zadovoljni z organizacijo letošnjega tekmovanja. Tako uspešno izvedbo 32. republiškega tekmovanja srednješolcev iz matematike so s prispevki in darili
Delovne organizacije, ki so sodelovale s prispevki in darili pri organizaciji 32. republiškega tekmovanja srednješolcev iz matematike
Iskra SOZD, Iskra Kibernetika, Iskra Telematika, Iskra Električna orodja, Iskra-Srednja šola, Alpetour — TOZD Potniški promet, Državna založba Slovenije, Elektrotehnično podjetje, Exterm, Gorenjski sejem, Gorenjski tisk, Industrija bombažnih izdelkov IBI, Industrija kovinske opreme in strojev, Kokra, Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Merkur, Mladinska knjiga, Planika — Industrijski kombinat, Sava — Industrija gumenih, kemičnih jn usnjenih izdelkov, Tekstilindus, Zavarovalna skupnost Triglav, Živila — Trgovska in gostinska delovna organizacija, Gradbinec SGP, Svet knjige, Poslovalnica Kranj.
Komisiji za popularizacijo matematike v srednji šoli pri DMFA SR Slovenije so pri izvajanju dejavnosti pomagali: Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, FNT, VTO matematika in mehanika, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za šolstvo, ZOTK — Gibanje znanost mladini.
Intervju z našim tekmovalcem
ISKRA — Srednja šola Kranj je bila letos prvič organizator republiškega tekmovanja iz znanja matematike za srednješolce. Tekmovanja se je letos ponovno udeležil učenec naše šole Edi Vovk. Edi tekmuje tudi v fiziki in računalništvu, v matematiki pa že štiri leta. Dosegel je že vrsto odličnih rezultatov. Prof. Jeršetova, ki je njegova mentorica, pravi da Edi vsako nalogo naredi z veseljem in nikoli ne izgubi volje.
— Povej nam kaj o dosedanjih uspehih!
»Tekmovanj se udeležujem že od četrtega razreda osnovne šole. V četrtem in petem razredu sem dobil bronasto, v šestem pa srebrno Vegovo priznanje. V sedmem razredu sem se udeležil republiškega tekmovanja, kjer sem dobil zlato
Vegovo priznanje. V osmem razredu sem zmagal na republiškem tekmovanju in se uvrstil na državnega, kjer sem dobil tretjo nagrado.
V prvem letniku sem se udeležil republiškega tekmovanja, v drugem in tretjem letniku pa sem na republiškem tekmovanju dosegel drugi nagradi in se uvrstil na državno tekmovanje.«
— Kaj ti pomeni matematika?
»Matematika mi je poleg najljubšega predmeta tudi eden od konjičkov.«
— Zakaj si se po končani osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na Iskrini srednji šoli?
»V osnovni šoli sem obiskoval fizikalni krožek, kjer sem se zelo navdušil nad elektroniko. Spoznal sem, da je matematika podlaga za
elektroniko. Na naravoslovno-ma-tematično šolo nisem želel iti, ker je tam več predmetov, ki jih ne maram: to so zgodovina, tuji jeziki... Na Iskrini šoli pa lahko hkrati usklajujem interese iz elektrotehnike in matematike.«
— Koliko ti je pri uspehu pomagala šola?
»Zadnje dve leti imamo organiziran matematični krožek, katerega mentorica je prof. Jeršetova. Rešujemo precej zahtevnih nalog, v katerih se seznanjamo z različnimi pristopi k reševanju. Precej nalog naredim tudi doma.«
— Katero literaturo uporabljaš?
»V zbirki nalog iz matematike so zadnje čase zelo dobre naloge. Všeč mi je tudi Presek, saj je v njem
tudi veliko računalništva.«
— Kaj meniš o tekmovanjih?
»Ni mi všeč, da imamo na vseh šolah, ki niso naravoslovno usmerjene, najprej šolsko tekmovanje in šele nato izbirno, naloge pa so tako lahke, da se na izbirno ni težko uvrstiti. Zato predlagam, da se šolsko tekmovanje ukine. Ni mi všeč, da so rezultati tekmovanj objavljeni le za najboljše, saj bi morali vsi vedeti, kako so se uvrstili. Naloge bi morale biti točkovane, da bi bilo vidno, kje je napaka.
— Tvoja pričakovanja?
Na šolskem in izbirnem tekmovanju sem bil zelo uspešen, vendar je konkurenca zelo velika, zato je težko karkoli napovedati.
Sestavil Stare Gaber, 4.Ec
	
18. stran	št. 15., 18. april 1988
— ljubljanski dijaki najboljši matematiki
omogočile: SOZD Iskra, Iskrine ješolci je bil najboljši Andraž delovne organizacije v Kranju, Oblak iz Ljubljane. Tretjo nagra-Srednja šola Iskra Kranj in števil- do je dobil Zoran Slanič iz Marine druge organizacije.	bora. V četrtem letniku je dobil
Največ uspeha so imeli dijaki prvo nagrado Matej Kolar iz Cel-
Nagrade in pohvale
1.letnik
2.	nagrada: 1. Koritnik Blaž — SNŠ Ljubljana, 2. Petrušič Marko
—	SNŠ Ljubljana, 3. Kočič Dušanka — STS MT Celje, 4. Tertinek Bogdan — SNŠ MZ Maribor, 5. Pavlišič Marko — SSEK Črnomelj.
Pohvala: 1. Peterle Polona — SŠTPNU Novo mesto, 2. Lušič Tomislav — SŠNMEU Trbovlje, 3. Utrih Toli — SNŠ Ljubljana, 4. Škulj Primož — SNŠ Ljubljana, 5. Urška Demšar — SŠEN Ljubljana, 6. Boštjan Drinovec — SNŠ Ljubljana, 7. Uršič Aleksander — NSC Nova Gorica, 8. Kobal Matjaž — SNŠ Ljubljana.
2.	letnik
1. nagrada: Bauer Andrej — SNŠ Ljubljana.
3.	nagrada: 1. Dolinar Gregor — SŠPRNMU Kranj, 2. Kern Marko — SSPRNMU Kranj, 3. Novak Renata — SNŠ Ljubljana, 4. Žer-din Marko — SNŠ MZ Maribor.
Pohvala: 1. Čas Klemen — CSŠ Titovo Velenje, 2. Fijavž Gašper
—	SNŠ Ljubljana, 3. Jezernik Sašo — SNŠ MZ Maribor, 4. Kavkler Alenka — SNŠ MZ Maribor, 5. Lesjak Borut — SŠPRNMU Kranj, 6. Modic Roman — SNŠ Ljubljana, 7. Novak Borut — CSUI Jesenice, 8. Rajič Martin — SNŠ Ljubljana, 9. ŽancerTadej — SNŠ Ljubljana, 10. Žepič Mateja — SŠPRNMU Kranj.
3.	letnik
1. nagrada: Oblak Andraž — SNŠ Ljubljana.
3. nagrada: Slanič Zoran — SNŠ MZ Maribor.
Pohvala: 1. Cimprič Jaka — SNŠ Ljubljana, 2. Ečimovič Timotej
—	SNŠ Ljubljana, 3. Jerman Marjan — SŠNMEU Trbovlje, 4. Klemenčič Matej — ŠNŠ Ljubljana, 5. Ozbič Tatjana — STNŠ Postojna, 6. Vilfan Andrej — SNŠ Ljubljana.
4.	letnik
1. nagrada: Kolar Matej — STŠ MT Celje.
3. nagrada: 1. Fajfar Andrej — SNŠ Ljubljana, 2. Pondelek Ambrož — SNŠ Ljubljana, 3. Smrekar Gregor — SNŠ Ljubljana, 4 Vovk Edi - ISKRA SŠ Kranj.
Pohvala: 1. Abolnar Simon — TSC BB Nova Gorica, 2. Bertala-nič Renato — ŠCTPU Murska Sobota, 3. Drobnič Andreja — ŠTTUD Kočevje, 4. Gomboc Andreja — ŠCTPU Murska Sobota, 5. Jeraj Robert — SŠPRNMU Kranj, 6. Lamovec Andrej — SNŠ Ljubljana, 7. Maver Jerica — NSC Nova Gorica, 8. Petrovič Dušan — CSŠ Titovo Velenje, 9. Plestenjak Bor — SNŠ Ljubljana, 10. Skok Božo — SPNMŠ Koper, 11. Slivnik Tomaž — SNŠ Ljubljana, 12. Robnik Marko — SEKRŠ Titovo Velenje, 13. Šterman Mitja NSC Nova Gorica, 14. Vovk Tomaž - SNŠ Ljubljana, 15. Žagar Emil — SŠTUD Kočevje.
ja. Tretjo nagrado so dobili Andrej Fajfar, Ambrož Pondelek in Gregor Smrekar iz Ljubljane ter
Edi Vovk iz Iskrine srednje šole v Kranju.
V ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na zveznem tekmovanju v Sinju, so bili izbrani iz prvih letnikov: Blaž Koritnik, Marko Pe-
trušič, Marko Pavlišič, Dušanka Kočič in Bogdan Tertinek, iz drugih letnikov Andrej Bauer in Renata Novak, iz tretjega letnika Andraž Oblak, Zoran Slanič, Tatjana Ozbič in Marjan Jerman, iz četrtega pa Edi Vovk in Matej Kolar.
Alojz Boc
Oh, ta matematika
Matematika, aritmetika, koreni, potence, racionalna, realna in kompleksna konjugirana števila. Vse te grozote, ki nam iz dneva v dan kažejo zobe, so le droben kamenček v neskončno velikem mozaiku, ki se mu zelo učeno reče matematika.
Matematika je sonce, je senca, je meter dolga palica, je ura in vlak, ki zamuja, matematika je življenje. Hočeš-nočeš jo v življenju srečuješ na vsakem koraku. Spremlja te kot senca in postane del tebe. Postavljen si pred dejstvo: ali jo sprejmeš ali pa se braniš. Kmalu boš spoznal, da si v primerjavi z njo povsem nemočen in da je najbolje spoprijateljiti se z njo in jo sprejeti. Kmalu postaneta ne-razdružljiva prijatelja.
Pravo, iskreno prijateljstvo. Zdi se, da ni stvari, ki bi ga lahko skalila. A izkušnje kažejo, da ni tako. V vsakem prijateljstvu nekaj čas sije sonce, a ko ga prekrijejo temni nevihtni oblaki, veš, da se ne obeta nič dobrega. Deževni in pusti, žalostni in dolgočasni dnevi se vrste drug za drugim, zdi se brez konca. Matematika je pravo aprilsko vreme. Dokler sije sonce, je vse lepo in rožnato, ko pa prideš z njo navzkriž in ti gre vse narobe, niso to le majhne, lahko premagljive težave, so prave težave na kvadrat in treba se jim je odločno postaviti po robu. Kakor za vsakim dežjem posije sonce, tako tudi matematika slej ko prej popusti.
Zadovoljstvo je neizmerno, saj ti je končno uspelo tudi to neomajno, odločno in brezkompromisno matematiko ugnati v kozji rog.
Tako se neuspehi in uspehi, razočaranja in zadovoljstva vrste iz dneva v dan, drug za drugim, a matematika je muhasta in vrstni red določa sama.
Kadar pa je matematika dobre volje, in je pripravljena zamižati na eno oko, se lahko zgodi tudi kaj takega...
Matematika je ugotovila, da je naše fizikalno znanje komaj kaj boljše kot, kakor je danes v navadi reči, pozitivna ničla, zato se je odločila, da prevzame stvar v svoje roke...
Ohmov zakon. U je R krat I, beri »uri«. A že to je bilo za naše bistre glave preveč. Matematika se odloči za drugo metodo in formule prevede v verze. Tako se U je R krat I po novem glasi: Ohmov zakon pamet uri«. Ni ga več med nami, ki te formule ne obvlada še danes.
Pase je vendar še nekdo našel. Ko je nekoč Matematika na vsak način hotela izvedeti formulo Ohmovega zakona, se je bistra glava ni in ni mogla spomniti.
Pa jo nekdo pod mizo narahlo brcne in kakor bi ustrelil iz topa se zasliši: »Aja, Ohmov zakon pamet uri, pa nehajte me brcat!«
Ja, taka je bila, je in bo naša Matematika.
Borut Omerza, 2.KČ
srednje naravoslovne šole iz Ljubljane (bivša bežigrajska gimnazija), nekaj nagrad pa so pobrali tudi srednješolci iz Kranja, Maribora, Celja in Črnomlja.
V prvem letiku prve nagrade niso podelili, drugo pa so dobili Blaž Koritnik in Maro Petrušič iz Ljubljane, Dušanka Kočič iz Celja, Bogdan Tertinek iz Maribora ■n Marko Pavlišič iz Črnomlja. V drugem letniku si je prvo nagrado pridobil Andrej Bauer iz Ljubljane, tretjo pa Gregor Dolinar in Marko Kern iz Kranja, Renata Novak iz Ljubljane in Marko Zerdin iz Maribora. Med tret-
Zvišanje obrokov za stanovanjska posojila
V	delovni organizaciji občasno povečujemo višino obrokov za stanovanjska posojila, ki so zaradi velike inflacije postali nesorazmerno nizki. Najnižji obroki za posojila iz leta 1977 znašajo na primer samo 11 dinarjev, veliko posojil pa je pod 10.000 din.
V	Kibernetiki smo sprejeli odločitev, da bomo s 1. majem tl. povišali obroke za stanovanjska posojila, najeta v Iskri Kibernetiki, na najmanjšo skupno vrednost 10.000 dinarjev mesečno.
Odločitev je utemeljena s spremenjenimi okoliščinami, ki so nastale po sklenitvi posojilnih pogodb.
Prejemniki posojil, ki zaradi socialnega položaja povečanega obroka ne bi zmogli, naj to sporočijo referatu za stanovanjske zadeve, tel. 2145. Pričakujemo, da bodo delavci odločitev sprejeli z razumevanjem.
Nace Pavlin
Varnostni pas
Zdravniki kirurgičnega oddelka v Freudenstadtu so ugotovili, da rahlo privezani vozniki in sopotniki utr-pe težje poškodbe pri avtomobilskih nesrečah, kot pa tisti, ki se privežejo na tesno. Torej, na vožnjo le s tesno pripetim varnostnim pasom!
Plavi ponedeljek
Zdravniške statistike v razvitih državah ugotavljajo, da se glede bolniških izostankov pravzaprav ni nič spremenilo. Ponedeljek je še vedno s 37% najbolj »bolan« dan v tednu, medtem ko dosegajo ostali dnevi tedna 16%, petek pa celo samo 8%. Verjetno tudi pri nas ni nič drugače.
Šport in rak
Športni trening v mladih letih preprečuje rakasta obolenja pri ženskah. Ženske, ki se med študijem redno ukvarjajo s športom — tako vsaj kažejo raziskave Harvard School of Public Health — zbolijo pozneje in redkeje za rakom na prsih, kakor tudi drugimi tumorji na rodilih. Študija, ki je zajela nad pet
Zanimivosti
tisoč žensk z visokošolsko izobrazbo, je pokazala, da športno neaktivne ženske obolevajo dvain-polkrat pogosteje za navedenimi boleznimi kot pa športno aktivne ženske. Znanstveniki Rockfellerje-ve univerze v New Vorku menijo, da je to posledica ženskega hormona estrogena.
Zajtrk
Zajtrk je za mnoge Italijane skoraj tuj pojem, kajti 60% jih popije samo skodelico kave. Francozi začnejo dan s kavo, rogljiči in kolači, medtem ko morajo imeti Nemci zjutraj na mizi klobaso, sir, marmelado in kruh. Zajtrkovalne navade pa so se sedaj v vseh treh deželah spremenile. Prodrli so ovseni, koruzni kosmiči in podobna živila. V Italiji je porasla prodaja ovsenih in koruznih kosmičev za 18%, v Franciji ni nobeno živilo doseglo takega porabniškega skoka kot že pripravljena hrustljava jedila, v Nemčiji pa se je poraba v treh letih podvojila.
Sicer pa je na prvem mestu Velika Britanija s poprečno letno porabo 6,4 kg na prebivalca, ZDA s 4 kg, Nemci 600 g, Francozi 400 g in Italijani s komaj 100 g.
Pogojno nižje kazni
Obsojencem z dolgoletnimi zapornimi kaznimi se v saudski Arabiji odpirajo nove možnosti za skrajšanje kazni. Po odloku kralja Fahda se obsojencem znižajo zaporne kazni na polovico ob pogoju, da se le-ti naučijo ves koran na pamet. Uradni govornik saudskega notranjega ministrstva je povedal, da odlok pomeni možnost smotrnega izkoriščanja prostega časa v zaporu, hkrati pa se zaporniki poboljšajo, seveda z božjo besedo. Koran vsebuje 116 sur s skupno 80 tisoč besedami.
Jogging namesto ločitve
Takrat, ko so veljali jogging teki izključno za moški šport, so bile ločitve ob seksualno zavrtih zakonskih ženah mnogo pogostejše. Odkar je blizu 40% vseh tekačev ženskega spola, opažajo ameriški psihologi mnogo manj ločitev. Newyorški terapevt Ira Glick celo priporoča v primeru, da se zakonci dolgočasijo, tek v dvoje. Dramatik Izrael Horovvitz
Razstava v Železnikih
Te dni razstavlja v sejni dvorani naše delovne organizacije Elektromotorji iz Železnikov svoja likovna dela Edi Sever, član likovne ljubiteljske skupine iz Škofje Loke. Njegovi številni krajinski akvareli so izraz njegovega poetičnega občutka za motiv in barvo, medtem ko je oceno in izbor del za likovno razstavo v Železnikih opravil kustos loškega muzeja in umetnostni zgodovinar Andrej I Pavlovec.
rešuje vse probleme s svojo ženo Gillian med tekom. Tako kot gredo drugi pari za nekaj ur v restavracijo, ali kino, povabi Horovvitz svojo ženo na skupen tek. Duh po znoju ne odbija, ampak združuje zakonce.
Marihuana
Kdor pokadi tri, ali štiri marihuana cigarete na dan, obremenjuje pljuča prav tako kot tisti, ki si privošči 20 normalnih cigaret. Ph primerjavi obeh vrst kajenja so ugotovili strokovnjaki Univerze v Los Angelesu, da je delež marihuana cigaret v k n/ni sliki glede ogljikovega monoksida petkrat večji kot pri kajenju normalne cigarete s filtrom. Količina inhalira-nih delcev katrana je trikratna, od tega ostane ena tretjina v bronhijih. Kadilci marihuane vdihavajo približno dve tretjini več dima in ga zadržujejo štirikrat dlje v tem dihalnem organu.
Jetrna ciroza
Zaradi nasičenosti z bakrom sta na Bavarskem umrla dva otroka. Patološki institut Univerze v Munchnu je namreč našel v njunem jetrnem tkivu kar 2.150 mikrogramov bakra. Običajno znaša koncentracija bakra 5 — 50 mikrogramov. Na dveh kmeti: jah, kjer sta živela otroka, so imeli vodnjak z bakrenimi cevmi, čeprav je bila voda zelo čista, se je v njej raztopil dobršen del te kovine. Starši obeh umrlih otrok, sta: rih 10 in 13 mesecev, so ostali zdravi, čeprav so pili isto vodo-Kovina je namreč za majhne otroke nevarna, ker njihova jetra še niso zadostno razvita za razgrajevanje. V Evropi do sedaj še niso zasledili takšne zastrupitve; Iz Indije pa so že večkrat poročali o podobnih zastrupitvah z mlekom iz bakrenih posod.
Kondomi kot uhani
Kondomi, ki so jih nekdaj na skrivaj prodajali v drogerijah, ali pa so bili na voljo v umazanih avtomatih v WC, so sedaj zaradi nevarnosti obolenj za aidsom prodrli v javnost in to v najbolj »sramežljivi« ameriški državi Teksasu. Nek proizvajalec modneg3 nakita je začel izdelovati barvne kondome, ki jih je privaril na kvadratne kartončke in jih ženske nosijo kot uhane. Zamisel za novi koristen nakit je dala neka gi' nekologinja. Tovrstne uhane že prodajajo v butikih in frizerskin salonih. Ljudje zijajo, se režijo m sprašujejo za ceno — 4,50 dolarja stane par, luksuzna izvedba z lesenimi koralami in bleščicam' pa še enkrat toliko.
Zbral, prevedel in priredij Marjan Kralj
Iskra
Iskra In vest servis p.o.
Trg revolucije 3
61000 Ljubljana
vabi k sodelovanju
kuharja in natakarja
za delo v obratu družbene prehrane
pogoj: končana poklicna šola gostinske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri samostojni pripravi jedi, oz. strežbi, poskusno delo traja 2 meseca in
strojnega ključavničarja'
za priučitev za delo v kotlovnici
pogoj: končana poklicna šola strojne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj, dodatno izobraževanje za strojnika kotla, poskusno delo traja 3 mesece, zaželen izpit za strojnika kompresorskih naprav.
Vsa dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, kadrovska služba, Poljanska 77 a, 61000 Ljubljana.
STARŠI
Vsako leto umre v prometu za dva razreda otrok in mladoletnikov, več sto pa je ranjenih, med njimi jih veliko ostane invalidnih za vse življenje Žal se vse premalo zavedate, kako pomembno je vaše sodelovanje pri prometnem varstvu otrok in kakšno naj bo sodelovanje:
Največ lahko storite z osebnim zglednim obnašanjem v prometu, in to tako, da upoštevate cestno prometne predpise kot tudi splošna pravila o kulturnem obnašanju.
Posebej pa poskrbite za otroke še z naslednjim:
- Otrokom, ki obiskujejo obvezno pripravo na osnovno šolo in otrokom prvega razreda osnovne šole zavežite okrog vratu rumeno rutico. Ob zmanjšani vidljivosti jim pripnete v desni žep vrvico, na kateri visi svetlobno odsevni obesek - kresnička. Tako opremljenega otroka tudi stalno spremljajte na poti v VVO, v osnovno šolo pa toliko časa, da se otrok pripravi za samostojno pot v šolo in iz nje
- Otroka pustite s kolesom samostojno na cesto le, če je opravil kolesarski izpit in ima brezhibno kolo.
- Otroke do 12. leta starosti posadite vselej na zadnje sedeže v avtomobilu.
v____________________________________________________________________________v
Zahvali
°b boleči izgubi moje drage mame
Ob izbugi mojega dragega očeta
Marije Gruden
se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost vsem sodelavcem Iskra-Avtomatika, DSSZ — kadrovska služba, TOZD SISTEMI, Vodstvu, Pravno-splošni službi in Projektivi
Danica Gruden
Miljenka Klobučarja
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Iskre Invest servis in Iskra Servis za denarno pomoč, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Dragica Vučkič
In memoriam
Josipa Zoubka ni več
Vse, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, nas je pretresla vest, da Josipa ni več med nami. Več kot 30 let je bil v Iskri kot strokovnjak — keramik. Delal je v Iskri Av-toelektriki Tolmin in pozneje v Iskri IEZE — Keramika. Njegovo ime pa ni bilo poznano samo pri nas, temveč v vsej slovenski in jugoslovanski keramični industriji.
Po rodu je bil Čeh in tudi zato je bila keramika nekako sinonim zanj. Kjerkoli so razpravljali o keramiki je bilo slišati njegovo ime. V vseh teh letih je ustvaril marsikateri izdelek, material in tehnologijo ter tako postavil temelje za nadaljnje delo. Njegova inventivnost, osnovana na poznavanju zgradbe materiala in tehnologije, je bila vedno prisotna pri njegovem delu. Po značaju je bil izreden človek, vedno pripravljen pomagati in svetovati. Toda naše človeške vrline niso bile vedno naklonjene takšnemu razdajanju, kar ga je nemalokrat razočaralo. Kljub temu pa je ostal zvest svojemu načelu, da je treba ljudem odkrivati bistvo tehnologije in to ne samo keramične.
Josipa res nismo videvali na velikih prireditvah, bil pa je vedno prisoten v strokovnem krogu svojih somišljenikov. In teh je bilo povsod dovolj.
Bil je izredno razgledan, a malokdo je vedel, da ima poleg keramičnega strokovnjaka pred seboj tudi učitelja, ki mu pa usoda ni naklonila možnosti poučevanja v srbohrvaški šoli. Končal je namreč učiteljišče.
Zahrbtna bolezen mu v zadnjem času ni dopuščala, da bi se še vedno z njemu prirojeno vnemo udejstvoval kot nekoč, bil pa je stalno v dogajanju in skušal s svojimi močmi razreševati probleme v stroki. Do zadnjega trenutka je bil povezan s keramiko in ostalo je še mnogo neuresničenih načrtov. Pri vsem tem so mu bili v uteho in vzpodbudo žena in sinova s svojima družinama, ki so mu do zadnjega trenutka vlivali up za boljše življenje. Najlepše lahko ponazorimo Josipa in ga ohranimo v spominu s citatom moravskega umetnika Joža Uprka, ki pravi:
Delal vse življenje ne za slavo in priznanje, ne za denar in druge koristi, ne da bi druge poniževal, temveč samo zato, da bi kot poznavajoči pripadnik tega rodu zajel največ v času življenja.
Takšnega bomo Josipa ohranili še dolgo v spominu, posebno še takrat, ko bo tekla beseda o keramiki.
Sodelavci
Kotiček za Iskraše
LEPI Z NARAVO
Čas nam vedno uhaja iz rok. Zakaj ne bi iz narave poskusili kar sami vzeti tisto, česar nam primanjkuje, čeprav živimo v moderni dobi? Pisano cvetje, slastni sadeži, zdravilne rastline... vse to razkošje nam pomaga ohraniti zdravje in lepoto.
Nega obraza
Čiščenje obraza
Recept:
rman	45 g
voda	450 g
Priprava: rman prelijte s kropom in pustite stati tri ure. Zelišče odstranite iz raztopine tako, da ga precedite. Zelišče zavrzite, losjon pa naj ostane do uporabe na temnem in hladnem prostoru.
Uporaba: losjon, ki ste ga dobili, ustreza za občutljivo in nežno kožo na obrazu. S čistim tamponom gaze, ki ste ga namočili v raztopini si zjutraj in zvečer večkrat očistite obraz. Obraz mora biti seveda povsem čist in brez ličila, ali kakšne kreme.
Peeling kože na obrazu
Recept:
pšenični otrobi	150 g
jabolčni kis	150 g
Priprava: čiste pšenične otrobe namočite v razredčen jabolčni kis. Tako dobite zmes, ki je videti kot pasta in jo uporabljamo za mali peeling, tj. čiščenje kože na obrazu.
Uporaba: peeling z otrobi morate opraviti enkrat na teden. S pasto si čistite umit obraz in sicer tako, da ga odrgnete z rokavico iz frotirja. Tako bodo izginile vse odmrle celice, ki so na površini kože, nove celice pa bodo pomladile ten kože. Tako se bo hkrati še obnovila kožna povrhnjica na obrazu.
Ogrci
Recept:
Vršički srebrnega bora 150 g voda	1 I
Priprava: vršičke kuhajte, dokler ne zavrejo. Pri taki temperaturi jih pustite še 10 minut, nato jih odstavite z ognja in jih ohladite. To tekočino redno dodajajte vodi za umivanje, uporabljajte pa še žveplovo milo.
Uporaba: obraz si umijte večkrat na dan. Milnico pustite na obrazu največ 10 minut, tedaj namreč učinkujeta žveplo in voda, s katero si umivate obraz. To zdravilno vodo uporabljajte, dokler je mogoče dobiti borove vršičke.
■■
Pege
Recept:
črna redkev	30 g
mleko	300 g
Priprava: redkev nastrgajte, zavrite mleko, nato pa dajte redkev v vrelo mleko. Premešajte in odstavite, da se ohladi.
Uporaba: to mleko izredno dobro čisti obraz, zlasti odstranjuje
pege in madeže neznanega izvora, koža pa postane prožna in mehka.
Mozoljčki
Recept:
kamilice	30 g
brezovi listi	30 g
voda	1 /21
Priprava: zelišča kuhajte, dokler ne zavrejo, ohlajen čaj hranite do uporabe v steklenici. Najbolje je, če čaj takoj uporabite, najpozneje pa naslednji dan.
Uporaba: s čajem, ki hitro in uspešno zdravi mozoljčke, si redno umivajte obraz. Če boste vztrajni in boste 15 dni redno ponavljali ta kozmetični postopek, bo obraz zdrav.
NEGA LAS
Krepitev lasnih korenov
Recept:
ricinusovo olje	50 g
Priprava: olje lahko kupite v sleherni lekarni in tako je sredstvo za nego že pripravljeno.
Uporaba: vsako jutro in vsak večer si vztrajno, dolgo časa masirajte lasne korene, dokler ne opazite izboljšanja, dokler lasje ne postanejo bolj bujni, rahli, lesketajoči in lepši, ko jih oblikujete v pričesko.
Prhljaj in izpadanje las
Jjteeept:
febula	45 g
Voba	350 g
priprava: čebulo skuhajte v . jo precedite in čebulno vodo .Porabljajte za zdravljenje prhlja-d!0 Proti izpadanju las. .Uporaba: to čebulo vselej do-salte vodi, v kateri si umivate la-da h 0 morate delati čim večkrat, Poste čimprej dosegli zaželeni
NEG/t telesa
bavilne kopeli
Ncept:
porovi listi	100 g
voda	41
dnu Prava: ^s,e kuhajte v vodi, oKler ne zavro, nato pustite stati v Se' minut, potem izvleček zlijte l ;°do za kopanje. Tako se bo , 2a osvežila, si odpočila, se '^nčala in postala prožna, d U® bi radi čimprej izboljšali vi-■[■ 2 kože, se kopljite čim večkrat. zdrave vode ni nikoli preveč.
Stenje
j^cept:
cvetovi	25 g
p®	250 g
5V oprava: iz lipovega cvetja z s snimi listi skuhate čaj, vre naj l„ pet minut, nato ga odstavi-’ °hladite in precedite.
Recept:
rman
šentjanževka
janež
voda
30 g 20 g 5 g 3/4 I
Priprava: zelišča kuhajte, dokler ne zavrejo. Posodo pokrijte, da bodo ohranila aromo. Posoda naj bo pokrita, dokler se ne ohladi.
Uporaba: trije veliki kozarci na dan vam bodo pomagali odstraniti odvečne kilograme. V enem mesecu lahko shujšate za pet kilogramov.
ALI STE VEDELI
Uporaba: znano je, da se s potenjem izločajo zoksini. Ta čaj spodbuja potenje, s tem pa čisti organizem. To je tudi naloga tega čaja, vselej ga pijte svežega, mlačnega in nesladkanega.
Čaji za vitko postavo
»Gripa za volanom«!
Če imate gripo pa kljub temu sedete za volan, lahko postane nevarno, ker virus influence dramatično upočasni reakcijski čas — celo bolj kot nekaj kozarčkov alkohola. Britanski raziskovalci so ugotovili, da se je reakcijski čas pri prostovoljnih udeležencih testiranja, ki so imeli gripo, podaljšal za 57%. Za ilustracijo lahko omenimo, da zmerna količina alkohola upočasni reakcijo samo za 5 do 10%. Pri prostovoljcih, ki so imeli navaden nahod, se ni pokazalo nobeno poslabšanje.
Dremanje je koristno
Najslavnejši zaspanci v zgodovini — rped njimi so tudi Thomas Edison, VVinston Churchill in John Kennedy — to dobro vedo. Raziskovalci teksaške univerze so dokazali, da kratko dremanje po kosilu izredno osveži in močno izboljša počutje. Enourni poči-tekezmanjšuje spološno zaskrbljenost in popravlja razpoloženje, ne glede na to, ali človek pri tem spi4 ali ne.
Čeprav so bili prostovoljci po takem dremanju sveži in dobro razpoloženi pa niso bile njihove sposobnosti za preproste naloge, na primer seštevanje števil, nič boljše kot pri tistih, ki niso počivali. Toda ljudje, ki so eno uro gledali film s pomirjajočo vsebino, niso občutili takega obnavljanja moči, kot tisti, ki so zaprli oči in »gledali svoj lastni film«.
Raziskovalce je presenetilo, da so tudi ljudje, ki sicer nimajo navade popoldne zadremati, zaspali takoj, ko so dobili priložnost. Večino prostovoljcev, ki bi morali samo počivati zaprtih oči, je morala zbuditi budilka. Vse kaže, da smo ljudje edin^ bitja na svetu, ki omejujejo spanje na eno samo daljše obdobje y 24 urah. Najbrž bi tudi mi, tako kot živali, zadremali večkrat čez dan, če ne bi bili sužnji vsiljenega delovnega časa in življenjskega ritma.
Ceneno modno okrasje
Modni val okraševanja ušesnih mečic s prstani, iglami in
gumbi je povzročil velik porast alergij zaradi niklja. Po švedskih raziskavah je enajst odstotkov enajstletnic in trinajst odstotkov petnajstletnikov alergičnih na nikelj. Prej so na nikelj alergično reagirale predvsem deklice, zdaj pa se to dogaja tudi dečkom, ki se prav tako radi lišpajo.
Nestrpnost: strup za srce
Vrsta raziskav kaže, da ljudje z ambicioznim, nestrpnim in napadalnim značajem bolj tvegajo srčni napad, ali kap. Po nekaterih je ta dejavnik tveganja enako velik kot visok krvni tlak, visoka raven holesterola v krvi ali kajenje. Raziskovalci poskušajo natančneje ugotoviti, katere značajske poteze lahko ogrozijo srce. Med njimi je zelo verjetno nestrpnost.
S proučevanjem skupine 350 moških in žensk so ugotovili, da imajo zelo netolerantni ljudje najvišjo raven skupnega holesterola in nevarnega holesterola LDL
Zato lahko domnevamo, da so izredno ambiciozni in energični ljudje, ki nikakor ne zaupajo v ljudi, neprestano napeti in vznemirjeni. Srce, ki je polno strupene nestrpnosti, bo torej ogrozil tudi strup srčne bolezni.
Lepota in nedotakljivost sta vedno sprti.
•	španski pregovor
Lepota ima lahko lepo listje in granke sadove.
angleški pregovor
Lepota je sestra nečimrnosti in mati sladostrastja.
ruski pregovor
Lepa ženska je raj za oči, pekel za dušo in vice za mošnjo.
|	estonski pregovor
Lepa ženska in stranska vrata spravijo bogatega človeka včasih na beraško palico.
angleški pregovor
Drugi o nas
• Beograjski Privredni predgled je v posebni prilogi Alpe-Adria '88 objavil daljši prispevek o aktivnosti Iskre v maloobmejnem pasu. Iskra se je najprej vključila v skupna vlaganja, posebej pa se je izkazala pri sklepanju kooperacijskih pogodb. Od 14 pogodb, ki so jih podpisale jugoslovanske organizacije z italijanskimi podjetji, je Iskrinih kar 7.
Maloobmejni promet Iskre se stalno povečuje. Največji delež ima pro-g-am avtoelektrike, nato pa program elektromotorjev in radijskih aparatov.
• Beograjska Ekonomska politika piše, da je DO Iskra Avtoelektrika pred kratkim pričela z izgradnjo znanstveno-razvojnega inštituta. Prvo fa-
zo naj bi dokončali v začetku prihodnjega leta. V tej Iskrini delovni organizaciji pravijo, da se bodo od proizvodnje elementov vse bolj preusmerjali v proizvodnjo sistemov za potrebe avtomobislke industrije. Tehnične in tehnološke rešitve zate sisteme bodo razvili lastni strokovnjaki, ki bodo imeli v novih prostorih optimalne pogoje za razvojno-raziskovalno delo.
• Več časopisov je pisalo o nedavni slavnosti v Iskri Elektromotorji v Železnikih. Tam so namreč podelili priznanja, ki so jih pri občinski raziskovalni skupnosti namenili inovatorjem v delovnih organizacijah škofjeloške občine. Tako piše gorenjski Glas, da sta bila med petimi posamezniki, ki so prejeli nagrade dva delavca iz Iskre Železniki. Janez Kavčič je prejel prvo nagrado za izum na električni sireni. Dejal je, daje tudi sam dal nekaj predlogov v januarski akciji tovarne z naslovom »Predlagaj kaj koristnega«. Čeprav je dobil nagrado za električno alarmno sireno, dela predvsem na podiočju sesalnih enot.
Sarajevsko Oslobodenje piše, da bodo ob letošnjem srečanju študentov elektrotehničnih fakultet Jugoslavije organizirali tudi posebno razstavo računalnikov, na kateri bodo predstavili najnovejšo računalniško opremo domačih proizvajalcev (Ei, Niš, Iris, Iskra Delta, Ivo Lola Ribar).
- Ljubljanski Dnevnik piše o uspešnem 32. republiškem tekmovanju srednješolcev v matematiki. Na srednji šoli Iskre je tekmovalo okrog 150 mladih, ki so pokazali zavidljivo raven znanja. Franc Lebar, ravnatelj Iskrine šole, je ob tem dejal: »Izredno smo zadovoljni tudi z odzivom združenega dela kranjske občine kot tudi obrtnikov, ki so pomagali z nagradami za mlade tekmovalce, levji delež pa je prevzela SOZD Iskra«.
•	Delo je objavilo informacijo o zasedanju skupščine Atletske zveze Slovenije, ki je bilo v prostorih SOZD Iskra, pokroviteljice slovenske vrhunske atletike. Skupščino je pozdravil in ji zaželel uspešno delo tudi predstavnik Iskre Miloš Kobe, ki je v imenu Iskre zagotovil, da je največja slovenska SOZD to vlogo sprejela kot dolgoročno orientacijo.
•	Tanjug je v nekatere jugoslovanske časopise posredoval vest o sodelovanju Iskre z makedonskim gospodarstvom. Pred kratkim so namreč predstavniki Iskre Telematike iz Kranja in delovne organizacije za PTT promet Makedonija iz Skopja podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničitev štirih investicijskih programov v proizvodnji in servisiranju telekomunikacijske opreme. Naložba za ta projekt je vredna 15 milijard dinarjev. Sredstva bodo zbrali delno iz lastnih virov, delno pa gre za sredstva iz sklada za nerazvite.
SLADKOST
DVOM
NEZAUPA-
NJE
KOZMET.
SREDSTVO
IZPIRANJE
KOŽE
ZVEZNA
DRŽAVA
ZDA
KI GA PRINESE
LESENA
NAPRAVA
PREDENJE
LETNI
POSEK


IEH
BERT
BREZAL-
KOHOLNA
PUAČA
VODILNI
DELAVEC
VREDNOST.
KDOR
ANALIZIRA
PISATELJICA
PEROCI
ISNIH
IKO

BARVA
OBRAZA
ČEŠKO
MOŠKO
IME
JOSIP
BROZ
POŠKODBA
Mali oglasi
Ugodno prodam hladilno on®, k Gorenje. Informacije dobite na'
(064) 22-221, interna 2241.
6
Ugodno prodam peč na drv3!. P
premog. Informacije na 223-989.
9
Prodam urejeno parcelo -,11 obali za kampiranje (WC, vod®g P Premanturi, tel.: 064/28-861	^
29-47.
Prodam camp prikolico J] ria« 450 S, zimsko-letna, 2+. |
1 id« ‘♦□u o, zuiisMJ-icuici, m
staro pet let, izredno lepo ohr3^ :> jeno. Cena po dogovoru, lot®1.) « senti naj se javijo na tel.: 061 3 v 158 čez teden od 9. do 15. S Neveri ;
ti	ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja ure°'!jjl [j
— M	odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik D)1, '|
•»S ■ "	&	Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubil A
§,	Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravic ^
■ jeP Btr j	Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je9la
T$$fKE oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
SJ
lega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredit ^ Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Du( i| dnik Draoo Pečenik. Izhaia tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: LjubU’ i
S
t
uregorciceva zj teieion: zz-J-sr /. rriprava za iisk: ui v i uz.u uranna, nuvu mesiu. i lan. i r- r . j Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je 9la oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.