Kamniški občan LETO XXXV KAMNIK, 7. FEBRUARJA 1996 Qb državnem prazniku slovenske kulture Mornarji Legendarna izjava nekdanjega oblastniškega vojvode: »Ko slišim za besedo kultura, primem za revolver!« je danes na srečo le še tragikomična sled revolucionarnega aktivizma, ki ]e> prelet s svojo »kulturo«, v kulturi drugih prepoznaval »osvobojenemu« človeku poglavitnega sovraga. Seveda ne brez razlogov, izvirajočih iz posebne gorečnosti. Kot tudi tedaj niso bila w*2 razlogov svarila v svetlo prihodnost zazrle sive eminence oblastnega organizma, češ: skrajna previdnost ne sme biti odveč, soj se pod krinko umetniške svobode čez noč lahko zapredejo nesprejemljive ideje, kultura pa postane gojišče kontrarevolucije. A prav kultura, v bridkih urah narodovih preizkušenj zvezda vodnica, je tudi nad ideološko in svetovnonazorsko ozkimi zo-prniki zmogla toliko moči in prepričljivosti, da ji je bilo pri oblikovanju nove druibene paradigme odmerjeno posebno mesto. «ie nazadnje na simbolni ravni tudi tako, da je bil dan spomina na našega največjega pesnika, znamenitega Vrbljana, v teikih časih razglašen za praznik slovenske kulture. To o teikih časih velja posebej poudariti, saj ne gre za nepomembno okoliščino. Kakšno vlogo je v bolj ali manj oddaljenih zgodovinskih dobah v življenjepisu Slovencev odigrala kultura, se menda danes ne sprašujemo (pre)več. - Kadar se po dobravah domačije razlega slovesno pritrkavanje, seveda niso primerna vprašanja, h kateremu prazniku zvoni in Čemu! - Pa bi se sem ter tja, kajpak ne le ob podarjenem prostočasju na račun kulture, bilo vredno in smiselno pobarati, s koliko te vrste samoumevnosti, torej kulture, smo si zmotni in pripravljeni prepletati livljenje kot posamezniki in družba na pragu enaindvajsetega stoletja. Časa, ki je zaznamovan s prelomnimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi spremembami, pridobitvijo samostojne in suverene države, pluralne politične ureditve, strankarske demokracije. In hkrati dobe, v kateri se kot preživetveni imperativ izpostavljajo materialne dobrine, kjer je modus vivendi kapital, kjer se za ceno grozljivega razčlovečenja bohoti lastnina superiornih posameznikov. In kjer obenem na pragu obupa životarijo tisti, ki se v tem smislu pač ne znajdejo. - A tu seveda ne gre za obravnavo socialnoekonomske razslojenosti družbe, ne za ugotavljanje vrste socio-patoloških pojavov, ki spremljajo našo »tranzicijo« (kam?), ampak zgolj za priložnostni razmislek o naši kulturi v času, ki ga živimo. Kako v praksi uresničujemo načelno sicer nesporna hotenja, da bi bili čim bolj kulturni, ali utemeljujemo prepričanje, da S prve letošnje seje občinskega sveta: svetniki so vztrajali od opoldneva do polnoči... (str. 3) (foto:R&) Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Kam po pustne maske in lasulje? Scorpio i/as pričakuje! takšni že smo, kolikor je mogoče? Kaj ni v tem precej puhle ošabnosti, sprenevedanja, cinizma? Dostikrat se zdi, kot da se naša enotnost stališč glede pomembne vloge kulture nanaša le na preteklost, minulost, histeričnost. Vemo, da je v tisočletnem fizičnem in duhovnem boju silo zavojevalcev učinkoviteje kot meč, sulica in samokres, zmogel premagati neuklonljivi duh naših prednikov: z govorjeno in pisano besedo, molitvijo, pesmijo, pripovedjo, sozvočjem glasbene govorice, izvirnimi šegami in navadami, umetelnostmi domače obrti, sakralnim in profanim stavbarstvom, arhitekturo, slikarstvom... Glede na bogato dediščino, tradicijo in izročila v različnih zvrsteh umetniškega snovanja na Kamniškem bi se morali še bolj in učinkoviteje zavzemati za ustrezne kulturno- oz umetnostnozgodovinske raziskave ter poglabljanje videnja o naši tovrstni preteklosti. Oživljanje zgodovinskega spomina kot pomenljive duhovne prepoznave je namreč tudi izhodišče za sodobno kulturno življenje v tem prostoru. Za sedanjost, ki na različne načine odstira našo duhovno podobo, zato jo je nedopustno in neodgovorno puščati vnemar naključjem. Morebitne izgovore na reve in težave ter duhovnim razsežnostim življenja nenaklonjene razmere otežuje zadrega: nas bodo razumeli zanamci, ki jim tako siromašimo njihovo dediščino? Kako bo naš čas zaznamovala njihovo-naša zgodovina? Bodo to lahko pričevanja o ustrezni kulturni zavesti in ustvarjalnosti kot dostojnem nadaljevanju izročila omikanih prednikov? Bodo sledi razumevanja in omogočanja umetniškega snovanja, denimo, naših sodobnih slikarjev, skladateljev, pisateljev, glasbenikov, igralcev, pevcev, poetov? Bo v tej prepoznavi sploh lahko odmerjeno mesto, recimo, dejavnostim različnih ljubiteljskih kulturnih skupin, zborovskih pevcev, gledališčnikov, godbenikov, likovnikov, plesalcev, pa nadaljevalcev in ohranjevalcev pisanega folklornega izročila? Bomo v letopisih in kronikah še imeli priložnost beležiti tolikšno in tolikšno število koncertov, razstav, gledaliških uprizoritev, recitalov, literarnih večerov; ponosno zapisali naslove izdanih knjig, laserskih plošč in kaset, se pohvalili z obiskom knjižnice, ponosni na svojo bralno kulturo, in naposled - zakaj pa ne - našteli tudi kulturno-zabavne prireditve? Bo zaradi tega še toliko in toliko duhovno bogatejših, za-dovoljnejših, prijaznejših, srečnejših gledalcev, poslušalcev, obiskovalcev prireditev, skratka, »uporabnikov kulturnih dobrin«? Seveda pri tem ne gre zgolj za prisotnost ali odsotnost kulture v različnih pojavnih oblikah, torej »formo«, ampak za njeno vsebino, sporočilnost, bistvo: v tem smislu tovrstni produkciji prav gotovo niso v prid duhovni kaos, dekadentnost in razkroj sodobnega človeka, ki jih evropski veter vse bolj zanaša tudi k nam. V kulturi in umetnosti bodisi kot (po)ustvarjanju ali zgolj sprejemanju morejo »šteti« le vrednote, spodbujanje s pomočjo ljubezni. Ta edina (z)more spremeniti kaos v dostojno identiteto enkratnega, zgodovinskega, osmišljenega bivanja posameznika in skupnosti, se omikano strinjamo. Na očitke kulturne ali nasploh duhovne apatije, letargije, nedejavnosti in brezbrižnosti, ki bi jih kdo, grdež, drznil servirati komu od nas, bi lahko pomahali s priročno »tranzicijo«, ne res? Skrbimo tudi za podeželje Luka Svetec - 2. stran Podgorski (3) Vodnik Sv. Primož 5. stran 1 nad Kamnikom 7. stran. I Brana - beli grob Janeza Plevela 10. stran. 1 Misli ob papeževem obisku v Sloveniji 12. stran. SUPER UGODNE CENE od 9. do 21,2J - moški plašči, sakoji - ženske obleke, hlače, krila... - otroški kombinezoni - bunde za vsakogar Pohitite, količine so omejene! KARP DEKOR Toda razlog, da ostajamo kulturni brezdomci zato, ker smo na žalost zamudili najprimernejši čas za spodobno ureditev osrednjega kulturnega hrama v občini, se pa le ne zdi posebej prepričljiv. Ali pač? Saj res: morda ostane še kakšen izgovor? Recimo ta, da je nekdo nekoč nekje omenjal kulturo in revolver? Ah, smo naivni! Kot da z demokracijo ne bi prišla na dan prava resnica: sploh ni bila omenjena pištola, ampak možnar. Kultura je posvečena v praznik, ob praznikih pa pokajo mo-žnarji! Da se ve! TONE FTICAR 8. februar, slovenski kulturni praznik -naj nam bo v ponos in hkrati trenutek za nove ustvarjalne pobude. Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Naslednja, 4. Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 22. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 14. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 20. februarja. ena Za vse zaljubljene, za mlade in malo manj mlade - bliža se VALENTINOVO! Ne pozabite svojih najdražjih obdariti z drobnimi sladkimi ali dišečimi pozornostmi in s cvetjem. Pri izbiri srčkov, voščilnic, parfumov... vam pomaga KOČNA, posebej v TIP-TOPU, DROGERIJI, DISKONTU in vseh ostalih prodajalnah. Velika izbira pustnih mask, lasulj in kostumov v MODNI HIŠI, KNJIGARNI, DISKONTU in TIP-TOPU! Pametni politiki skrbijo tudi za podeželje? Kmetijstvo je v časih pred nami pogojevalo način življenja, saj se je večina prebivalstva ukvarjala z njim. Vendar pa tisto življenje ob obilici dela, revščini in neprenehni odvisnosti od narave za naše pojmovanje ni bilo ravno rožnato. Tehnični napredek in industrializacija pa sta prinesla v podeželski prostor zaželeni napredek, istočasno pa manjšo poseljenost podeželja ter izgubljanje njegove identitete. Za začetek poglejmo, kako je razvito kmetijstvo v naši občini. Večina kmetijskih gospodarstev je hribovito gorskega značaja, zato je osnovna dejavnost živinoreja, ki proizvaja mleko in meso, nekateri pa so razvili tudi ovčerejo. V nižini je poleg živinoreje močno razvito tudi poljedelstvo (krompir, žita, pridelava krme), prašičereja pa se v naši občini pojavlja le za samooskrbo. Če pa ste v poletnih mesecih prehodili katero od naših planin (Velika planina, Menina planina...), ste lahko uživali ob pogledu na živino, ki se pase. Skupno je na območju občine Kamnik 28.924 ha vseh površin. Od tega je: njiv in vrtov 2.924 ha, sadovnjakov 352 ha, travnikov 3.127 ha, pašnikov 3.915 ha (planinskih 2.000), trstičja in močvirij 7 ha, gozda 15.469 ha in nerodovitnega 3.130 ha, predvsem zaradi Kamniških Alp. Vseh kmetij nad 1 ha je bilo 1. 1991 800. Od kmetij nad 1 ha je 209 čistih, 280 mešanih, 256 dopolnilnih, ostale pa so ostarele in zapuščene. Za lažjo predstvo, kaj vse to pomeni, navajam še količine pridelane hrane. Mleka se na naših kmetijah nateče blizu 5.000.000 litrov. Vsak prebivalec naše občine, ki bi popil le 0,46 1 mleka na dan, bi lahko pil mleko, ki je namolženo na naših kmetijah. Mesa se pridela blizu 300.000 kg, pšenice 100.000 kg, semenskega krompirja 350.000 kg in 4000 jedilnega krompirja. Tega večinoma pridelajo v zahodnem delu občine in nekateri to področje kličejo kar Dežela kormpirja, saj je izredno pomembno tudi v Sloveniji. Pa prekinimo z navajanjem številk. Bistveno je, da se zavedamo, da kmetijstvo ne zaposluje samo nekaj odstotkov ljudi, ki preko davčnega sistema prispevajo v skupno blagajno. Kmetijstvo je del podeželskega prostora, ki ga obvladuje skupaj z drugimi, ki na podeželju živijo in ga naseljujejo ter negujejo že dolga stoletja. Na podeželju se je slovenski narod pravzaprav ohranil, pa tudi vsa velika imena slovenske kulture in zgodovine so izhajala s tega področja. Kmetijstvo je kot primarna dejavnost osnova za vrsto drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v državi. Nanj je skoraj v celoti vezana živilsko predelovalna industrija, industrija kmetijske opreme, industrija gnojil, zaščitnih sredstev in krmil, precejšen del industrije gradbenega materiala, pretežni del prometa in trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, velik del izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter del turističnega gospodarstva. Kmetija je temelj razvoja podeželja, zato mora preraščati v optimalno velikost po povr- ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS.,. Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: VALERIJA HEYBAL -NEPOZABNI OPERNI GLAS Razstava o življenju in delu znamenite Kamničanke. Razstava bo odprta do 10. marca 1996. ********* uri Petek, 16. februarja, ob 19. Razstavišče Veronika, Kamnik RECITAL SODOBNE POEZIJE »Z VSAKO PESMIJO ME JE MANJ...« (M. Pavček) Sodelujejo dijakinje Srednje šole Rudolfa Maistra Mentorici: Iva CIGLAR, Nataša ŠPENDE ********* Sobota, 17. februarja, ob 19. uri Nedelja, 18. februarja, ob 15. url Kulturni dom Laze v Tuhinju Gledališka predstava: Fran LIPAH -GLAVNI DOBITEK Izvaja gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj Režija: Danilo BAJDE ********* Petek, 23. februarja, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: S POTI PO PERUJU IN PO ANDIH Predavanje nam bo pripravil Cene GRILJC. Vstop prosti VABLJENI! Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Meiač, oec. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. šini in s tem tudi po produktivnosti in ekonomičnosti. Poseljenost krajine v hribovitem in gorskem predelu lahko zagotovijo gospodarsko zanimive kmetije. Turizem se lahko razvija ob urejeni in negovani pokrajini, izkoristi pa lahko tudi posebnosti prehranjevanja in življenja lokalnega prebivalstva. Velikost, razvitost, izobrazbena struktura kmetij in njihova lega pa vedno ne omogočajo dovolj dohodkov za preživetje in nadaljnji razvoj kmetij. Danes je ekonomski položaj kmetij vse slabši. Dohodek, ki se sicer ustvari, se porabi za vsakdanje življenje, ne zagotavlja pa razvoja, še zlasti ne ob pričakovanem vstopu naše države v evropske integracije. Predstavljajte si človeka, ki je kupil avtomobil za 1.800.000 sit in se z njim veselo vozi. Ker pa ima le 50.000 sit plače, mu ta zadošča ravno za vsakdanje življenje. Njegov avto propada in čez pet let je vreden le 50% cene novega avtomobila. Uganka se glasi: kako bo kupil nov avto? Kmetije so zato v čedalje slabšem finančnem položaju, ki onemogoča večje investicije. Zato je vsepovsod v Evropi kmetijstvo podprto s subvencijami in prav zaradi teh je hrana iz uvoza cenejša. Kmet tam pridobi del dohodka od prodaje svojih pridelkov, del pa mu povrne država v obliki subvencij, ker pametni politiki dobro vedo, da poseljeno podeželje zadržuje socialni mir, pospešuje razvoj turizma in lažje zaustavi pritisk doseljevanja v mesta. Zato s tem, ko kupujemo cenejšo hrano iz uvoza, podpiramo tujega proizvajalca, njegovo podeželje in njegov turizem. Sami pa postajamo vse bolj revni. Zato je tako pomembno, da se tega zavedamo, prebivalcem na podeželju pa bi morali vedno omogočati: ugo- dnejše kreditne pogoje, sofinanciranje izgradnje gospodarskih zmogljivosti in infrastrukture. Vse prevečkrat se dogaja, da je prebivalcu v mestu že ob rojstvu zagotovljeno mesto v vrtcu, telefon, vodovod, asfalt do najbližje trgovine, pošta, telovadnica, gledališče, kino dvorana itd... Podeželski prebivalec pa si mora to ustvariti z raznimi samoprispevki, delovnimi akcijami, trkanjem na množico uradov itd... Vendar pa dilema razvoja podeželja in mesta ni dobro zastavljena. Podeželje in mesto imata vsak svojo vsebino, svoje posebnosti, razvojne možnosti in zakonitosti. Pomembno je medsebojno razumevanje in dopolnjevanje. Misel: »Vas nam daje identiteto, kvaliteto, solidarnost in varnost. Toda človek potrebuje še eno razsežnost, da zadovolji svoje družabne želje, svojo duhovno in umetniškor razsežnost (Kohrr, 1988)«, nam da vedeti, da sodobni človek potrebuje tudi mesta, ki so žarišča znanstvenega, umetniškega in drugega intelektualnega snovanja. Sodoben način pristopa k razvoju podeželja temelji na načelih izkoriščanja lokalnih virov, potencialov, na vzpodbujanju samoiniciativnosti prebivalstva za njihovo bolj produktivno uporabo in z vnašanjem potrebnega znanja. Tu odigrajo pomembno vlogo razne vladne in privatne svetovalne organizacije tako v kmetijstvu kot v podjetništvu. Podpirati moramo tudi individualno iniciativo ljudi, ki žive na podeželju, s tem pa zagotavljamo učinkovitost in skladnost razvoja v prostoru. Trdno sem prepričan, da je na podeželju prihodnost, ker podeželje ni le dobavitelj hrane in ljudi za mesto. Tudi življenje je na urejenem podeželju mnogo ugodnejše kot v zgoščenem naselju. Zato je pomembno, da se vedno del proračunskega denarja namenja tudi podeželju, ing. ANTON JAGODIC S koncertom do računalnikov V sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik je Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik v petek, 26. januarja, v frančiškanski cerkvi organiziral koncert, v katerem so sodelovali: Marija Holcar na orglah, flavtistka Ada Holcar in baritonist Samo Vremšak. Vsi prostovoljni prispevki tega lepega koncerta bodo uporabljeni izključno za nakup osebnih računalnikov za dijake in dijakinje Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Navdušenim poslušalcem in nastopajočim sta se zahvalila pater Marko Novak in psiholog ZUIM-a Dušan Rutar. Na koncertu v frančiškanski cerkvi sta nastopili tudi mati in hči Marija in Ada Holcar. VERA MEJAČ C A L C I T Rudnik kalcita Kamnik d.aa odda v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost na Cankarjevi 3 v Kamniku. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 825-122. V tolarjih je, ni pa (še) denar!? Uganko bomo razvozlali na JAVNI TRIBUNI, 13. FEBRUARJA v KAMNIKU! Dve leti skomin, preudarnosti in celo poslovnega razmišljanja je za nami. Čas, ki nas je nedvoumno postavil pred preizkušnjo, da potrdimo svojo občutljivost za poslovno tveganje in svoj certifikat kar najbolj varno, predvsem pa dolgoročno koristno naložimo. Večina nas je to tudi storila in večina nas je tudi prepričanih, da najbolj gospodarno, čeprav smo zelo različno menjali certifikate za delnice. Eni smo se odločili za nakup delnic v državnih (družbenih) podjetjih, drugi pa smo bili bolj naklonjeni: investicijskim skladom, ki so rastli kot gobe po dežju in veliko obljubljali. Predvsem pa so vsi po vrsti prisegali, da bodo tako zbrane certifikate vlagali v najbolj donosna podjetja. Čeprav so nas ugledni strokovnjaki pravočasno opozarjali, da bodo investicijski skladi svoje obljube težko izpolnili, saj bo priložnosti za res dobre naložbe manj, kot bo certifikatov, smo se morali odločiti, na katerega »konja« bomo stavili. Že odločitev sama je bila težka, *** POVABILO vsem Kamničankam in Kamničanom iz bližnje in daljne okolice, ki jih skrbi usoda certifikatov, na JAVNO TRIBUNO z g. TONETOM ROPOM in predstavniki Investicijskih skladov, ki bo 13. februarja ob 18. uri nad KAVARNO VERONIKA Kamnik. *** še težje pa nam je zdaj, ko v javnih glasilih prebiramo takšne in drugačne komentarje o tem, kako je certifikatov preveč oziroma družbenega premoženja za lastninjenje premalo. A da ne bomo tudi mi zganjali vika in krika o ropu stoletja nad delničarji družb za upravljanje ter njihovim skladom podtikali, da z našimi certifikati neodgovorno ravnajo, smo se zadeve modro in nadvse preudarno lotili. Tako, da si zapisano zasluži poudarjeno in okvirjeno . Z organizacijo javne tribune predvsem želimo, da bi ljudje svoje »strahove« za usodo svojih certifikatov javno izpovedali, g. Tonetu Ropu, človeku, ki v naši državi prav gotovo največ ve o lastninjenju družbenega premoženja, pa ponudili priložnost, da o tem spregovori in seveda potrdi ali zanika naše »strahove«. Tudi predstavniki investicijskih skladov (Krona in Kmečka družba) bodo lahko spregovorili o tem, koliko je dejanskih možnosti za dobre naložbe certifikatov v uspešna podjetja in s kakšnimi problemi se morda srečujejo! Vabljeni na javno tribuno 13. februarja, kjer bomo največ izvedeli o tem, kako naše premoženje »išče« - uspešnega gospodarja! "KomtU&a Sneg in žled v gozdovih Sneg, ki je začel naletavati zadnji dan starega leta, je domala vsem povzročil težave s svojo obilico in težo. Skupaj z žledom, ki mu je sledil v začetku januarja, je pustošil tudi v gozdovih, ki jih pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana. Medtem ko je sneg lomil in ruval drevje predvsem v nižinah, do 550 m nadmorske višine, je žled v večji meri prizadel gozdove v nadmorski višini od 550 m do 650 m. Da bi čimprej, učinkovito in zakonito odpravili posledice, Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, naj čimprej pregledajo oz. ocenijo poškodova-nost drevja v svojih gozdovih. Posebna pozornost naj velja polomljenemu drevju in vejam ob strugah potokov in rek. Ob odjugi ali močnem deževju bi namreč zaradi tega drevja in vej nastopila nevarnost zajezitve strug in s tem poplav, zato ga je potrebno čimprej odstraniti. V primerih, ko podrto in polomljeno drevje leži oz. sega na stavbe, ceste, poti in ostale komunikacije, naj lastniki gozdov čimprej poskrbijo za odstranitev. Po razrezu je treba veje in vrhače iglavcev razžagati in zložiti na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce, ter razžagati in zložiti tudi veje listavcev. V navedenih nujnih primerih lahko lastniki gozdov dela opravijo tudi brez predhodno izdanih odločb, ki jih sicer izdajajo lastnikom re-virni gozdarji (29. člen Zakona o gozdovih), vendar morajo o nameravani sanitarni sečnji in dru- gih preventivnih varstvenih delih predhodno pisno obvestiti revirne gozdarje. V primerih, ko je v gozdu podrto drevje, ki pa ne ogroža komunikacij in če je poškodovano stoječe drevje, naj se lastniki gozdov čimprej oglasijo revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik. Revirni gozdarji bodo označili drevje za posek in izdali lastniku Odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdu. Označeno drevje mora biti posekano, izdelano in odpeljano iz gozdda čimprej, priporočljivo je, da se to stori takoj po izdaji odločbe ali vsaj do začetka vegetacijske dobe! Rok poseka in spravila, naveden v odločbi, naj lastniki gozdov upoštevajo dosledno, saj bi sicer zaradi velikih količin poškodovanih iglavcev lahko prišlo do škodljive namnožitve podlubnikov. Pri spravilu se mora upoštevati občutljivost tal, ne sme se torej spravljati po mokrem, mehkem, saj bi sicer prišlo do velikih poškodb gozdnih tal, vlak in poti. Sortimenti bora naj bodo odpeljani v predelavo čimprej, ker sicer les zaradi modrenja izgublja svojo estetsko in s tem seveda tudi odkupno vrednost. Naslov Krajevne enote Kamnik, kjer se lahko vsak delovni dan med 7. in 8. uro lastniki gozdov pogovorijo z revirnimi gozdarji revirjev v občini Kamnik, je: Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Kamnik Tunjiška c 21 Kamnik, tel. 831-946 Srednja šola Rudolfa Maistra IZOBRAŽEVANJE ODRASUH Kamnik, Novi trg 41/a Organiziramo • osnovni tečaj higienskega minimuma - v začetku marca po predhodnih prijavah • obnovitveni tečaj higienskega minimuma 26., 27. in 28. februarja Prijave sprejemamo po telefonu 817-210 vsak torek in četrtek od 8. do 16. ure. Prva letošnja seja občinskega sveta Sprejet zazidalni načrt za območje Utoka Občinski svetniki so se na prvi seji v novem letu sestali 31. januarja. Sejo (12. po vrsti) sta vodila Igor Podbrežnik, predsednik, in Anton Hočevar, podpredsednik občinskega sveta. Predlog dnevnega reda, ki je obsegal 13 točk, so svetniki razširili še z zadevo o možnostih za nakup nepremičnin na območju Utoka s strani občine. Odločili so se tudi, da bodo to vprašanje obravnavali brez navzočnosti javnosti. Sicer pa so se odločili, da bodo odlok o krajevnih taksah •n odlok o občinskih priznanjih obravnavali po hitrem postopku. Treba je reči, da so se sve- : Milan Šuštar, predsednik komisije za volitve in priznanja: prav bi bilo, da bi letos ob občinskem prazniku po petih letih spet podelili občinska priznanja tniki po poldrugem mesecu premora kar temeljito lotili vseh zadev. Zato so v občinskih klopeh vztrajali skoraj dvanajst ur. Sejo so končali nekaj pred polnočjo. Na začetku seje so najprej potrdili mandat novi občinski svetnici Ivanki Jerman (LDS), ki je v občinskem svetu zaradi nezdružljivosti z zaposlitvijo zamenjala Biserko Močnik. Sprejeli so tudi sklep o prenehanju mandata Andreju Skodlarju, kije postal podžupan. V razpravi o osnutku odloka o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete KS v občini Kamnik so bili svetniki SKD, SLS, SDSS in SND mnenja, naj bi volilne komisije v KS imenoval občinski svet na predlog strank, zastopanih v svetu. Občinski svet naj bi določil tudi število članov svetov v KS in volilne enote, ki naj bi se pokrivale z območji KS. Svetniki LDS pa so opozorili na to, da je treba preučiti sedanjo razdelitev mesta na več KS, menili pa so tudi, naj bi bilo število članov svetov KS odvisno od števila prebivalcev. Izražena so bila tudi mnenja, da bi morali volitve svetov KS opraviti čimprej, ker je ponekod delo KS povsem zamrlo, iztekajo pa se tudi nekateri samoprispevki. Vsekakor pa bo treba nove svete izvoliti do zakonskega roka, t. j. do 24. junija letos. S spremembo odloka o krajevni taksi so svetniki povečali krajevno takso od 8 na 10 točk, kar pomeni pri trenutni vrednosti točke (10 SIT), določa jo Vlada RS, 100 SIT. Poudarili so tudi, da je treba poostriti nadzor nad pobiranjem te takse. Lani se je v proračun nateklo 627000 SIT, letos pa ocenjujejo, da bo tega denarja za okrog 1 milijon SIT, namenjen pa bo potrebam turističnega razvoja v občini. Odlok o delovnih telesih občinskega sveta, ki ga je sprejel občinski svet, določa sestavo, naloge in način dela štirih komisij in šestih odborov. Ti bodo pomagali občinskemu svetu pri njegovem delu. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje Utoka so podprli vsi poslanski klubi. Sprejeli so tudi amandma župana, ki je bil predlagatelj odloka. S to dopolnitvijo so pri predvidenih gabaritih dopustili možnost odstopanja do 1 metra v vertikalni in do 1,5 m v horizontalni smeri. Pri arhitekturni obdelavi posameznih objektov pa bodo v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta dovoljena tudi večja odstopanja. Za komunalne vode, razen magistralnih, pa bo dovoljeno odstopanje do 2 m. Pomembno je tudi določilo, da sprememba namembnosti zemljišč ne bo možna. Dovoljena bo le sprememba namembnosti posameznih objektov, vendar le v primerih, ko gre za vsebinsko enakovredno dejavnost, ki ne bo dodatno obremenjevala infrastrukture, tudi glede prometa, in ne bo vplivala na poslabšanje bivalnih pogojev. Zelo živahna in polemična pa je bila razprava o osnutku sprememb odloka o priznanjih občine Kamnik, za katerega so se svetniki na predlog Milana Šuštarja, predsednika komisije za volitve, imenovanja, odlikovanja in priznanja, na začetku seje odločili, da ga bodo obravnavali po hitrem postopku. Do občinskega praznika, 29. marca, ko naj bi podelili letošnja priznanja, je namreč zelo malo časa. Po nekaj poslovniških zapletih in daljšem odmoru so nadaljevali razpravo, v kateri smo slišali tudi pripombe svetnikov LDS (Per-čič, Zamik), da je treba bolj natančno opredeliti kriterije za podelitev priznanj, da je treba letno število podeljenih priznanj omejiti in podobno. Na koncu so na predlog Marjete Humar (SKD) sklenili razpravo in odločanje o osnutku odloka odložiti na eno od naslednjih sej. Občinski svet je odločal tudi o opustitvi javnega dobra na pare. št. 1148/1 - cesta, k. o. Podgorje in sicer v delu, ki poteka mimo zemljišča, ki je last Erzar Stani- slava in Cecilije iz Podgorja št. 106/a. Gre za 200 m2 zemljišča v delu, ki vodi med gospodarskimi objekti Erzarjevih, ki sta pri prenovi ceste skozi Podgorje brezplačno odstopila del svojega zemljišča. Svet je sprejel opustitev javnega dobra pod pogojem, da se lastnikom okoliških hiš omogoči dostop do njihovih hiš. K osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno so imeli svetniki precej pripomb, predvsem glede tega, da je treba predhodno uskladiti šolske okoliše OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Osnutek odloka o komunalnem nadzoru v občini Kamnik, ki ga je predlagal poslanski klub SND, so svetniki na predlog župana Smolnikarja vmili v fazo delovnega gradiva, občinska uprava pa bo v sodelovanju s predlagateljem pripravila nov osnutek odloka. Zupan je namreč že pri obravnavi dnevnega reda predlagal umik predlaganega osnutka, ker da vsebuje pravice komunalnega nadzornika, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine (n. pr. legitimiranje kršiteljev in prič itd.). Pri točki o uresničevanju sklepov občinskega sveta so svetniki opozorili zlasti na neuresničen sklep v zvezi s koncesijsko pogodbo za izvajanje plinifikacije. Glede priprav na izgradnjo telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini pa je Milan VVindschnurer povedal, da je UO sklada stavbnih zemljišč sklenil nameniti za te namene 19 milijonov SIT. Svetniki so sprejeli tudi okvirni program dela občinskega sveta za letos, ki ga je na podlagi razprave o osnutku pripravil Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta. V predlog programa je vključil tudi amandmaja Zelenih, ki so predlagali obravnavo poročila o izvajanju zazidalnega načrta v Kemijski industriji in pripravo odloka o škodljivih emisijah in varstvu zraka. V komisijo za izdajo zbornika o povojnih pobojih je občinski svet imenoval Milana Šuštarja za predsednika, za člane pa Antona Hočevarja, Ivana Jeriča, Franca Orešnika, Janeza Prešerna, Aleksandra Sarnavskv in Maksa Šimenca. Delu seje sta v dogovoru s predsednikom občinskega sveta prisostvovala tudi Janez Per, mengeški župan, in Alojz Jane-žič, predsednik občinskega sveta občine Mengeš. FRANC SVETEU UTOK DANES IN NIKDAR VEČ: pod Malim gradom ne bo več industrije, je sklenil občinski svet ob sprejemu zazidalnega načrta. Krajani Most: očistiti strugo Pšate! Okrog 60 krajanov Most in Suhadol je konec januarja naslovilo na Zavod RS za varstvo okolja in vodni režim pismo, v katerem kot davkoplačevalci zahtevajo, da se začeta vzdrževalna dela na razbremenilniku Pšate v Komendi nadaljujejo tudi v spodnjem delu razbremenilnika in v strugi Pšate. Obveščeni so bili namreč, da bodo opravljena samo dela na razbremenilniku, ne pa tudi v strugi Pšate na celotnem območju Most in Suhadol. Svojo zahtevo so ilustrirali s fotografijami velikih poplav leta 1990, katerih posledice so ponekod vidne še danes. Tudi lansko jesen, ko je bil poplavljen del Most, je bilo območje Suhadol na meji ponovnega razlitja Pšate. Krajani tudi navajajo, da je vzrok takemu stanju dejstvo, da so z vzdrževalnimi deli začeli v zgornjem toku Pšate, čeprav je krajevna skupnost Moste pred pričetkom del takemu načinu nasprotovala. Naplavine na Pšati so vsako leto višje in preprečujejo normalni pretok. Zato se krajani ob vsakem deževju bojijo, da se ponovi naravna katastrofa iz leta 1990. Upajmo, da resna opozorila krajanov Most in Suhadol ne bodo zaman in da jih bo v njihovih upravičenih zahtevah podprla tudi občina! Vi sprašujete, župan odgovarja Prenova ali gradnja novega kulturnega doma? Po Kamniku se vztrajno širijo govorice, da z načrtovano adaptacijo bivšega kina Dom v Kamniku v kulturni dom ne bo nič, ker se menda predvideva prodaja tega objekta in gradnja novega kulturnega doma na drugi lokaciji. Prosim, če nam čimbolj konkretno pojasnite, ali gre res za spremembo zamisli, po kateri naj bi Kamnik z najmanjšimi stroški čimprej prišel do prepo-trebnega kulturnega objekta in kakšni so razlogi za to? (K. O.) Ne gre za spremembo zami- sli, da bi Kamnik čimprej dobil Kulturno dvorano, ampak se pripravlja samo ocena primerljivosti, upravičenosti in funkcionalnosti gradnje Kulturnega doma na lokaciji na Fuiinah in ob Ljubljanski cesti v Kamniku, kot je določeno v Zazidalnem načrtu K-9, ki ga je sprejela Skupščina občine Kamnik kot zakonodajna lokalna oblast, in usmeritev izgradnje na lokaciji ob Ljubljanski cesti še ni bila spremenjena. Ob slednji lokaciji bi reševali stvari kompleksno z adaptacijo Glasbene šole in izgradnjo športnih igrišč ob šoli. Analiza vlaganj bo pokazala Župan Tone Smolnikar upravičenost posega na eni ali na drugi lokaciji. Adaptacije oziroma izgradnje novega Kulturnega doma v Kamniku se v letu 1995 nismo mogli lotiti predvsem zaradi zelo teike finančne situacije. Realno pa bo z večjimi posegi moino začeti šele v letu 1997. (fs) Svetniki sprašujejo in predlagajo Privezana debla na Starem gradu Že nekaj let je na pobočju Starega gradu podrtih mnogo debel. Kdo je odgovoren za to, da bi se debla odstranila in izvedla pogozditev, je na lanski 4. ;.: ZA VARNEJŠI PROMET PO OBVOZNICI: debla na pobočju Starega gradu so privezana, za kamenje pa pristojni pravijo, da bodo poskrbeli po odjugi... seji vprašal svetnik Franc Ore-šnik Občinski oddelek za okolje in prostor odgovarja, da je bilo aprila 1994, torej predlanskim, Podjetje za urejanje hudournikov na javnem razpisu izbrano za izvedbo potrebnih del. Odločili so se za sidranje in privezovanje dreves, ki so bila podrta ob vetrolomu. Stroške sanacije v višini 6 milijonov SIT so pokrili: Ministrstvo za kmetijstvo 2 milijona SIT, Ministrstvo za promet in zveze 2 milijona SIT in občina Kamnik 2 milijona SIT. V postopku denacionalizacije je pobočje prišlo v privatno lastništvo. Republiški prometni inšpektor, ki je zadolžen za varnost prometa na regionalni cesti pod pobočjem, je s stanjem seznanjen in v primeru nevarnosti ustrezno ukrepa. Parkirišča in zapuščeni avtomobili na Duplici Alenka Koželj je prav tako na 4. seji občinskega sveta vprašala: »Prebivalci blokovskih naselij na Duplici imajo velike težave zaradi neurejenih parkirišč. Zato jih zanima, kdo je odgovoren za ureditev parkirišč, kdo sploh lahko parkira na njih in kdo mora poskrbeti za odvoz neuporabnih avtomobilov.« Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik odgovarja, da so za njihovo ureditev oziroma vzdrževanje pristojni lastniki objektov, če so parkirišča del funkcionalnih zemljišč ob blokih. Če so parkirišča javna, jih vzdržuje in ureja Komunalno podjetje Kamnik. Tudi za odvoz neuporabnih avtomobilov je odgovorno Komunalno podjetje. Še enkrat o lastninjenju SKG Na vprašanje v zvezi z lastninskim preoblikovanjem Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, ki ga je v imenu poslanskega kluba SLS postavil Anton Hočevar, je kratek odgovor posredovalo SKG (odgovor smo že objavili). Z njim pa v tem poslanskem klubu niso bili Na dodatno vprašanje!'ki ga je v imenu poslanske skupine SLS postavil svetnik Franc Ore-šnik, je odgovorila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. V širšem odgovoru je med drugim rečeno, da je bilo podjetje SKG pred lastninskim preoblikovanjem vpisano v register kot 100% družbeno podjetje. Podjetje je 17. 3. 1994 na Agencijo predložilo vlogo za pridobitev 1. soglasja. V programu lastninskega preoblikovanja podjetja so bili kot načini preoblikovanja predvideni: 20% notranja razdelitev, 40% notranji odkup in 40% prenosi na republiške sklade. Občinski sekretariat za gospodarstvo je 22. 3.1994 seznanil Agencijo, da se po Zakonu o gospodarskih javnih službah (68. člen) za gospodarsko javno službo v občini Kamnik šteje le Komunalno podjetje Kamnik. Direktor SKG pa je s pisno izjavo potrdil, da podjetje ni predmet lastninskega preoblikovanja po zakonu o gospodarskih javnih službah. V nadaljevanju postopka je SKG 4. 5. 1994 pridobilo 1. soglasje Agencije ter kasneje zaradi spremembe Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja nadomestno odločbo dne 29.5.1995. Po izvedbi vseh potrebnih aktivnosti je podjetje Agenciji predložilo vlogo za izdajo 2. soglasja. To soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register je SKG pridobilo 28.9.1995. (fs) Ogrevanje kegljišča Na pobudo predsednika občinskega sveta Igorja Podbre-žnika, da bi bilo treba ogrevanje kamniškega kegljišča priključiti na sistem ogrevanja Planinke, kar je nekoč že bilo, je odgovoril SKG Kamnik. V svojem odgovoru SKG pravi, da se je leta 1989 zaradi prevelikih stroškov keglja-ški klub Kamnik sam odloČil, da se objekt odklopi iz sistema centralnega ogrevanja. Za ponovno priključitev ni tehničnih ovir, vendar mora o tem odločiti kurilni odbor stanovanjsko poslovne soseske, vezane na to kotlovnico. Zahtevo za priključitev pa bi moral podati novi lastnik kegljišča Bukovnik Franc, Hotemaže 40, Predvor, ki je objekt odkupil od prejšnjega lastnika podjetja Stol Kamnik. V pojasnilu je tudi rečeno, da bi bili po priključitvi stroški ogrevanja zaradi velike površine kegljišča in korekcijskega faktorja pri obračunu ogrevanja poslovnih prostorov znatni, kar verjetno pomeni, da večji od sedanjih. (fs) \\lii' lin i VELIKA PLANINA lili Vabimo vas na ugodno smuko na urejena smučišča Gostišče Šimnovec, Zeleni rob in Tiha dolina so odprta. Nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnica od 8.30 do 16.30, vlečnice od 9. do 16. ure. Parkirišča so varovana, dnevne smučarje ni. Parkirnine za 2529 Osemdeset let Antona Modica Od pastirja, kovača do gasilca ga je kovalo življenje Malo je Kamničanov, pa tudi ljudi iz drugih krajev naše občine, ki ne bi poznali brkatega dobrodušnega možakarja, kina kolesu in s cekarjem ali pa s privezanim praporom hiti iz kraja v kraj. Bodisi da pobira članarino za društva ali še pogosteje hiti na upokojenski pogreb. Prav tako ne zamudi nobenega sprevoda narodnih noš v Kamniku, v Beljaku in dru- bi me peljala v Kamnik, kjer bi se izučil za kovača.« Tako se je leta 1932 začela Tonetova kovaška pot skozi življenje. Za vajenca ga je vzel kovaški mojster Oblak v kovačiji, kot so takrat dejali, pri Travniškem kovaču na Pero-vem. Kovačija, kije stala na mestu sedanje tovarne Etaje bila last gospodarja Dornika. V treh letih, ko se je učil za kovača, je Tone kar dvakrat zaradi nekaj nesporazumov z mojstrom odšel h kovaču Hočevarju v Mekinje, vendar se je na prigovarjanje mojstra Oblaka spet vrnil nazaj. »Pri Hočevarju je vsak kovač delal svoje delo, eden je segreval, drugi je prebijal in tako naprej, jaz sem pa znal vse, zato bi me mojster rad obdržal,« pravi Tone. »Vzel sem »štango«,jo segret, nato prebil in jo dal pod »dom«. Tako se je na koncu že kazala podoba se- Anton Modic, kovač.. god v zamejstvu v noši s svojo značilno cedro... Beseda seveda teče o Antonu Modicu, upokojenem kovaču, blagajniku, praporščaku Društva upokojencev in še smo verjetno na kaj pozabili. Te dni, 16. februarja namreč neumorni Tone praznuje svoj osemdeseti rojstni dan. Na svet je prive-kal 16. februarja 1916 v skromni podeželski družini v gorski vasici Dobračeva pri Žireh. Ker doma ni bilo kruha za štiri otroke, je moral mali Tonček že po prvem razredu osnovne šole iti služit kruh kot pastir h kmetu Majerju vZaplano. »Nikoli ne bom pozabil tistega mrzlega novembrskega dne, ko sem nad vasjo vZaplani pasel krave. Da sem si nekoliko pogrel bose noge, sem stopil v topel krav jek. In tu me je našla mama, ki me je prišla iskat, da ...in gasilec kire. Pred dokončno obdelavo jo je bilo treba še stehtati, ker so sekire prodajali po teži.« Od Travniškega kovača je Toneta leta 1939 zvabila Titanova kovačnica. TU se je seznanil z industrijskim načinom kovanja. Največ dela je imel pri prešah. Iz Titana so ga poslali na dvomesečni varilski tečaj za A^IOWDUPUCft^A • OKO ZA OKO ČETRTEK a 2. ob 17* In19" ™ Slovenski film NEDELJA 11 2. ob 19" igrajo/ JONAS 2nidarS:C. JIM Metzta, CLAIRE Forlani BUTEC d BUTEC Komedija / JIM Carrey PETEK 9. Z ob 17" Abonma B IN IZVEN SOBOTA 10. Z ob 17" Abonma RUMENI In IZVEN TO SO BILI ČASI PETEK 9. 2 ob 19" Komedija / CHRISO Apostrof, MIME Driver SOBOTA K). 2 OD 19h NEDELJA 11 Z ob 17" PIKO IH KOLUNP Risani film / Margolt PETEK 16. 2 ob 17" Abonma A In IZVEN SOBOTA 17. Z ob 17" Abonma A in IZVEN NORA LJUBEZEN Komedija ČETRTEK 15. Z ob 17" In 19" PETEK 16. Z ob 19" MREŽA SOBOTA 17. 2. ob 19" Z-F Rim / Sandra 8UU.0CK NEDELJA 18. Z ob 17" in 19" CASPER ČETRTEK 22. Z ob 17" NEDELJA 25. Z ob 17" Zaradi velikega zanimanja ponovno na obisku prijazni duhek. PROFESIONALEC Akcijski film / Silvester Sfallone ČETRTEK 22 2. ob 19" PETEK 2a 2 Ob 17" SOBOTA 24. 2 ob 19" DESPERADO PETEK 23. Z ob 19" post westacn / Antonio Bandeias, Ouenlin Tarantino SOBOTA 24. Z Ob 17" NEDELJA 25. Z ob 19" VUUDPiO VABLJENO avtogeno varjenje v Ljubljano. »Sem take vrste človek, da raje delam, kot pa bi komandira!.« Zato so mu v tovarni zaupali tudi članstvo v delavskem svetu in v sindikalnem odboru, kjer je bil poverjenik za Delavsko enotnost. Za njegovo več kot 35-letno delo v Titanu so se kovaču Tonetu ob njegovem odhodu v pokoj leta 1974 zahvalili tudi s posebnim odlikovanjem. Tone je tudi že več kot petdeset let gasilec, pravi gasilec s srcem. Oči mu kar zažare, ko spregovori o svojem gasilskem življe- 000 viti z mladimi, ki jih na Duplici ne manjka. Ko brska po veselih in tudi manj prijetnih gasilskih trenutkih, se spomni dogodka z gasilskega tekmovanja v Kamniku. »Vso pot, ko smo se z vozom peljali v Kamnik, sem trikrat pognal mo-torko rosenbauer, pa mije vedno vžgala. Ko smo na sejmišču ob Kamniški Bistrici začeli tekmovati, pa mi ni več hotela vžgati. Seveda z našo uvrstitvijo ni bilo nič. Tako sem bil jezen, da bi jo najraje prevrnil v Bistrico. Kasneje sem ugotovil, da je puščal plovec v»ferga- Tone Modic kot boter pri odprtju povečanega gasilskega doma na Duplici leta 1977 od takratnega predsednika GD Staneta Gregorša prevzema dom v upravljanje. nju, čeprav je zadnji čas v to njegovo veliko ljubezen kanilo tudi nekaj kapelj grenkobe. Te ni moglo prikriti niti najvišje občinsko gasilsko priznanje, ki ga je ob 70-letnici GD Duplica lani prejel za svoje dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu. Res ni majhen njegov prispevek h gasilskemu življenju na Duplici. Od enega prvih poveljnikov po letu 1947, ko je znova zaživelo GD Duplica, prek obnove starega gasilskega doma, ki so ga začeli obnavljati leta 1974, ko je Tone šel v pokoj. Zato je večino dni preživel kar ob delu v gasilskem domu. Bil je presrečen, ko je skupaj z Ivico Orešnikovo leta 1977botroval odprtju povečanega in obnovljenega doma. Nato je še vrsto let skrbel zanj kot gospodar. Modic je imel veliko veselja tudi do usposabljanja mladih gasilcev. Zato jc prav v času svojega poveljnikovanja poskrbel za desetino mladih gasilcev, kipa je danes vdupliškem društvu žal ni več. »Nisem jim zameril niti tega, da so mi nekoč obesili kolo v gasilski stolp,« pravi smeje in pristavi, da bi bilo treba danes več narediti za boljše odnose v društvu in ga poži- zarju« (uplinjaču). Kvas iz Podgorja mi je kmalu naredil novega.« Modic je tudi velik ljubitelj narodne noše, saj je postal že kar pravi zbiratelj. Brez njega ne mine nobena tovrstna prireditev. Zato se vedno rad odzove tudi vabilu kamniškega turističnega društva, ko gre za udeležbo narodnih noš tudi na slavjih v zamejstvu, na Koroškem, Tržaškem in drugod. »Nekaj časa sem iz Kamniškega občana izrezoval zahvale za mojo udeležbo s praporom in poslovilnimi besedami na pogrebih upokojencev,« mi pravi in pokaže zajetno mapo izrezkov. Modic je namreč že vrsto let aktiven v kamniškem društvu upokojencev, kjer je praporščak, v nekaj krajih pa pobira tudi članarino. Od Homca do Tuhinja v vsakem vremenu potuje s kolesom in društvenim praporom. »Teh poslovitev ne štejem več. Velikokrat se mi ljudje kar na cesti zahvaljujejo za izkazano pozornost s strani Društva upokojencev. Še posebej takrat, ko je naše društvo edino, ki je s svojim praporom navzoče pri poslednjem slovesu.« Zdi se, da je pobiranje članarine in raznašanje časopisov v Na udaru so pokojnine Upokojenci in njihove pokojnine so zopet na udaru. Državni zbor je nedavno sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sprejete spremembe bodo vplivale na vse prejemnike pokojnin, vplivale bodo tudi na zmanjšanje pokojnin v povprečju za najmanj 1.500 tolarjev mesečno. To pomeni, da bodo upokojenci prejeli v letu 1996 približno 60 do 75% mesečne pokojnine manj, kot če bi veljali dosedanji predpisi (ne samo 31 %, kot trdi slovenska vlada). Številne razprave o upravičenosti takih posegov so nam znane. Do sedaj nam je vsaka vlada odškrnila del pridobljenih in zasluženih pokojnin. Za upokojence je že kar žaljivo prikazovanje vzrokov slabega gospodarskega položaja v Sloveniji. Vlada in nekatere stranke imajo polna usta lepih besed, zato da lažje prizadenejo ljudi, ki so najmanj krivi za sedanje stanje. Predlagatelji teh sprejetih sprememb vidijo rešitve iz zagat v nadaljnjem zmanjševanju pokojnin, torej na hrbtih upokojencev, ne iščejo pa rešitev na drugih področjih, kot je npr. doslednejše pobiranje zapadlih davkov in prispevkov, neracionalno trošenje državnega denarja itd. Upokojenci ne bodo prejemali manjših pokojnin brez poračunov le v tem letu, ampak bo ta razlika vse večja vsako naslednje leto, najmanj od 2 do 4%. Zveza društev upokojencev Slovenije je aktivno sodelovala v razreševanju teh problemov skupaj s predstavniki strank. V razgovoru z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom vlade, je ta zatrjeval, da upokojenci ne bodo oškodovani, predlog pa je bil ravno nasproten. Mar upokojenci še lahko verjamemo našim predstavnikom? Upokojenci smo pristali na poračun pokojnin tudi v negativno smer, s čimer bi prihranili kar precejšen znesek -nekaj milijard tolarjev, ki bi ostale v blagajni SPIZ-a. Vlada je čez noč spremenila svoje stališče in predlagala rešitve, ki jih je Državni zbor sprejel kljub odločnemu nasprotovanju upokojenskih organizacij in večine strank. Slovenska vlada je pri izračunih učinka predlaganih sprememb navajala podatke, ki so daleč od resničnosti. Tudi medijska kampanja je bila v posameznih primerih pristranska. Posamezniki so se prav potrudili, da bi zanetili medgeneracijski spor, zato da bi dosegli svoje cilje. Vodstvo upokojenskih organizacij in upokojenci smo razočarani na takim potekom. Javnosti moramo povedati, da so poslanci Liberalne demokracije Slovenije in poslanci Slovenskih krščanskih demokratov poteptali vsa načela in obljube, ki so jih neštetokrat zagotavljali. Obe stranki sta upokojence pustili na cedilu, še več, opeharili sta vso upokojensko generacijo. Pozabili so, morda celo namerno, da je ta generacija upokojencev nosila vso težo bremen medvojnega in povojnega obdobja. Pogoji dela so bili takrat znatno težji, delavnik je bil daljši in tudi drugih ugodnosti ni bilo. Upokojenci ne zahtevamo posebnih pravic, želimo deliti usodo z aktivnim delom prebivalstva, ne moremo pa mirno gledati, kako na hrbtih upokojencev rešujejo lastne težave. Današnji oblastniki so s tem zakonom dokazali, da hočejo svoje napake prevaliti le na pleča upokojencev. Ne moremo se strinjati, da je za vse težave kriva generacija, ki je dala vse od sebe, da danes lahko nekateri delajo po svoje in si lastijo vse pravice in uživajo ugodnosti, ki jim ne pripadajo. V teh težkih časih za upokojence pa se ne bomo vdali obupu, kot se nismo v preteklosti, ko smo bili še pred težjimi problemi. Še naprej se bomo odločno borili proti krivicam in to izražali tudi z javnimi protesti. Upokojenci zagotavljamo, da bomo znali ceniti tiste, ki so z nami in ob vsaki priložnosti bomo vedeli povedati, kdo so tisti, ki so nas tako grdo izigrali. STANE SIMŠIČ Modičevi družini že kar doma. Tildi Tonetova pokojna žena je raznašala časopise, med drugim tudi Kamniškega občana. Sedaj pa Kamniškega občana že vrsto let v kraje vni skupnosti Duplica raznaša sin Marjan. Ob visokem življenjskem jubileju tudi mi želimo, da bi Tone Modic, kije osem desetletij pošteno in delavno preživel med kladivom in nakovalom življenja, preživel stara leta zdrav in čil v skromni hišici na Bakov-niku, kjer živi s hčerko Veroniko in sinom Marjanom. FRANC SVETELJ Januarska krvodajalska akcija Letošnja krvodajalska akcija, ki je bila prej kot v preteklem letu, je dobro uspela. Tokrat je prišlo na odvzem krvi približno 600 darovalcev krvi. Kljub težkim vremenskim razmeram so se akcije ljudje udeležili kar v zadovoljivem številu, še več pa bi jih bilo, če bi akcija potekala v kasnejših mesecih. Zelo dobro so se tudi tokrat odrezali dijaki in profesorji Srednje šole Rudolfa Ma- istra v Kamniku. Profesorji vedno pridejo z dijaki in so zato dober zgled. Veliko ljudi je prišlo iz nekaterih delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti Tunjice, Zg. Tuhinj, Šmartno, Rakitovec in Komenda. Med krvodajalci so bili takšni, ki so bili na odvzemu že večkrat, sebnih problemov ni bilo, razen slabega vremena, ki je nekoliko vplivalo na število. Območna organizacija Rdečega križa Kamnik je skupaj s svojimi poverjeniki akcijo dobro pripravila. Vsem, ki so darovali kri, se RK iskreno zahvaljuje v imenu tistih, ki bodo kri prejeli in si s tem Med krvodajalci je bil tudi 55-letni Edo Jurman iz Kamnika. Kri je daroval že 14-krat. Kri daruje zato, ker želi pomagati ljudem, ki kri nujno potrebujejo. Prepričan je, da je krvodajalstvo zelo plemenita in humana akcija. Vsem zdravim ljudem toplo priporoča, da se krvodajalske akcije udeležijo v še večjem številu, zlasti pa vabi mlajše in tudi starejše, ki krvi še niso dajali. Edo Jurman na odvzemu krvi v Ljubljani med njimi je bilo tudi precej mladih, ki so kri darovali prvič. Odvzem krvi je potekal na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Avtobusi so vozili po voznem redu, nekateri krvodajalci pa so prišli s svojimi vozili. Po- izboljšali svoje zdravstveno stanje. Zahvala velja vsem, ki so pomagali pri akciji. Brez nesebičnega sodelovanja vseh krvodajalska akcija ne bi bila uspešna. STANE SIMŠIČ Ob 170-letnici rojstva in 75-letnici smrti Luka Svetec - Podgorski (3) Upa taciga sladčice Čaše grenkobe ob Utopijo, kar boli vljenjskih jubilejih Po smrti dr. Janeza Bleiweisa leta 1881 je Luka Svetec, ki je Bleiweisu ostal zvest do konca, ostal sam in se še naprej boril za slogo slovenskega naroda. Vendar so bili takrat Slovenci idejno le razdeljeni. Svetec je poskušal politično krmariti po sredini, med starimi, ki so bili romantično čustveni, medtem ko je on ostal dokaj trezen, in mladimi, radikalnimi, pri katerih pa je Svetec deloval premišljeno. V mnogih govorih, ki jih je imel v boju z narodnjaškimi nasprotniki, pa je ostajal zvest stališčem o zdruieni Sloveniji, čeprav je sam najbolj občutil, koliko trdega, vendar malo uspešnega boja je bilo treba zanjo. V tistem času so bili pomembni njegovi nastopi za slovensko univerzo, za uveljavitev slovenščine v šolah, pa tudi njegova prizadevanja za zmanjšanje gospodarskih bremen. Domoljubne pesmi Kot smo le dejali, je Svetec svoje domoljubje izralal tudi v svojih pesmih. Ena prvih ta- IX- Širi veje, rasti, rasti Verh poleni do nebes, Neganljiva vihre strasti ln povodnji strašen jez Tla Slovenske domovine, Vse preprezi koren tvoj, Kakor sivih gor prešine Kakor zid Triglava stoj! Podgorski Podobna domoljubna čustva in hrepenenje po zedinjeni Sloveniji izrala tudi pesem, ki je prav tako izšla v časniku Slovenija leta 1849. Iz pesmi, ki ima 18 kitic, povzemamo prvi dve in zadnjo kitico, v kateri slavi tisto leto umrlega pesnika Franceta Prešerna. Rojakom Pusto naše domovine širi dušno se polje Mnoge čakajo novine In ratarjev hrepene Manjka domorodne piše V lastnih virov grešamo Mladi rod milo kliče - Kdo ga sliši vsmiljeno? * *~~^p~— /*""^*-v J* M •^VCT & SVETČEVE ZAPUŠČINE: Pobotnica iz L 1893, s katero Luka Svetec, ok. notar v Litiji, dovoljuje izbris zastavne pravice na Posestvu svojega brata Janeza Svetca iz Podgorja, na katerem je b'lo v korist Luke Svetca od leta 1876 vknjiženib 200goldinarjev Posojila s 5% obrestmi. kih pesmi je Lipi, ki jo je leta 1849 objavil v časniku Slovenija. Pesem, v kateri slavi lipo kot slovensko narodno drevo m simbol slovenstva, ima kar 22 kitic. Za ponazoritev Sve-'čeve domoljubne misli obja-v})amo najbolj značilne prve m zadnje tri kitice. Lipi Rasti, draga lipa rasti *i kraljica vsih dreves kinč prelepi naše vlasti Našim dedom sveti les! Gkj! pomladna sapa veje, Zima bega, mine mraz J°Pio solnce zlato greje "istopuje blali čas Prašni sever več ne brije zemlja več ne ledeni, ^en zrak nad nami sije "se se drami, vse budi! * ^jPo, lipa, vedri lice To ti bode, dalječ ni In nobene noč imena Rodomila ne vtamni Večna bode Samu cena Vekoma Prešern livi Podgorski Tudi pesem Darovanje, še posebno pa Kolednica (Slovenska Bčela 1851), izralata podobne občutke. V slednji se folklorno religiozni motivi tesno spajajo z mislimi in tvornimi prispodobami, prilolnostna pesem pa se dvigne v nadčasovno odo. Luka Svetec je bil ob svojih livljenjskih jubilejih vedno de-lelen velike pozornosti, čeprav je zaradi porajajočih se idejnih razhajanj med Slovenci kanila v njegovo čašo marsikatera kaplja pelina. Ker so ga kot govornika Ciril Metodove drulbe na prvem katoliškem slovenskem shodu zavrnili, so ga narodnjaki leta 1892 ob njegovi 66-letnici počastili z velikim banketom, na katerem je z vsem srcem izpovedal svoje narodno in versko prepričanje. Slovenski narod je na prvi strani pod naslovom Svetčev banket med drugim zapisal: Iz vsega srca smo veseli častne manifestacije, katero je priredila včerajšnji dan vseslovenska posvetna inteligencija naši uzorni šolski družbi sv. Cirila in Metoda in nje drzno žaljenemu podpredsedniku, v narodnem boji častno osivelemu prvobo-ritelju slovenskemu, velezaslu-žnemu gosp. Luki Svetcu. Poklicani zastopniki vseh posvetnih stanov, zavedaj očih se slovenskega svojega imena, oddali so včeraj, bodisi ustno bodisi pismeno svoj glas, svojo sodbo o drznih naskokih na našo narodno svetinjo, katero brani družba sv. Cirila in Metoda. Ko se je Svetec zahvalil za številne čestitke in priznanja, je dejal: Vaše priznanje ni namenjeno samo meni, temveč vsem mojim tovarišem in so-trudnikom naše krivično napadene Družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se je brez vsa-cega najmanjšega uzroka odreklo zaupanje... Vaše priznanje je pa tudi tolažba meni in vsem onim, ki gledajo z žalostjo in skrbjo, kako se pojavlja na našem političnem prizorišču neka nova stranka, katera s pretvezo, da gre za vero, da je vera v nevarnosti, hoče polastiti se vsega javnega življenja... Očita se nam slednjič, da smo brezverci. Kako krivično obrekovanje! Mi nismo odpadli od Kristusa, čeprav tega sv. imena nimamo vedno na je ziku. Saj nas on sam uči: Ne tisti, ki vedno vpije: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor spolnjuje voljo nebeškega očeta. In kaj nam zapoveduje on? Prva in največja zapoved je: ljubi svojega Boga iz celega svojega srca in druga tej jednaka, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. In kdo je bolj in v obilnejši meri naš bližnji, kot naš ubogi narod... K besedi se je oglasil tudi de-lelni poslanec dr. Ivan Tavčar, ki je dejal, da so »proti temu, da bi se prepir sej al v našo Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je oprta na pravo versko in na pravo narodno podlago. Kdor je nasprotnik ti družbi, sovra žnik je torej naši katoliški veri in sovražnik tudi naši slovenski narodnosti«. Slavljenca pa sta pozdravila tudi ljubljanski lupan Grasseli in delelni poslanec ter mestni odbornik g. Ivan Hribar. (prihodnjič dalje) FRANC SVETELJ TEČAJ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE bo 21., 22. in 23. februarja s pričetkom ob 19. uri v prostorih starega zdravstvenega doma. Izpit bo 28. februarja ob 18. url. RKS območna organizacija Kamnik Ljubljanska 1, tel.: 611-697. 70 let skavtstva in gozdovnistva v Kamniku (1) Med mnogimi posebnostmi, ki krasijo mesto Kamnik, spada tudi bogato društveno življenje. Ponosni smo na Liro, prvo slovensko pevsko društvo. Zato se nam morda 70 let skavtstva in gozdovnistva ne zdi veliko. Pa ni tako. Celo v svetovnem merilu je 70 let za obe gibanji častivredna starost. Pomlad narodov prebudi društveno življenje V času, ko je France Prešeren zapisal Zdravljico in nazdravil slovenstvu in vsem prebujaj očim se narodom, je slovenski prostor in seveda tudi Kamnik poškropilo nekaj, kar je vzdramilo ljudi. To so bila društva in organizacije ter vse, kar pritiče njihovemu delovanju. Društva so bila tisto področje družbenega življenja, kjer Bolj ko je človek v svojem vedenju trgal naravi njene skrivnosti, bolj mačehovski je postajal njegov odnos do nje. Ekonomska korist in pohlep po materialnih dobrinah le dve stoletji brezobzirno uničujeta naravo in povzročata hude ekološke ter socialne probleme, ki resno načenjajo obstoj človeštva. Skavtstvo in gozdovni-štvo sta dva poskusa za bolj zdravo livljenje v povezanosti z naravo. 70-letnici, je primerno, da širši javnosti odstremo košček obeh društvenih dejavnosti. Obe mladinski organizaciji sta nastali na idejnih osnovah, ki niso bile slovenske. So pa te zamisli, ki so prišle iz Severne Amerike in Anglije, našle ustrezen socialni humus na slovenskih tleh in mesto Kamnik se lahko pohvali, da je bilo med prvimi kraji v Sloveniji, kjer je tako gozdovni-štvo kot skavtstvo zaživelo v društveni obliki. To poudarjamo zato, ker se v zadnjem času pojavlja sprenevedanje nekaterih slovenskih politikov, ki igrajo na karto nujnosti vklapljanja Slovenije v zahodni kulturni in civilizacijski prostor. S tem hote ali nehote vzbujajo Ustanovitelj skavtstva je angleški general Baden Powell (1857-1941). Ko je zaključil uspešno vojaško kariero, ga je presunilo potepanje otrok po vse prej kot zdravem okolju angleških mest. Leta 1907 je organiziral poletni tabor s prvo skupino otrok na otoku Brownsea v Rokavskem prelivu. Dogodek se šteje kot začetek skavtstva. V skavtstvo je B. Powell res vnesel nekaj vojaških prvin, vendar pogled v temeljna načela skavtstva razkrivajo poznavanje modernih vzgojnih tokov in uporabo sodobnih vzgojnih prijemov. evropskega in svetovnega dogajanja, ampak so idejni in drugi tokovi primerno odmevali v družbenem utripu mesta. Evropskost preseneča tujce še danes Spomladi leta 1995. je skav-tinje in skavte v Kamniku obiskala visoka predstavnica iz svetovne skavtske dekliške organizacije WAGGGS-a ga. Gunilla Engvall. Po poklicu je ravnateljica osnovne šole v švedskem kraju Vasteras. Kot stegovodja (voditelj lokalne skavtske organizacije) sem jo pozdravil in ji zaželel prijetno bivanje v Kamniku. Podaril sem ji keramični unikat s podobo mesta Kamnika in kamniških planin ter priložil prospekte o naših zanimivostih in lepotah. Takrat je bilo še sveže Povabilo v Grintovce. V pogovoru smo lahko Slovenci v času, ko še nismo imeli svoje države, manifestirali svojo politiko, umetnost, vero, šport, znanost in gospodarski razcvet. Zlata doba društvenega življenja Z nastankom nove države kraljevine Jugoslavije vnema za društva in življenje v njih ni prav nič popustila. V obdobju med obema vojnama je na vsakih 250 prebivalcev bilo registrirano eno društvo. Vseh registriranih društev je bilo takrat v Sloveniji skoraj 4500 (podatek za leto 1927). Mesto Kamnik v društvenem življenju ni zaostajalo za drugimi slovenskimi kraji. Krajše ali daljše obdobje je v času med obema vojnama v Kamniku delovalo okoli 70 društev. Ta so preko svoje dejavnosti dajala ritem in barvitost mestnemu življenju, posegala pa so tudi v mestno zaledje. V društvih so ljudje uresničevali mnoge življenjske interese, našli svoje zadovoljstvo, sklepali prijateljstva in dobili osebno podporo. Društva so imela pomembno vlogo pri izobraževanju in prosvetljevanju, krepila so narodno zavest in socialno pripadnost, posegala so tudi v politično življenje ter pomembno oblikovala kulturno ponudbo kraja, imela so določen vpliv na obnašanje ljudi. Ideje skavtstva in gozdovnistva so prišle iz tujine Med društvi, ki sta nastali po letu 1918, spadata Taborniški rod Bele gore (1925) in Gamsov steg kamniških skavtov in pla-nink (1926). Ob visokem jubileju, Ga. Gunilla Engvall r družbi s skavtinjama M. Cevc iz Homca in U. Sušnik iz Kamnika. U. Sušnik opravlja odgovorno nalogo poverjenice za mednarodne odnose v skavtski organizaciji. mi je zaupala, da so jo očarale nelagodni občutek, kot da tam nikoli nismo bili. Prav primer gozdovnistva in skavtstva kaže, da mesto Kamnik ni bilo na obrobju slovenskega, Gozdovništvo je, za razliko od skavtstva, nastalo v Severni Ameriki. Tam je »ultra maraton* bele civilizacije na poti od Atlantika do Pacifika nepopravljivo uničil velike kose neokrnjene narave in iztrebil večino indijanskih domorodcev. Po nalogu ameriške vlade je Emest Se-ton Thompson (1860-1946) odšel v še nedotaknjene predele kontinenta in v znanstvene namene zbiral naravoslovno in etnografsko gradivo. Delo ga je prevzelo do te mere, da je po vrnitvi na svojem posestvu ustanovil šolo za gozdovništvo in indijansko kulturo. Leta 1902 je ustanovil Indijanske gozdovnike (Woodcraft In-dians) - prvo gozdovniško skupino. tri stvari. Najprej enkratni splet naravnih lepot in danosti z bogato zgodovinsko dediščino. Kot drugo, dobro delovanje skavtinj in skavtov v vodih ter odločno in samozavestno nastopanje vodnikov. In tretje: ni se morala načuditi dejstvu, da je lahko skavtstvo v Kamniku staro 70 let. Omenil sem ji, kaj pripravljamo ob tem jubileju in ona se je temu čudila. To niti ne preseneča. Med skoraj 140 članicami svetovnega skavt-skega gibanja po svetu se jih zajeten del ne more niti na državni ravni pohvaliti s tako visokim jubilejem, kot se lahko v Sloveniji pohvali Kamnik. Mesto Kamnik je bilo od nekdaj slovensko in evropsko mesto. Evropska kultura in tradicija sta bogatili življenje tega mesta in iz Kamnika so hodili v Evropo in svet ljudje, ki so pomembno oplajali kulturo in znanost drugih dežel in držav Evrope ter sveta. (Nadaljevanje prihodnjič) DANIJEL BEZEK VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE DE Kamnik obvešča svoje cenjene stranke o spremenjenem delovnem času. SPREJEM NAROČIL IN IZDAJA ZDRAVIL ob delavnikih od 7. do 14. are ob sobotah od 7. do 9. ure V času od 14. do 7. ure ter ob nedeljah in praznikih oddajte naročila po tel. 811-711 ali po mobitelu 0609-626-941 IZDAJA ZDRAVSTVENIH SPRIČEVAL ob delavnikih od 7. do 10. ure AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI ob delavnikih od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure ob sobotah od 7. do 8. ure Na željo številnih lastnikov malih iivali, ambulanta sedaj obratuje tudi vsak delovnlk, od 17. do 18. ure, razen sobote, nedelje in praznikov. Za vaše ljubljence prodajamo tudi hrano znanih svetovnih proizvajalcev in vse pripomočke za nego po najugodnejših cenah. Kino Duplica je zopet zadihal... Mnoge bralke in bralci se verjetno še dobro spominjate prvih začetkov rojevanja slovenskega kina in kasnejšega bujnega razcveta v sedemdesetih in začetku osemdesetih let. Vendar tu ni šlo le za trenutno »eksplozijo« in naval v vedno premajhne kino dvorane. TU je šlo za nekaj več. Sem jih ni gnala le želja po ogledu dobrega filma ali ogledu kakega patetično napihnjenega igralca, ki je v marsikom zbujal nedosegljive življenjske ideale. Če se je nekdo odločil za ogled tega ali onega filma Je bilo to verjetno zaradi načina preživljanja popoldneva oz. večera. Želja po sprostitvi in nabiranju novih moči za nadaljnje ustvarjanje je bila tista, ki je prispevala k zapolnitvi številnih dvoran, tudi te na Duplici. Vendar se časi spreminjajo in mi z njimi. Nenavadno hiter, lahko bi dejali celo nor razvoj tehnike je ljudi dobesedno priklenil v zaprta stanovanja, v kot, kjer je bila postavljena tista »čarobna škatla«. Tako je bilo konec družbenega življenja in marsikje tudi kina - na žalost se je to zgodilo tudi na Duplici. Vendar lahko upamo, da so najhujši časi za nami. Ljudje počasi vendarle dojemajo, da so del družbe in da vanjo tudi sodijo. Osamljenost in zdolgočasenost sta jih prebudili iz omamljenosti. Ravno zato sem se odpravil naravnost v dupliški kino in povprašal nekaj naključnih obiskovalcev za mnenje o kinu, saj se po krajšem životarjenju oz. premoru tu zopet redno vrtijo filmi. Jernej Jereb V kino sem začel hoditi že pri desetih letih in sem ga redno obiskoval vse do ukinitve pred nekaj leti. K manjšemu obisku je gotovo pripomogla televizija z velikim izborom TV programov. Všeč so mi akcijski filmi, sicer pa je to stvar okusa. Igor Drčar V kino hodim malokrat. Najraje gledam res prave komedije. Mislim, da je dvorana v redu, vendar je premalo izkoriščena - ni ljudi, čeprav so filmi dobri. Mislim, da je vzrok »video« in televizija. Jelena Vidmar V kino ne hodim skoraj nič. Danes sem se odločila za obisk zaradi sina. Všeč so mi zgodovinski filmi, filmi z malce romantike, tudi kakšna komedija, vendar sem nekoliko bolj izbirčna, tako da mi ni vse všeč. Mnoge druge, novejše dvorane so sodobnejše, vendar pa nimajo tako primernega predpro-stora, kot ga ima ta na Duplici. Feri iz Komende Če pridem v kino, pridem sem na Duplico. Všeč so mi Vabilo na veselo otroško pustno rajanje! Mladinski center-Klub staršev Kamnik vabi v torek, 20. februarja, maškare že ob 15. uri na Glavni trg. Po rajanju bo ob 16. uri pustni sprevod z godbo in maioretami krenil proti Športni dvorani pri OŠ F. Albrehta), kjer se bo rajanje nadaljevalo do 19. ure. Maškare bodo nagrajene s krofom. Vabimo tudi starše, da se nam »namaškeranl« pridružite, tako bomo, kot pravijo stari običaji, skupaj pregnali starko zimo in priklicali pomlad. V soboto, 10. februarja, vabimo vse, ki telijo kupiti ali prodati rabljeni pustni kostim, dodatke, material za izdelovanje pustnih mask in kostimov na BOLJŠI SEJEM v Matično knjižnico od 9. do 12. ure. Nikoli ne bom pozabil vojne Dokler ni bilo vojne, sem normalno živel kot vsi drugi meščani. Redno sem hodil v šolo, trgovine so bile odprte, avtobusi so redno vozili in življenje je bilo lepo. 17.4.1992 se je začela vojna v Bosni, tarča napadov je bilo mesto Sarajevo. Želel sem, da se to ne bi zgodilo v naši občini, da bi bil mir. Potem .se je vojna širila naprej v Doboj, Bihač, Jajce in tudi do moje občine. To je Sanski Most. Šole so takoj zaprli, trgovine oropali, prevoza ni bilo nobenega, da bi se lahko kam odpravil. Telefonske zveze so uničili, kot tudi PTT zgradbe, železnice in vse, kar nas povezuje s svetom. Zmanjkalo je vode, elektrike, denar je bil brez vrednosti, vendar papirja nisi mogel jesti. Postavili so nam ultimat, da moramo do 25. 5. 92 oddati vse orožje, da nas bodo pustili pri miru. Oddali smo vse orožje in mislili, da bomo normalno živeli. Ko so orožje pobrali, so se čez dva dni vrnili in odpeljali vse polnoletne moške na Manjačo v taborišče, da bi jih tepli, ubijali in se izživljali nad njimi, čeprav niso nič krivi. Džamijo so nam podrli četniki. Domove so nam požgali, še prej oropali. Tepli so tudi starejše ljudi, žene posiljevali, grozili, da nas bodo vse pobili ter iskali zlato in denar. To so naredili Srbi, ki so bili naši sosedje. Vse so nam uničili in mislim, da ne bo nikoli več sožitja s četniki. Zločince četnike zdaj podpira ves svet samo zato, ker imajo veliko orožja. Genocid nad nedolžnim civilnim prebivalstvom še nadaljujejo. Zdaj živim s starši in bratom kot podnajemnik v eni majhni sobi. Nisem tukaj rojen, počutim se kot tujec, nimam prave družbe, ne poznam dobro slovenskega jezika in zato se me najbrž vsi izogibajo. Težko mi je, saj tega nisem jaz zakrivil.. Zadovoljen sem, da smo ostali vsaj živi. Sreča je, da je oči zaposlen v Sloveniji, zato je poskrbel za nas, da smo lahko prišli sem. Moja največja želja je, da se vojna konča in da bi spet normalno živeli. Večkrat pomislim na svojo vas in svoje sošolce, ki so razkropljeni po celem svetu samo zato, ker so muslimani. 8 tisoč ljudi z Manjače je šlo na zahod samo iz moje občine, vsi zlomljeni, pretepeni skoraj do smrti. Četnikom tega ne bom nikoli odpustil, ker so me izgnali in nam vse uničili. Upam, da bo vojne konec, saj ne more trajati večno. Želim si v svoj rojstni kraj kot vsak človek na svetu in da bi bilo čim manj sovraštva in ubijanja. ELVEDIN SUBAŠIĆ, 12 let Potep po predbožičnem Rimu nenasilni filmi in risanke. Čeprav današnji film ni po mojem okusu, si ga bom kljub temu ogledal, da ne bom zastonj pešačil s Komende. Tudi ura, ob kateri vrtijo filme, se mi zdi primerna. g. Bajde z Duplice V kino ne hodim pogosto, še posebej pa ne sedaj, ko je bil dupliški zaprt. Mislim, da je kino bolj namenjen mladini, a kljub temu sem se odločil, da si grem ogledat film, tudi zaradi tega, ker je dvorana čisto blizu mojega doma. Prvi koraki iz turobnih dni za kino so tako narejeni. Potrebno bo le še poglobiti in utrditi pot, po kateri bo hodil naš kino. Za to dejanje pa smo nemara odgovorni mi vsi, saj je v vsakem primeru filmsko platno namenjeno prav nam - iz bližnje in daljnje okolice. RAJKO PAVLIC Nagradni izlet v Koper Na morje »hodimo« navadno poleti, na dopust, ko se predvsem kopamo. Mi pa smo odšli tik pred Miklavžem, v snežnem metežu, na izlet, ki smo si ga prislužili s sodelovanjem na otroškem parlamentu ob Tednu prometne varnosti. Naš gostitelj je bila Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, gostje pa učenci in njihovi mentorji z osnovnih šol iz Kamnika in okolice. Kljub zgodnji uri odhoda so bili otroci zelo budni in živahni- pogovarjali in hecali so se med seboj, kot da smo vsi stari znanci. Ker se zaradi vremena ni kaj dosti videlo iz avtobusa, nam je učitelj Miha tako zanimivo in natančno opisoval pot, zgodovino, naravo in značilnosti, da smo si vse lahko predstavljali. Zato mu tudi ne zamerimo, da se je v Kopru izgubil, saj vsak pač ne more vedeti vsega! Polni razburljivega pričakovanja smo se 20. 12. 1995 izpred Srednje šole Rudolfa Maistra odpeljali na pot proti Rimu. Tega smo bili deležni le stalni obiskovalci geografskega krožka, ki je potekal pod nadzorstvom profesoric geografije. Kljub zgodnji jutranji uri je v avtobusu vladalo prijetno vzdušje, polno velikodušnosti našega vodiča Dušana Kaluže, ki nam je med potjo proti meji postregel z zajtrkom. Mejo smo prečkali na prehodu Fernetiči in pot nadaljevali po Benečiji Julijski krajini proti Firencam, med vožnjo po avtocesti pa smo lahko občudovati pokrajino ob reki Pad, ki je bila bogata z vinsko trto in cipresami. Preden smo prispeli v Firence, smo naredili nekaj krajših postankov, saj je bila pot precej naporna. Pred nami se je že vila razgibana pokrajina Toskane, ki nas je po svojem reliefu rahlo presenetila, saj smo bili doslej deležni same ravnine. Kmalu smo prispeli v glavno mesto Toskane, Firence, skozi katere teče reka Arno. Tam smo si ogledali znamenitosti, med njimi tudi Dantejev spomenik, kopijo Davidovega kipa in obilico starih cerkva z gotsko arhitekturo, dorskimi, jonskimi in korintskimi stebri, ki so bili temelji različnih zgodovinskih objektov. Ko smo se naužili tako poučnega kot razvedrilnega potepa, smo se povzpeli na višjo točko, od koder smo bili deležni prečudovite panorame mesta Firence. Pozno zvečer so nas že preplavile široke ulice Rima, polne avtomobilov in motorjev. Nadvse novo okolje nam je dajalo občutek do-brodošlosti in novih avantur, ki so nas čakale v naslednjih dveh dneh. Najprej smo svojo prtljago namestili v hotelu Univerzal, ki je skoraj v središču mesta. Za začetek so nas popeljali po mestu, da smo zaužili prvi nočni utrip starih rimskih ulic, ki so nas z vso svojo estetsko učinkovitostjo čisto prevzele. Mnogi med nami smo prvič obiskali to zgodovinsko pomembno mesto, ki je na nas napravilo še poseben vtis. Naslednji dan pa smo si še podrobneje ogledali znamenitosti, za katere nismo pričakovali, da jih lahko naredi človeška roka. V vlogi mladih turistov smo se najprej odpravili na ogled rimskega amfiteatra, Koloseja, ki je v času r.mskega imperija služil kot prizorišče gladiatorskih iger. V njegovi neposredni bližini pa je kot Tunjičani imajo svoj časopis V tunjiškem delu kamniške občine je konec lanskega leta zagledal luč sveta krajevni časopis Tunški glas. Izdali so ga v 300 izvodih. Vsebina tega časopisa predstavlja kronološki pregled dela krajevne skupnosti in društev v preteklem letu. Zaradi izredno toplega sprejema ga nameravajo izdajati konec vsakega koledarskega leta. Odgovorni urednik Valentin Zabavnik nam je zaupal, da je bilo 16 strani formata A4 premalo, da bi zajeli vse aktivnosti in dogodke v tunjiškem koncu. Menil je, da je potrebno v času, ki tako hitro beži, zajeti in opisati čimveč dogodkov, da jih ne bi novi dogodki potisnili v pozabo. Zato je časopis nekakšna kronika vseh dogajanj. Na ta način želijo še naprej ohraniti delovanje društev (Gasilsko društvo, Pevsko društvo, Rdeči križ, Športno društvo in Društvo samopomoči), ki s svojim delom povezujejo Tunjičane in tudi rojake, živeče izven kraja. Ta časopisje na polici vsakega tunjiškega gospodinjstva. Zanimiva je tudi krajevno obarvana križanka, izključno lokalnega značaja, katero lahko rešijo le Tunjičani. Tudi v letošnjem letu bo veliko dogodkov, ki jih bo potrebno zapisati. Med drugim bo pomemben dogodek za Tunjice odhod njihovega Mateja Krumpestarja na Olimpijske igre v Atlanto. Njegov odhod bodo združili s praznovanjem krajevnega praznika. _ VERA MEJAČ scena za naše fotografiranje služil Konstantinov slavolok in Forum Romanum. V prostem času, ko smo bili prepuščeni rimskim ulicam, nismo imeli težav z orientacijo in smo hitro našli prijetne kotičke ob Fontani di Trevi, Španskih stopnicah in Kapitolskem griču. Lakoto pa smo si potešili v McDonaldsih, ki jih je v Rimu kar precej. Poleg antičnega Rima pa smo obiskali tudi Vatikan: katakombe, vatikanske muzeje in baziliko Sv. Petra. Povzpeli smo se prav na vrh kupule, od koder smo občudovali prečudovit spekter raznovrstnih stavb in parkov. Nadvse osupljiv razgled smo lahko le deloma spravili na fotografski film. Z malce vrtoglavice smo se spustili po vijugastih stopnicah v notranjost kolosalne katedrale. Vse znamenitosti, nam znane že s filmskega platna, pa smo si ogledali v vatikanskih muzejih in tamkajšnjo kapelo s freskami svetovno znanih umetnikov Michelangela in Raf-faella. Svet zatohlosti in mračnosti smo okusili v katakombah, ki so pokopališče v obliki kilometrskih hodnikov, večjih prostorov in pogostih poslikav. Zaradi povečanega prometa v samem središču Rima smo z enourno zamudo prispeli v bližnji Tivoli, kjer smo z žalostjo ugotovili, da ne bomo deležni ogleda Hadrijanovih vil s številnimi vodnjaki. Na račun tega pa smo lahko malo pokukali v trgovine in se nato odpeljali proti Rimu s podzemno železnico, kar je bilo za marsikoga velik izziv. Pred nami je bilo le še nekaj ur samostojnega potepa po mestu. Čas je hitro mineval, a mi smo ga s pridom izkoristili za zadnje pred-božične nakupe. Dolgo noč smo preživeli kar v avtobusu. Zjutraj smo prispeli v Trst, kjer smo si ogledali še grad Miramar. Od tam smo se odpravili proti meji in nadvse izčrpani prispeli domov. Da je to naše letovanje nepozabno in da se nam je globoko vtisnilo v spomin, se lahko zahvalimo turistični agenciji Royal, profesoricam, ki so nas vodile, našim kuharicam, ki so nam pripravile okusne sendviče in na koncu še našemu šoferju, ki nam je omogočil varno in prijetno vožnjo. MONIKA GRKMAN IN MONIKA LEMIČ SŠRM Kamnik Čeprav je bila okrog postojnskega konca še prava snežna ujma, pa na Črnem Kalu ni bilo sledu o zimi. Z vrha smo zagledali »mor-jeee« in ladje v tržaškem zalivu. Kmalu smo se ob morju tudi peljali. Ogledali smo si luko Koper, vlačilce in v hladilnici dobili banane. Kako ogromna je luka z vsemi terminali, si težko predstavljamo, tudi če ti povedo površino v km2, a mi smo se z avtobusom skoraj uro vozili po njej. Naslednja postaja je bila tovarna Mehano v Izoli. Tukaj nastajajo priljubljene igrače, (od vijaka na začetku hale do končnega izdelka): telefoni, fliperji, pisalni strojčki, plišaste igrače in različni vlaki. Po ogledu smo imeli v tovarni obilno kosilo. Nato pa smo si ogledali stari del Kopra. Popoldne smo se zbrali v avtobusu in krenili proti Kamniku, med vožnjo pa je sem ter tja že kdo zakinkal. Med nami je bila tudi deklica, ki je bila prvič na morju in upam, da bo predvsem njej in seveda tudi ostalim ostal izlet v najlepšem spominu. HELENA Recital poezije Daneta Zajca I ""SS«/ f*. Pod mentorstvom prof. Marje Kodra so dijaki in dijakinje Srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika v razstavišču Veronika v soboto, 27. januarja, prisrčno izvedli recital poezije Daneta Zajca. Program je povezovala Katja Kenk, kije tudi sodelovala v programu poleg Marka Burje, Roka Kosca, Tanje Potočnik, Anite Djuraševič, Miha A Mina, Mateje Ocepek, Irine Kysselef, Grega Rebolja in Andreje Slapar. Janez Homšak, Žiga Kožar in Robi Pike! so poskrbeli za glasbeno spremljavo. Pri sceni in ozvočenju pa je sodeloval Anže Korošec V. MEJAČ Trije »mušketirji« pred vlačilcem v koprskem pristanišču Slikarska razstava v Mekinjah V piceriji Murka v Mekinjah je razstavljal akademski slikar Danijel Fugger. Kar nekaj dni smo lahko opazovali pejsaže in avtoportret. Ob odprtju razstave, 23. januarja, sta program popestrila basist Rok Lap in harmonikar Božo Matičič. Danijel Fugger je študij končal na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pod mentorskim vodstvom prof. Gojmirja Antona Kosa, prav tako pa tudi mojstrsko specialko za portret in kompozicijo. Dolga leta se je izpopolnjeval in ustvarjal v Nemčiji, Švici in Franciji, prejel nešteto priznanj in nagrad (diploma Grand prix v Parizu). Danijela Fuggerja vseskozi zanima človek in njegovo okolje, ki iz dneva v dan spreminja svojo podobo. V barvah želi na platnu ustaviti in ohraniti vso lepoto naše dediščine, katero je ustvarila roka in znanje ljudskega umetnika ali pa narava sama. Z rahločutnim zaznavanjem barv in oblik spoznava tudi posledice in človeško krivdo za uničenje narave. Kot slikar opazuje svet v kontrastih, med bujnostjo barv in črnino temnosivih površin. Danijel Fugger živi in dela v Domžalah. VERA MEJAČ Pa bi nam srca vnel za čast dežele... (F. Prešeren, Sonetni venec) Letni koncert Cantemusa Zaradi obilja kulturnih dogodkov, ki so se vrstili v času iztekajočega leta, je mešani pevski zbor CANTEMUS izpolnil svoj sedemnajstletni koncert že v novem letu in to v petek, 19. januarja 1996, v Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, čeprav bo zbor v letošnjem letu praznoval že osemnajstletnico svojega delovanja. Da ne bi prišlo do neljube pomote pri pisanju kronike omenjenega zbora, bi navedla kratek povzetek njihovega delovanja: Mešani pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1978 na pobudo in željo skupine študentov širše kamniške regije. Ob ustanovitvi je pevce vodila glasbena pedagoginja Katarina Ar-čon Žavbi in to do leta 1982, ko je vodstvo zbora prevzel prof. Janez Klobčar. Zbor je vodil do leta 1994. Med služenjem vojaškega roka je v koncertni sezoni 1984/85 njegovo delo prevzela žal že pokojna zborovodkinja Metka Pichler iz Domžal. V jeseni leta 1994 pa je zavel nov veter, prišla je nova dirigentka, glasbena pedagoginja Janja Dragan iz Ljubljane.Tako kot je od ustanovitve do današnjih dni zbor kar nekajkrat zamenjal pevce in dirigente, je zamenjal tudi svoje ime. Kot sem že omenila, se je ob ustanovitvi imenoval Študentski MePZ, kasneje se je preimenoval po zgledu nomen est omen (ime je znak) v »Cante-mus«. Zbor šteje približno 35 članov, ki s predanostjo, požrtvovalnostjo in mladostnim elanom dvakrat tedensko vadijo v dvorani Glasbene šole Kamnik. Koncerti so bili pri številnem občinstvu vedno priljubljeni in lepo sprejeti. Tudi s sedemnajstim letnim koncertom je zbor izpolnil pričakovanja poslušalcev in dopolnil svoj bogat izbor iz domače in tuje zborovske literature. Program celovečernega koncerta je obsegal to-nalne skladbe avtorjev, ki so živeli in ustvarjali na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ter zborovska dela sodobnih, še živečih skladateljev. Odziv poslušalcev na izvajan program v avli SŠRM je bil ne le hvaležen, pač pa vzpodbuden. Za nastopajoče je predstavljal izziv, da so pevci z dirigentko Draganovo dodali še dve popularni skladbi in sicer Rezi-jansko Alojza Srebotnjaka in Uspavanko Jana Adama Makla-kiewicza. Iz celotnega programa mešanega pevskega zbora je čutiti, da je v izvajanem programu prisotna tonalna glasba, s tradicionalno melodijsko gradnjo, prijetno za uho. Glasba je po zvoku in glasbenem stavku blizu sodobnosti in se drži svojega tonovskega načina. Dirigentki Janji Dragan in zboru je uspelo vzpostaviti diskreten muzikalen dialog. Čutiti je bilo zvočno homogenost. S prefinjeno dirigentsko kretnjo in s svojo kreacijo je dosegla, da je zbor zvenel mehko, senzibilno, zvokovno uglašeno, na določenih mestih malo zadržano. Dikcija zbora je bila zadovoljiva, saj ta predstavlja ob čisti intonaciji tehten in primeren faktor v razmerju do ostalih komponent. Sam izbor skladb je vsekakor odraz sodobnega prijema dirigentke Draga-nove, ki z uglašeno kretnjo, vljudnostno ve, kaj hoče. Poslušalci smo čutili nov utrip, drugačen pristop do fraziranja in muzikal-nega podajanja. Ob tej priložnosti bi želela omeniti še avtorja sedmih folklorno obarvanih skladb z naslovom Ziljska ohcet - prof. Sama Vremšaka, ki je s svojo prisotnostjo na koncertu obogatil razpoloženje v avditoriju. Koncertni program in vezni tekst med posameznimi zborovskimi skladbami je napovedoval in pripravil Tone Ftičar, vodja strokovne službe ZKO Kamnik, in prispeval večeru več kot estetsko dopadljivo vzdušje. Iz razgovora, ki sem ga imela z zborovodkinjo Janjo Dragan, veje mladostni optimizem in želja, da bi se v ta zbor vključilo še več mladih, željnih lepega petja, saj načrtuje v letošnji koncertni sezoni še 18. letni koncert, gostovanje v Avstriji in Nemčiji ter še priložnostna udejstvovanja na različnih prireditvah. Zborovsko petje postaja v našem kulturnem prostoru in tudi v našem življenjskem vsakdanu vse pomembnejši dejavnik, saj gre tudi za negovanje tradicije. MARTINA GOLOB BOHTE, prof. Mešani pevski zbor Cantemus z dirigentko Janjo Dragan r----------------------- V soboto, 19. januarja, je ZKO Kamnik organizirala letni koncert mešanega pevskega zbora Cantemus, ki 8a že dve leti uspešno vodi Janja Dragan. Od leta 1982 do 1994 je zbor vodil Janez Klobčar. Pod njegovim stvorn se Je Cantemus uvrstil med najboljše slovenske zbore, saj so pevci in pevke na tekmovanju Naša pesem kar štirikrat prejeli srebrno plaketo. V tem času so gostovali po Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, ah so kaseto s črnskimi duhovnimi in angleškimi božičnimi pesmimi, snemali so za radio Slovenija in radio Celovec ter še marsikaj. ludi pod taktirko Janje Dragan je zbor ostal v okvirih dobrega in zahtevnega petja. To so dokazali lansko o na slovenskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer so osvojili že peto srebrno plaketo, v imenu mešanega pevskega zbora Cantemus se je na letnem koncertu Dušan Maček, predsednik zbora, a vj|''} Glasbeni šoli Kamnik, ki jim odstopi prepotreben prostor za pevske vaje, SŠRM, ZKO Kamnik, še posebej Tonetu Ftičarju in nenazadnje tudi zborovodkinji Janji Dragan za požrtvovalno in potrpežljivo delo. VERA MEJAČ Se enkrat o krajevnih imenih V zadnjem gradivu za sejo občinskega sveta beremo različne zapise krajevnih imen. Ce so ta enobesedna, pisci ni-maJo težav: pišejo jih z veliko začetnico, npr.: Bistričica, Kle-"fenčevo, Kregarjevo, Okro-Sjo, Zakai, Gmajnica, Nasovče, Motnik, Mlaka ipd. Pisava dvobesednih imen pa je, kot 1* razvidno, preveč zapletena. Kar je razumljivo, saj je bilo nekoč v zgodovini rečeno, da tiči vrag v podrobnostih, ma-'enkostih. Tako so v odloku o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete krajevnih skupnosti v občini Kamnik navedene naslednje vasi (vse so nepravilno zapisane): Velika planina, Županje njive, Bela peč, Sovinja peč, Črni vrh v Tuhinju, Mali hrib, Veliki hrib, Stara Sela, Volčji potok, Vranja peč. V odloku o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno so sicer drugi pisci prav tako pokazali pravopisno neznanje. Vasi šolskega okoliša so zapisali takole: Sovinja peč, Bela peč, Stara Sela, Veliki hrib, Mali hrib. Ne moremo trditi, da sestavljala uradnih besedil ne bi čisto nič vedeli o tem, da je pisava krajevnih imen (v Slovenskem pravopisu so imenovana naselbinska lastna imena) že več kot desetletje drugačna, kot so se učili v šoli. To ne! Vendar pa so se odločili približno tako, kot vozniki, ki bi ustavili pred zeleno lučjo semaforja in pri rdeči speljali. Ravno narobe! Pri dvo- ah večbesednih naselbinskih imenih se namreč pišejo vse besede, ki jih sestavljajo, z veliko začetnico, razen neprvih (torej tistih, ki niso prve besede krajevnega imena) predlogov in neprvih besed: vas, mesto, selo (tudi sela, selce, selca), trg, naselje. Prej naštete vasi bi torej morale biti zapisane takole: Velika Planina (če gre za naselje). Županje Njive, Bela Peč, Sovinja Peč, Črni Vrh v Tuhinju, Mali Hrib, Veliki Hrib, Volčji Potok, Vranja Peč, vendar pa Stara sela (sela pravilno z malo). Tako so imena teh vasi zapisana tudi v 2. členu statuta naše občine. Tja bi pa občinski delavci že lahko pogledali! Iz njihovih rok gredo namreč v svet uradna sporočila, celo taka, ki urejajo naše življenje, zato morajo biti napisana pravilno. MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Vsebina ne ustreza naslovu Rdeča napisana opomba s tem sporočilom krasi marsikateri šolski spis. V njej pa tiči tako učiteljeva kot učenčeva stiska: besedilo morda ne ustreza učiteljevemu pričakovanju ali pa je spis skromen zaradi učenčeve skope izrabe jezikovnih sredstev, zaradi premajhne domišljije, ustvarjalnosti, zaradi ujetosti v sporočanjske klišeje. Kako pisati? Tudi učenec se znajde v stiski, ko se sklanja nad kričeče bel list in napeto premišljuje, kaj naj napiše, kako naj začne, da bo učitelju spis všeč. Vendar se ta sporočanjska stiska z leti ne zmanjšuje, saj so tudi nekateri odrasli obupani, ko morajo napisati kakšno besedilo. Rezultati nekaterih analiz s področja jezikovne analize in raziskav bralnih navad kažejo, da odrasli bolehajo za - funkcionalno nepismenostjo. Če človek ne obvlada različnih govornih položajev, ki jih določajo različne sporočanjske okoliščine, če ne obvlada socialne in funkcijske zvrstnosti, je v odnosu do sveta nekoliko okrnjen. Pri tem mu ne morejo pomagati niti politično naklonjene naveze, kaj šele sarkazem, cinizem, ujedljivost, posmeh, ki sicer sogovornika ali naslovnika lahko prav strupeno zadenejo v srce, vendar so bolj prozorna ogrinjalca za duhovno praznino. Zakaj beremo trivialno literaturo? Spretnost ustnega in pisnega izražanja razvijajo predvsem knjige, vendar dovolj kvalitetne in vsebinsko ter jezikovno bogate. Zato je prav, da že otrokom skušamo privzgojiti dobre bralne navade, ki ga bodo oddaljile od trivialne, slabe in plehke literature. Še kako je prav, da tudi odrasli bralci sežemo po takšni plaži le z zavedanjem, da je knjiga le - za na plažo. Bralne navade otrok in odraslih so različne: zabava, sprostitev, iskanje vzornikov, iskanje rešitev za osebne probleme, z junaki se identificirajo tudi v tolikšni meri, da pozabijo na lastne probleme, radovednost, ve-doželjnost, nagnjenje k lepemu, tudi samopozaba in beg iz realnosti. Spomnimo se Don Ki-hota ali uboge Eme Bovary, ki sta hotela zaživeti življenje iz plehkih romanov, kar pa ju je oba pogubilo. Otroke pa od dobre literature mnogokrat odbije tudi šolski izobraževalni program, ki mnogokrat sili odraščajočo osebo v konfekcijski tip človeka, ki prebira le trivialno literaturo. Sladkosti samopozabe Lahke knjige vsebujejo napeto in neverjetno zgodbo z nepričakovanimi zasuki, veliko romantike, zlasti v opisu usodnih ljubezni, ki premagajo vse ovire in se srečno zaključijo s poroko, mit o večni romantični ljubezni, poenostavljeno črno-belo psihologizacijo oseb, nezapletene življenjske poglede, absolutno reševanje problemov, eksotične kraje, privlačne poklice (zdravniki, medicinske sestre), poslovno uspešne, urjene, lepe, seksi in fit moške in ženske... Vzroki za poziranje lahkih romanov so zunaj literarni: prevlada kvantitete nad kvaliteto, tržne zahteve v založništvu, potrošništvo, jara gosposkost, poenostavljanje življenja, zavračanje miselnih naporov, beg pred soočanjem... Vsi kdaj pa kdaj radi preberemo kakšen roman-čič, vendar pa ni pametno s tem pretiravati. Knjižnica in šole Ena od nalog vsake knjižnice je tudi sooblikovanje bralnih na- vad ter vpliv na kulturni utrip okolja. Zato bi veljalo premisliti, kako bi še bolj poživili sodelovanje med šolami, šolskimi knjižnicami in splošno, torej našo knjižnico. S šolami že sodelujemo z bibliopedagoškimi dejavnostmi, vendar pa bolj na področju knjižnične kot knjižne vzgoje. Otrokom bi radi približali knjigo in načine, kako najti pravo informacijo v najkrajšem času. Prav tako smo se pripravljeni prilagoditi potrebam in zahtevam učnih vsebin ter učiteljem. Za to so naša vrata vedno odprta! Knjižnica ni mrtev prostor, natrpan s tihimi knjigami. Knjige nam veliko govorijo, če smo zmožni to govorico sprejeti. Na ta način postajamo tudi bolj in bolj pismeni, pa še naši hkrati. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Po monografiji še vodnik: Sv Primož nad Kamnikom Ob koncu minulega leta je siovenist in ljubitelj umetnosti, oskrbnik pri Sv. Primožu, prof. Milan Šuštar izdal vodnik - S v. Primož nad Kamnikom. Publikacija je pravzaprav skrajšana in predelana verzija monografije o Sv. Primožu in predstavlja kulturni spomenik v priročnejšem knjižnem formatu. Besedilo je, kot že v monografiji, prispeval umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, fotografije je posnel Marjan Smerke. Spremljajoče risbe je izdelala Maja Črepinšek, knjigo pa oblikovala Urša Mihelič. Besedilo je prevedeno še v nemščino (Hanka Štular) in angleščino (Gerda Fras), lektorirala ga je Marjeta Humar, korigiral pa izdajatelj in založnik Milan Šuštar. Knjigo je natisnila in zvezala Tiskarna Mladinska knjiga v Ljubljani v nakladi 1500 izvodov. Nekoliko predelano in prilagojeno besedilo in slikovno gradivo nas seznanja s tem enkratnim umetnostno-zgodovin-skim spomenikom. Opis začenja s topografskim in zgodovinskim orisom cerkvene stavbe, ki sega po mnenju F. Šerbelja že v 11. stoletje. Prestavljene so umetnostno-zgodovinske znamenitosti cerkve, cerkvene notranjščine, Marijine kapele, župnišča in zgornja cerkev sv. Petra. Po uvodnih besedilih, tudi v nemščini in angleščini, se začenja slikovni del vodnika z opisi: panoramski in vedutni pogledi na spomenik, tlorisne skice, pogledi v notranjost cerkvene ladje. Več fotografij je namenjenih predstavitvi znamenitih gotskih sklepnikov, med katerimi je tudi klesana podoba kamniškega grba. Sledi opis s sliko groba mučencev sv. Primoža in Felicijana, ki je edini gotski nagrobni spomenik te vrste v Sloveniji, in pa fotografija Marijinega oltarja iz sedemnajstega stoletja. Najbolj znamenite so vsekakor cerkvene freske, slikarski biseri s praga novega veka, katerim je posvečena glavnina vodnika. Omenimo, kot zanimivost, da je Pohod in poklonitev svetih treh kraljev s skoraj osemnajstimi metri dolžine največji in najimenitnejši prizor v našem slikarstvu. Nadalje je predstavljena kamnita poznogotska plastika sedeče Marije iz leta 1455, zvon v prostostoječem baročnem zvoniku iz leta 1491, podoba s štiriindvajsetimi prizori mučeništva sv. Primoža in Felicijana, glavni in stranska oltarja iz sredine 17. stoletja. Zanimivost so še v sliki in besedi predstavljene Fallerjeve orgle iz leta 1680 in slike Valentina Metzingerja iz leta 1742 na prižnici. Zgradbe, ki sodijo v spomeniški kompleks, so še: osmero-kotna Marijina kapela, edina te vrste pri nas, cerkev sv. Petra iz 15. stoletja in arhitekturno zanimiva starodavna mežnarija. V cerkvi sv. Petra so trije lepi baročni zlati oltarji, znamenitost pa predstavlja s patroniranimi vzorci poslikan lesen strop cerkvene ladje, ki je najstarejši in najlepši še v celoti ohranjeni strop te vrste. V vseh pogledih dobrodošel vodnik, primernega formata in ličnega izgleda nam z besedilom in fotografijami kratko in jedrnato, a dovolj izčrpno in nazorno, predstavlja ta naš enkratni umetnostno-zgodovinski sakralni kulturni spomenik. DUŠAN LIPOVEC Matična knjižnica Kamnik vas vabi POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Med počitnicami bo Andreja Štorman vodila lutkovno delavnico in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Prijavite se lahko na pionirskem oddelku. V POPOLDANSKEM ČASU ZA ŠOLARJE PRIPRAVLJAMO: četrtek, 22. 2., ob 17. uri Srečanje z Mateo Reba, kraljično Žužlko, llustratorko knjige z istim naslovom in založbo Harlekin. Matea počitniško razpoloženim otrokom prinaša darila, založba Harlekin pa je pokroviteljica februarske mesečne knjižne uganke, zato bomo na našem skupnem druženju žrebali tudi pravilne odgovore, ki si bodo zaslužili knjižne nagrade. petek, 23. 2., ob 18. uri Šolarji lahko v knjižnici opravijo zanimivo potovanje po Namibiji s Karlom Hernčlčem, seveda ste na potopisno predavanje z diapozitivi vabljeni tudi ostali! Pripravljamo tudi obisk PRIMOŽA SUHADOLČANA, avtorja priljubljene knjige Košarkar naj bo. »reda, 28. februar, ob 10. uri Dr. Sanja Rozman, Zaljubljeni v sanje predstavitev knjige in srečanje ter pogovor z avtorico. Po obletnici osamosvojitve v volilno leto Srci, le sanjaj vin in vin, o sin, ne vniči se! A pač! izgini sin kot sin, Pa dej - vresniči se! Dolga stoletja so naši predniki sanjali sen o samostojnosti in svobodi. Kako zaželen in pričakovan je bil ta sen, občuti vsak, kdor vzame v roke »Poezije« goriškega slavčka in prečita pesem »Domovini«. Lepšega izliva domovinske ljubezni, predanosti in hrepenenja ni lahko najti. Skozi Kalvarijo zgodovine, turških vpadov, napoleonskih vojn, prve in druge svetovne vojne ter komunistične revolucije so slovenski fantje in možje krvaveli in umirali širom po svetu na tuje povelje in za tuje koristi v upanju, da bo enkrat konec te odvisnosti. Skoraj soglasno smo se 23.12. 1990 odločili za samostojnost in tako udejanili tisočletne nedosa-njane sanje naših dedov. Torej je dan osamosvojitve, ki ga praznujemo 26. decembra na dan razglasitve odločitve v Državnem zboru, velik dan za slovenstvo in vse nas, ki imamo radi ta raj pod Triglavom - obljubljeno deželo, ki ji v svetu ni enake! Z velikim žarom in ljubeznijo sem se pridružil somišljenikom, ki so že pred letom 1990 pripravljali pogoje za ta veliki dogodek. Po izročilu o samostojni državi Karantaniji je bila z razglasitvijo 26.12.1990 v zgodovini našega naroda to prva uresničitev davne želje, da sami odločamo o naši usodi. Prvi poizkus, po razpadu Avstroogrske, »ječe narodov«, ni uspel, saj so se naši predniki v panslovanskem navdušenju odločili za skupno državo SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). Vendar so bili po nekaj mesecih navidezne samostojnosti prevarani in vključeni v kraljevino SHS, ki se je preimenovala v kraljevino Jugoslavijo. Izmenjava združitvenih daril je bila za nas zelo pomenljiva in usodna. Dežela Kranjska (Slovenija) je oddala - zgubila - deželni zaklad (blagajno), pridobila pa srbsko upravo in srbščino kot uradni jezik. Ožemanje je trajalo do razpada kraljevine Jugoslavije ob pričetku druge svetovne vojne, ko nas je poleg okupacije objela še revolucija. Njen objem in stisk je bil takoj prva leta po vojni izjemno krut in krvav do drugače mislečih, popustil pa je z odhodom Broza in Kardelja ter razpadel hkrati z berlinskim zidom. V teh okoliščinah je treba iskati odgovor, zakaj je bila odločitev ob ponujeni možnosti za samostojnost sprejeta skoraj soglasno. To odločitev je podprlo tudi približno 7% Neslo vence v, torej vsi tisti, ki so se delno že vživeli v naše okolje in se ne želijo več vračati v prvotno okolje in domovanje. To vzbuja upanje, da bo z razumno mero medsebojnega zaupanja in spoštovanja mogoče premoščati različnost v delovnih navadah, značaju in običajih. Samostojnost je velika stvar, vredna pogumnih odločitev in razumnega tveganja. Veličine dosežka so se zavedali snovalci našega temeljnega zakona - USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki na načelni ravni ureja naše mdsebojne odnose (dolžnosti in pravice). Zasnovana je na osnovah rimsko-kon-tinentalnega prava, ki upošteva temeljne konstitutivne elemente državotvornosti in državnosti, ter omogoča vzpostavitev poštene pravne države. Osnovni vzpostavitveni deli državotvornosti so: narod, dežela in vzpostavljena zakonitost. Vzroka za našo dvomljivo prav-nost in druge težave torej ne moremo iskati v naši Ustavi, ampak v nespoštovanju zakonitosti izvršilne oblasti. Če malo poenostavim misel antičnega filozofa Platona, ki v svoji knjigi »DRŽAVA« obravnava pravno državo kot vzor narodnega sobivanja, delovanja in sožitja, rad pritrdim, da je osnova za srečno in skladno sobivanje prav pravnost in zakonitost delovanja oblasti. V demokraciji vlada ljudstvo - vlada je samo izvrševalec te volje v okviru pooblastil, ki jih je vlada prejela ob začetku svojega delovanja. Račun za to delovanje v celoti plača ljudstvo, zato ima pravico zahtevati vsakoletni obračun. Državni zbor, kot zakonodajna veja oblasti, je prav tako izvrševalec ljudske volje v okviru pooblastil in ustavnih določb. Državni zbor in Vlada sta dolžna zagotavljati pravnost in zakonitost v državi, kot to določajo L, 2., 3. in ostali členi Ustave Republike Slovenije. Vse drugo, kar se dogaja, je zloraba veljavnih pooblastil in nevredno izkazanega zaupanja. V volilnem letu 1996 dobro pre-tehtajmo vsa dejanja dosedanjih voljenih in imenovanih predstavnikov, se spomnimo, kdaj jih zapušča spomin, pa se bomo lahko pravilno odločali, ko bo prišel čas volitev. Volitve so v demokraciji tisto sito, ki z našimi glasovi izloča nevredne. PAVEL OCEPEK Človek ni lastnik in absolutni gospodar narave Tudi v Stranjah - NE I Miselnost, da je človek edini lastnik in absolutni gospodar narave, ki mu je dana v nenehno izkoriščanje in uporabo, nima prihodnosti. Kajti takšen način razmišljanja in ravnanja nenehno ruši naravno ravnotežje in ogroža ne samo zdravo človeško življenje, pač pa tudi celo vrsto živalskih in rastlinskih združb, s katerimi je obstoj človeštva tesno povezan. Ne le povezan, pač pa celo pogojen! Pa s tem ni mišljeno, da bi proizvodno tehnološki razvoj in proizvodnjo izdelkov, vezano na izkoriščanje naravnih dobrin potrebno človeku, kar vso po vrsti ukinili! Nasprotno! Vzemimo, kar nam narava tako širokogrudno ponuja, vendar storimo to obzirno! Obzirno tako, da ji ne bomo povzročali neozdravljivih ran! In tako, da ne bomo ljudem, ki živijo ob robu naravnega bogastva, spremenili življenje v pekel! Ob stiski krajanov Stranj, ki živijo v neposredni bližini podjetja Graditelj, bi o obzirnosti podjetja težko pisali. Bi se pa lahko zapisalo nešteto zgodb o njihovem trpljenju, ki svojo stisko lahko izpovedujejo le drug drugemu in stenam domov, ki ječijo ob hrupu in prahu, to pa povzroča neobzirni sosed. Že desetletje zaman prosijo »gluhe« odgovorne službe in oblastnike v Kamniku, da bi jim pomagali vzpostaviti človeka vredno življenje. Ne le, da odgovorne k temu zavezuje zakonodaja, ki predpisuje in terja od njih zagotovila do ohranjanja narave in Človekovega okolja, »molči« tudi tista, prvobitna skrb za sočloveka, da z zakonom v roki pomaga drugemu v nesreči. Težko bi dali prednost eni ali drugi »zavezi« naravi in človeku, a gorje kraju in krajanom, kjer je odgovornim tako malo mar za naravo in ljudi! Obupani krajani so se zadnji mesec v letu s prijavo zaradi povzročanja hrupa in onesnaževanja s cementom in prahom obrnili na Inšpektorat za okolje v Ljubljani! Pred nekaj dnevi pa smo njihovo prošnjo za pomoč pri reševanju nakopičenih težav prejeli tudi Zeleni Kamnika! ».. .Oglejte si deponijo peska pod našimi vrtovi, kjer z bagri in buldožerji povzročajo neznosen hrup in pomagajte, da deponijo prestavijo na drugo stran...« Se celo v zimskem času, ko so ljudje v hišah, je težko prenašati takšen hrup, spomladi pa je neznosno, da o neplodnih vrtovih sploh ne govorimo! In pismo, napisano v obupu, se končuje:...* Če bi za prvi korak dosegli vsaj to (prestavitev deponije, op. a.), bi bilo za nas znosnejše...« Ne gre torej zato, da bi dejavnost Graditelja kar ukinili in da bi toliko in toliko ljudi izgubilo delo! Gre le za prošnjo, za nekakšen razumen dogovor, dobro voljo in pripravljenost, da bi v Stranjah lahko živeli vsi: krajani in podjetje Graditelj ter njegovi delavci! Če bi le odgovorni v Graditelju premogli trohec obzirnosti!??? Ne gre torej za neke nemogoče in sebične zahteve krajanov, kot jih Graditelj predstavlja po svoje. Ne gre mu v čast in omiko (ja, tudi podjetje ima lahko omiko in dobro podjetje -jo ima, sicer je neomikano in okolju sovražno in nevarno), da meritve, izdelane po »meri« naročnika (Graditelja), govorijo drugače od dejanskega stanja. Neprimerno boljše, seveda! Še manj gre podjetju Graditelju in njegovim vodilnim delavcem v čast, da so gluhi in slepi za prošnje in tožbe krajanov, če pa jih že slišijo, se sprenevedajo z zgodbo »o starih dobrih časih, koje bilo v Stranjah polje, na katerem so postavili industrijo, okrog katere so si ljudje zgradili hiše, zdaj pa jih ta industrija moti...« Seveda Zeleni Kamnika nismo pristojni za izrekanje sodb o človeški kratkovidnosti in neobčutljivosti. Ne le da smemo, pač pa tudi moramo razumeti nesrečne krajane, ki nočejo nič več kot življenje in okolje, ki jim gre po vseh zakonih tega sveta - zapisanih v knjigah in zapisanih pri ljudeh, ki sta jim narava in človek najdragocenejše, kar premore svet. Ker Zeleni razumemo naravo kot največjega prijatelja človeku, bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bodo tega prijateljstva vsaj malo deležni tudi krajani Stranj. A ne tako, kot bi nam nekateri radi očitali, da hočemo »zeleni« spraviti ljudi ob kruh! Nasprotno, prepričani smo, da bi z že prej omenjeno omiko lahko živeli v zglednem sožitju vsi priso- Lep zgled za to je iZc/C/ Calcit iz Stahovice! Smo prešerni, kur nas je Prešernovih! V petek, 26. januarja 1996, nas je na kulturni (!) strani Dela razveselila novica »Prešernov portret na steklenicah«, kjer smo izvedeli, da so dan prej v vinoteki Bradeško na Gospodarskem razstavišču predstavili rtov program »Prešeren«, ki ga je pred slovenskim kulturnim praznikom zasnoval Vinoprestige, d.o.a, Slovenija v sodelovanju s Fructalom in kartuzijo Pleterje. Baje je imel Fructal že od leta 1975 Prešerna »v zakupu« (patent uporabe Prešernovega imena za polnitve pijač), pa tega ni znal (hotel?) izkoristiti. Bodi tako ali drugače, s steklenic, uvoženih iz Francije (madein France) na nas sedaj zre dragi pesnik France, kije v življenju znal ceniti dobro kapljico. Vsak vinskoizobražen in vinskozaveden državljan je verjetno prepričan, da firma Vinoprestige d.o.o., polni »prešemove« steklenice z rujnim vincem. A glej ga, zlomka, pod Prešernovo znamko ponujajo - razne žganjice.. Ne bom sicer trdil, da je pesnik v svojih boljših časih žganje »pljunil ven«, a izpričano in dokazano je, da je bolj cenil »belega, rdečega in črnega«, ta naš pevec in pivec. Na steklenkah so torej začeli s Francetom Prešernom, nadaljevali pa bi lahko z našimi klenimi literati od Valentina Vodnika, o katerem je Prešeren v pesmi zapisal: »Rad je pel, še rajši pil«, do pesnika Toneta Pavčka, kije imel slavnostni nagovor ob spremljavi Slovenskega okteta na omenjeni promociji Prešernovih žganjic. Še enkrat se potrjuje znano dejstvo, da gresta na Slovenskem pitje in petje z roko v roki, pardon, s čašo v roki, saj je tudi slovenska državna himna -napitnica, in to Prešernova! Vinski hrami pa so lahko tudi kulturni hrami - in seveda tudi obratno. Ko bomo 8. februarja po naši prešinil domovini prosta vljali slovenski kulturni praznik, veseljačili in nazdravljali, spili tu in tam kakšen Francetov tepkovec ter peli njegovo Zdra-vljico, bomo prej ali slej, bolj ali manj pija... pardon, prešerni. Torej, brhka točajka, en frakelj prešerna, prosim! Pa na zdravje, Francelj! Prešernov brinjevec okušal DUŠAN LIPOVEC Sonce zbledi barve, starost spomin AVTOŠOLA LOTOS Usnjarska 8 (v Utoku) tel.: 831-928 Brezplačni tečaji CPP se pričnejo 14 hi 21 februarja 1996 ob 17. In 19. url. Prijavite se lahko tudi v Srednji soli Rudolfa Maistra Kamnik, pri g. Zajčevi (računovodstvo) od 8. do 14. ure, tel,: 817-210. Informacije osebno in po telefonu 831-928: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 10. in od 14. do 17, ure. Pokličite In se pozanimajte o naših ugodnostih! S tem prispevkom nimam namena nikomur dajati napotkov, kako naj kdo piše in razmišlja o določeni tematiki in kako naj svoje besede raztrosi v svet po etru ali v pisni obliki. Naj mi bo dovoljeno sooblikovati moje mnenje in doživetje o prvih dneh osvoboditve Kamnika, o čemer se je v Občanu razpisal M. Windschnurer. Kdor piše zgodovino na pamet, še ni rečeno, da je pameten, če ti spomini niso dokumentirani. O tej temi, o kateri se je razpisal omenjeni avtor, je veliko napisanega v Kamniškem zborniku, Krajevnem leksikonu in knjigi Odstrte zavese (1994) in še v drugih zgodovinskih virih. Spomini so le spomini in doživetja izpred petdesetih let spuhtijo kakor meduza na skali. Prav gotovo se avtor spominja nekaterih detajlov, težje pa je nositi v spominu dneve, števila, imena in kaj je kdo povedal. V teh burnih dnevih (za nekatere so bili veseli, za druge tragični) za celo Evropo in Slovenijo, ko je za milijone ljudi zasijalo sonce svobode.se mnogi ljudje niso mogli zadržati, da se ne bi maščevali nad poraženci. Osvoboditev Kamnika sem tudi jaz doživljal v tej luči, ko so ljudje pozdravljali in sprejemali svoje osvoboditelje. Dogodki so se odvijali s filmsko hitrostjo in vsak dan je bilo kaj novega. Kot vezist sem dobil povelje, naj z desetimi vojaki vzpostavim zvezo med Kamnikom in Gornjim Gradom. S kamijonotn smo se podali po črnivških ridah in postavljali telefonsko linijo. Ko smo prispeli na vrh Črnivca, smo padli v ustaškočetni-ško zasedo in le po naključju smo se izmuznili smrti tik pred svobodo. Ves svet je bil v transu zaradi zmage nad fašizmom, slovenski partizani pa smo bili še težke boje z domačimi izdajalci kot z okupatorjem. Veliko naših borcev je moralo po kapitulaciji Nemčije umreti za osvoboditev Koroške v okolici Dravograda, Prevalj in Črne. Vprašam Vas, Milan, kdo bi prizanesel tako zagrizenemu sovražniku, ki se je še vedno krčevito upiral in izvajal nasilje nad narodom. Še so živi borci iz Tuhinjske doline, ki vedo povedati, kako so domobranci odvzeli še zadnjo kravo in živino odpeljali na svoje domove v okolici Vokla in Cirkelj. Ko so zvedeli, kdo jim je odpeljal živino so šli ponjo in nekaj glav govedi našli ter odpeljali domov. Vprašati bi moral Koz-jance od Senovega, Veternika, Bohorja, Planine in do Štor, koliko gorja jim je povzročila razsuta vojska na begu. Po tem hribovju in vaseh se je potikala pobočnica glavne težeče kolone. Vse, kar jim je bilo na poti, so uničevali, vdirali v kmečke domačije, kradli živino, živila, obleko in drugo, kar jim je prišlo prav. Mnoge so pretepali ali drugače mučili in tudi pobijali brez vzroka. (Glej knjigo Kvizlinška drhal avtorja Alojza Ravbarja, 1970). Še dolgo let po vojni se v teh krajih niso posušile solze zaradi gorja, ki ga je prizadel okupator in bežeča ustaškoče-tniška vojska. Kdo dvomi v te trditve, naj prebere knjigo Pisma na smrt obsojenih (Založba Obzorja Maribor) in knjigo F. Ster-leta Tomšičeva brigada - Zadnji finale na Koroškem. Na desetine mladih fantov od Šoštanja, Dravograda in do Črne je padlo v teh krajih, ko je Loehrova nemška armada že položila orožje. Zaradi takih dejanj, ki so jih zakrivili okupator in njegovi pomagači, v tistih usodnih dneh vsakdo ni mogel zadržati sle po maščevanju, ker je izgubil svoje najdražje. To so počeli ljudje na obeh straneh, ki so sprejeli vse krščanske zakramente in v sebi nosili krščansko etiko. Človek ni tako humano bitje, kot ga nekateri idealisti prikazujejo. Neka psihološka razprava navaja, da so Slovenci agresiven narod in da človeške vrednote nimajo prave vrednosti (Glej ND, 17.12. 1995). V času, ki ga živimo, je pri ljudeh vse manj sočutja in usmiljenja. Samo primer, ki je bil storjen na Dan narodnih noš 1995 v Kamniku: človek, pobit v lokalu in vržen kot cunja na pločnik pred šutensko cerkvijo. V globoki nezavesti je ležal na pločniku in nihče od mimoidočih ni umirajočemu nudil prve pomoči. Takih in še hujših primerov v naši družbi ne manjka in jih je vedno več. Tudi drugi narodi niso nič bolj človeški in so prav tako nad premaganimi izvajali maščevanje. Njim gre to v dobro, ker so to počeli An-gloameričani, vsem ostalim narodom pa se šteje v zločin, ker so se borili za iste cilje v raznih uporniških in osvobodilnih formacijah. Da je temu tako, preberi mo stavek iz knjige W. Churc-hila Druga svetovna vojna na str. 1035. »Nikoli nismo razpravljali o tem, ali naj uporabimo atomsko bombo ali ne, da prisilimo Japonce položiti orožje. Sporazum za našo konferenčno mizo je bil dosežen brez pomisleka, soglasno in avtomatično in nikoli ni bilo slišati niti besedice proti njeni uporabi.« Kaj ni bil ta primer strašanski naklepe maščevanja nad civilnim prebivalstvom poraženega naroda? Posamezniki še vedno poskušajo mrcvariti našo nedavno preteklost, ker tako razmišljanje ne vodi k narodni pomiritvi. Saj vsi že 50 let vemo, na kateri strani je kdo umrl nasilne smrti. Krajevna kronika Tunjice (1995) nedvoumno dokazuje, da je za domovino umrlo 18 krajanov od 37 in vsi so bili žrtve vojnega nasilja. Že pol stoletja se premagana stran zavzema, da bi svetle strani našega boja za slovensko samoohranitev zasenčila in nikakor ji to ne uspeva. Samo resnica nas lahko osvobodi, resnica, ki ničesar ne prikriva in ne polepša, ne zamolči in ne zah- teva popravljanja krivic. Tega, kar je bilo storjenega med vojno in neposredno po njej, ne morejo popraviti ne z ihto in ne s priprošnjami. Če bodo posamezniki še kar naprej drezali v živčni sistem naroda, nam preostane še samo to, da se oglodamo do kosti in se prepustimo izreku: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Naši zahodni in severni sosedi pa na to že nestrpno čakajo kot pes na kost. V tej smeri deluje parlamentarna komisija in posamezniki ne bi smeli imeti medijskega prostora za zbadanje in zajedljivost. V zvezi s to neproduktivno polemiko o naši polpretekli zgodovini naj bo Kamniški občan prvi, ki bo z objavo takih prispevkov prekinil, prispevke pa pošiljal republiški komisiji. To, kar danes ljudje pišejo v razne časopise in revije o partizanskem boju in povojnih letih, je ovito v celofan revanšizma, sovraštva in v osebno tenkoču-tnost. Nekateri prispevki so tako vulgarni in grobi, da žalijo človeško osebnost do dna duše. Med mnogimi prispevki bralcev naj samo naslednji primer potrdi človeško maščevalnost: »Nikakor ni mogoče razumeti in tolerirati, da v času, ko so privatni in družbeni sektorji odsmrdeli v preteklost, vaša hiša ostaja grobnica premagane in osovražene zločinske ideologije! Odprite vendar okna in vrata, da se ne zadušite v lastnem smradu. (Slovenec, 12. novembra 1994)« V tem primeru je šlo za oslovo senco, ker uredništvo Dela ni hotelo objaviti osmrtnice po želji pisca. Ali ni tak človek po svojem značaju nasilen in maščevalen? Če bi se vrnil v leto 1945, tudi morda ne bi izbiral sredstva za maščevanje? S tem prispevkom ni avtor nič doprinesel k zgodovinopisju, temveč vzbuja nestrpnost in sovraštvo. A. KONDA pogledi _ kamniški občan 9 Leta 1945. (7) Po spominih napisal Milan VVindschnurer JAVNA POBUDA Predsedniku KS Komenda Priznanja občine Kamnik Na sredini seji občinskega sveta so bila zopet na vrsti priznanja občine Kamnik. Žal je tudi tokrat izvenelo kot pogovor gluhih. V celi vrsti proceduralnih zapletov in nejasnosti, se o sami vsebini sploh ni govorilo, odlok o priznanjih se je premaknil v nekakšno bodočnost, našel pa se bo tudi kdo, ki bo vedel povedati, kdo vse blokira. Kaj je v ozadju skrivnostnega odloka o priznanjih, najbrž ne bomo izvedeli niti vsi svetniki, kaj šele Kamničani. Nejasno je predvsem, zakaj se osnutek odloka pojavi vedno pomladi in zakaj se vedno tako mudi, da se o njem ne moremo pogovoriti in najti konsenza. Manjšini v občinskem svetu je vedno ponujeno le - vzemi to, kar smo pripravili, ali pa priznanj sploh ne bo in boste vi vsega krivi. Normalno je, da se takih igric ne moremo več igrati. Poslanski klub LDS je omenjen osnutek obravnaval in menil, da so priznanja občine nujnost. Odlok je sprejemljiv, manjka samo še del, ki določa kriterije, kdo lahko dobi posamezno priznanje in za kaj. Sedanji kriteriji so: veliko prispeva IN prispeva k ugledu in razvoju občine. K razvoju občine prispeva vsak občan, ki redno plačuje davke, k ugledu pa že, če kaj lepega pove o svoji občini. Pa je to že dovolj za srebrno priznanje občine Kamnik? Ko smo predlagali, da bi priznanja predlagali za neko obdobje, ko je bil predlagani kandidat za priznanje aktiven in dalj časa ko je bil, žlahtnejše priznanje naj dobi, nas je svetnik, ki je že in še veliko prispeva k ugledu in razvoju občine, zavrnil nekako takole: »Kdor je aktiven več kot pet let, je bil tako in tako vaš, izhajajoč iz nekdaj vladajoče partije ali kaj podobnega.« V tem trenutku so zadeve postale že bolj jasne. Priznanja torej niso namenjena občanom, umetnikom, podjetnikom in drugim ljudem, društvom in podjetjem, ki so poleg tega, da delajo za svoj kruh, del časa in znanja namenili mestu Kamniku, temveč le tistim, ki so svoje življenjsko delo začeli po letu 1990. In res je tudi, da je potemtakem priznanja težko razvrščati po teži in zaslugah. In za nekega umetnika štejejo samo stvaritve po letu 1990 ali pismeno dokazilo, da se njegov izdelek pred tem ni uveljavil. Pravzaprav pa so priznanja občine Kamnik tako in tako namenjena že znanim, uglednim politikom našega kraja. V tej luči pa je edini kriterij za pridobitev priznanja, da je bil kandidat ob pravem trenutku na pravem mestu in da še danes pozna prave predlagatelje. Bolj pomembno od kriterijev pa je, KDO BO NA PRIZNANJIH PODPISAN, za zgodovino seveda. V tej luči pa postane bolj jasno, zakaj se o priznanjih govori ob koncu zime in se jih MORA podeliti pomladi, če ne letošnje, pa drugo leto. In takrat, dragi liberalci, vam ne bo pomagala nobena procedura, še več nas bo, ker bodo kriteriji še nižji. Torej dragi občani, ne bojte se, priznanja občine Kamnik bodo, pa tudi pomlad še pride. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR KAMNIK POSLANSKI KLUB KAMNIK 7. FEBRUARJA 1996 Usodi dveh županov Iz tega časa sta še posebej zanimiva dva primera, tragediji dveh bivših kamniških tupanov. Anton Stergar, trgovec z mešanim blagom na Šutni 45, je bil do svojega 60. leta oz. do lokalnih volitev leta 1938 kamniški tupan. Bil je iz vrst krščanskih demokratov, enako kot njegov naslednik Nande Novak (lupan do prihoda Nemcev aprila 1941). Med vojno je tudi Stergar gmotno podpiral partizane in se je zato znašel tudi na tistem znanem spisku kamniških podpornikov partizanov. Ta spisek naj bi, kot se je takrat na splošno govorilo po Kamniku, Nemcem namerno izdali nekateri iz partizanskih vrst. Tako naj bi se uresničila zamisel samega vrha komunistične partije: znebiti se vseh potencialnih nasprotnikov načrtovane povojne oblasti, diktature proletariata, torej premožnejših ljudi, intelektualcev, gmotno dobro stoječih meščanov... skratka »izkoriščevalcev delovnega ljudstva«, kot so jih etiketirali komunisti. Seveda so leta 1943 Nemci zaprli tudi Stergarja. Januarja 1944 naj bi bil tudi on, skupaj z ostalimi kamniškimi domoljubi, ustreljen kot talec. Z velikimi napori nekega njegovega nemškega sorodstva pa je bil pomi-loščen. Skupaj s še nekaterimi drugimi srečneti (v glavnem so bile to ženske) je bil nato izpuščen. Vendar mu dolgo življenje ni bilo usojeno. V prvih dneh po odhodu Nemcev je g. Stergar obiskal takratne oblasti v Kamniku. Tam je dobronamerno kot nekdanji župan, torej kot poznavalec vodenja občinske uprave, ponudil svojo pomoč. Kmalu nato, 20. maja 1945., pa je bil g. Stergar, šel naj bi na sprehod, ustreljen na Žalah, kot je zapisano v mrliški knjigi kamniške župnije. Star je bil dobrih 67 let. Tudi sam sem bil med množico na njegovem pogrebu 22. maja in med ljudmi se je takrat govorilo, da so njegovi ustrelivi botrovali komunisti. Zanj naj bi bilo usodno to, da je ponudil svoje sodelovanje na občini oz. tudi to, da se je 1944 leta »izmaknil« šentviški ekse-kuciji. Kasneje se je med ljudmi tudi širila verzija, kot se je govorilo, iz komunističnih vrst: »Stergar je bil ustreljen po nesreči, ko so vojaki 15. brigade J A zasledovali iz zaporniških barak pobegle ustaše«. Dejstvo je, da o tem umoru v javnosti nikoli ni bilo zaslediti kake uradne izjave ali poročila. Tudi o kakšni sodni preiskavi ni bilo zaznati kakršnihkoli sporočil. Ob tolikih usmrtitvah so bili takrat ljudje na Kamniškem, razumljivo, dokaj prestrašeni, a Stergarjev odrasli sin Lado sije, po pripovedih, le upal na glas obtožiti namernega umora takrat vrh lokalne oblasti. Ni mi znano, da bi bil dobil na te obtožbe kdaj kak formalen odgovor, kaj šele kakršnokoli zadoščenje. Drugi tak primer predstavlja usodo dotakratnega (do 9. maja 1945.) kamniškega župana Her- mana Rehbacha. Čeprav nemške krvi je bil baron Rehbach domačin, brezhibno slovensko govoreči Kamničan. Resda je kot medvojni župan sodeloval z okupatorjem, vendar pa je tudi res, da je v tem času na vsakem koraku, če je le mogel, pomagal našim slovenskim občanom. S tem, da je zadržal oz. prikril vrsto naznanitev naših ljudi okupatorju ali jih pravočasno opozoril na nevarnost aretacije, je mnoge rešil pred zaporom ali celo smrtjo. Gasilci so ob razpadu Nemčije na njegovo pobudo, odšli iskat partizane. Te je tudi z ostalimi mnogimi Kamničani zelo lepo sprejel in v naslednjih dneh so partizanske oblasti z njim sodelovale celo zelo prijateljsko. Prvi povojni vodja okrajci Kamnik Eferjev oz. Bergantov Lojze iz Podgorja, ki je sicer imel visok politični položaj v IX. Korpusu J A, je bil Rehbachu nadvse hvaležen. Rehbach je namreč Bergantovi ženi in otrokom, ki so bili internirani v nemškem taborišču, ves medvojni čas pošiljal pakete s hrano. Zaradi vsega tega so mnogi Kamničani takrat celo želeli, da bi bil Rehbach županoval še tudi vnaprej. Obrnilo pa se je čisto drugače. Vodja okraja, Bergant, se je že po enotedenskem službovanju na tem položaju s svojim starim motorjem zaletel v obcestni telegrafski drog v Podgorju in se smrtno ponesrečil. Kakih štirinajst dni po koncu vojne pa je nova oblast že aretirala tudi Rehbacha. Nekaj časa je bil zaprt v bivši sokolski baraki v parku pred smodnišnico (takrat z visokim grmovjem ob-danim trikotnikom za kapelico sv. Barbare). Kasneje je bil prepeljan v Ljubljanske zapore. V ljubljani je bil nato postavljen pred ljudsko sodišče in zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. To je mnoge Ka-mničane tako pretreslo, da so kar po treh linijah pričeli zbirati podpise s prošnjo oblastem, da se ga oprosti ali sodbo vsaj omili. Sodnike so te prošnje, izgleda, le prepričale, da ne gre za vojnega zločinca, zato so sodbo spremenili v 20-letni zapor. Še pred tem pa je sodnik na obravnavi izrazil veliko začudenje, ker se Rehbach niti z besedo ni skušal postavili v svoj bran. Seveda je bilo Rehbachu odvzeto vse premoženje, to je za-priška graščina s celim posestvom. Njegova žena Liza in družina pa se je morala iz graščine izseliti. K sebi jih je v eno sobo vzel živinozdravnik dr. Ravtar (v malo graščino nad kolodvorom v mestu). Rehbach je, nato v zaporih v Ljubljani. Mariboru, Škofji Loki in Novem mestu ob prisilnem delu pretrpel 9 let. Njegova žena se je zaposlila kot delavka v Keramiki na Grabnu, kjer se je po izpustitvi kot uradnik zaposlil tudi on. Po prezgodnji ženini smrti, ki je bila sicer po rodu iz premožne plemiške dunajske družine Schneid, se je odselil na Dunaj, kjer je tudi umrl in je tam pokopan. Oba opisana župana sta bila v času svojega županovanja med ljudmi zelo priljubljena in za občino tudi uspešna. Morda bi imel nekoliko starejši Stergar na takratnih bližnjih eventualnih svobodnih volitvah manj uspeha. Čisto drugače pa bi se lahko »odrezal« takrat 37-le-tni Rehbach. Ta ne samo, da ni imel krvavih rok in je povsod ljudem veliko pomagal, pač je bil kljub gospodarsko težkim medvojnim razmeram v Kamniku tudi na tem področju zelo uspešen župan. V Kamniku so pod njegovim mandatom zgradili prvo pravo, še danes delujočo kanalizacijo, asfaltirali makadamske mestne ulice, dokončali gradnjo osnovne šole (sedaj OŠ T. Brejca) in sedanji samski dom na Cankarjevi ulici, povsem obnovili staro kinodvo-rano (sedaj pokrita tržnica) in na tričetrt obnovili takrat največjo kamniško dvorano (približno 250 sedežev z odrom) s kavarno in tujsko-prometno pisarno, zgradbo, ki je stala pred nekdanjo Kočnino delikateso na Glavnem trgu. Ta gradba je bila do vojne katoliški »Kamniški dom« (zgrajen 1903), ki ga je kmalu po vojni nova komunistična lokalna oblast kljub protestom domačinov podrla do tal. Argument, vendar nikdar javno izrečen, je bil predvsem ta, »da se zbriše spomin na klerikalce«. Oživljanje športa Živahna predvojna športna in telovadna dejavnost je med vojno v Kamniku, vsaj njen organizirani del, povsem zamrla. Razen rekreativnega smučanja na Meglarci in na Veliki poljanah (v šoli so med vojno uvedli izposojanje smuči), redkega smučarskega tečaja na Koroškem in kopalnega plavanja na Nevljici (izgradnja sedanjega 50-metrskega bazena je ob regulaciji Nevljice stala in bila v prvi fazi vse od leta 1941. dalje prekinjena) drugih športnih aktivnosti med vojno v Kamniku skoraj ni bilo. Zato pa se je kmalu po koncu vojne ta na silo zadržana dejavnost kaj hitro oživila. 9. julija 1945 je bilo v Kamniku ustanovljeno fizkulturno društvo Kamnik. Pobudo za sklic so dali planinci in njihov član Pavel Kemperle je vodil ta zbor, medtem ko je poročilo podal predsednik kamniškega SPD Maks Koželj. Za predsednika tegafiz-kulturnega društva je bil izvoljen Tone Cerer. Cererje bil odličen plavalec v prostem, še zlasti pa v prsnem slogu. Že pred vojno je bil državni reprezen-tant in je nastopil za Jugoslavijo na olimpijskih igrah 1936. leta v Berlinu. Na tem ustanovnem zboru so bili izvoljeni tudi načelniki sekcij: za telovadbo (Peter Klavčič), za plavanje (Tone Cerer), za lahko - in težkoatle-tiko (Vinko Okorn), za smučanje (Dominik Žvokelj), za nogomet, planinstvo (Divjak), namizni tenis (Bojan Pogačar) in motociklistiko. Večina teh sekcij je kmalu pričela z redno športno in telovadno vadbo. Cerer Tone, ki je bil pred začetkom vojne zaradi svoje izjemne kvalitete, član plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, je 5. septembra po dolgih letih (zadnje leto vojne je bil tudi v partizanih) skorajda brez treninga in s poškodovano levo roko nastopil na kopališču Ilirija. To je bilo prvo večje povojno plavalno tekmovanje v Ljubljani. Na tem mitingu so nastopili poleg domačih plavalcev FD Udarnika (naslednik Ilirije) še plavalci zagrebške Mladosti, Črnogorci in Vojvodinci. Na 100 m prsno je Cerer zmagal s časom 1:20 pred Prešernom (Udarnik) 1:24,8 in Stieglerjem (Ml) 1:25,2. V štafeti 3x100 m mešano je zmagala štafeta Udarnika v postavi Smerkolj (kravi), Cerer (metuljček) in Pelhan (hrbtno) s časom 3:47,2 pred Mladostjo (Stipetič II, Kralj, Stipetič I) 4,04. (se nadaljuje) Pred nekaj dnevi mije »prišla« v roke odločba o denacionalizaciji za upravičenca, pokojnega Andreja Franca Mejača, ki jo je 6. 3. 1995 izdala Upravna enota Kamnik in ki je postala pravnomočna 23.5.1996, saj na odločbo ni bilo pritožbe. Med vrnjenimi nepremičninami je tudi zemljišče pare. št. 74/4, travnik 1. r. v izmeri 1891, vi. št. 369, k. o. Kaplja vas, kije last Republike Slovenije, zemljiškoknjižni uporabnik je Jata -Reja Domžale, Slomškova 30, po pogodbi v uporabi Krajevne skupnosti Komenda. Zemljišče pare. Št. 74/4 je po veljavni pogodbi z dne 16.10.1988 kupila Krajevna skupnost Komenda in kot je zapisano v obrazložitvi odločbe, ga je možno vrniti v last in posest upravičencu. Ker iz odločbe ni mogoče razbrati, da je krajevna skupnost nasprotovala vračanju navedene nepremičnine in ker se krajevna skupnost ni niti pritožila na navedeno odločbo, je očitno, da je Krajevna skupnost Komenda storila v osemdesetih letih napako, ko je šla v nakup navedenega zemljišča. Res je, da so bili takrat stiki med krajevno samoupravo in društvi, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti, tesnejši, saj so društva vsakoletno prejemala nekaj sredstev za svojo dejavnost iz proračuna krajevne skupnosti. Teh navad v zadnjih letih ni bilo več in zatorej ni nič nenavadnega, da predstavniki športnih društev nismo bili niti vprašani za mnenje v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. Kakšen je odnos sedanjega vodstva krajevne skupnosti do športnih društev v Komendi, pove tudi odgovor na prošnjo za sofinanciranje Nogometnega kluba Komenda. Mladinci tega kluba so se poleti 1995 uvrstili v drugo slovensko ligo in dosegli najboljši nogometni rezultat v zadnjih letih v občini Kamnik. Odgovor na prošnjo za denarno pomoč zaradi povečanih stroškov, predvsem pa za določeno priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo mladih nogometašev, je bil s strani Krajevne skupnosti Komenda negativen. Zaskrbljujoče je torej dejstvo, da gredo navedeni postopki v škodo razvoju našega kraja. To seveda ni prvič v zvezi z denacionalizacijo. Še kako mi je pred očmi zbor občanov na začetku devetdesetih let, ko je kmečki lobi s svojimi futu-rističnimi pogledi na razvoj ko-mendskega zadružništva ob reprezentativni podpori krščanskih demokratov preprečil izgradnjo banke poleg Kmetijske zadruge Komenda, pa čeprav Slokarjevi niso nasprotovali prodaji tega zemljišča. Odnos tistih, ki imamo korenine na komendskem področju, do razvoja kraja je bil, na kar kažejo prizadevanja vodstev Krajevne skupnosti Komenda v preteklih desetletjih, drugačen kot danes, ko je ta razvoj podrejen dnevnim političnim tende-cam posameznikov, priseljenih v Komendo, manj pa interesom krajanov Komende. In na koncu še o pobudi. 73. člen Zakona o denacionalizaciji določa: »Zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, gre odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Odškodnina gre v obliki obveznic v breme slovenskega odškodninskega sklada.« Spoštovani predsednik! Če vam vaša politična usmeritev ni dopuščala, da bi branili zemljišče krajevne skupnosti na podlagi 19. člena Zakona o denacionalizaciji (preberite pa si tudi razsodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o PIN in PIA), potem vsaj vložite zahtevek za odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Morda jih bomo še potrebovali pri izgradnji športne dvorane v Komendi. STANE ZARNIK STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 In 713-821 IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE: - agroživilska šola: pek, slaščičar, mesar (IV. stopnja) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) Pričetek izobraževanja konec februarja 1996. \* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - seminar DOS, WIND0WS, VVORD FOR WIND0WS (25 ur) - seminar za urejanje preglednic (16 ur) - seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur) USPOSABLJANJE ZA DELO: - vodenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike - tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik) - tečaj strežbe v gostinskih obratih - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: VARSTVO PRI DELU in POŽARNO VARSTVO :- seminar: HIGIENSKI MINIMUM (osnovni in obnovitveni) l* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj * AVTO ŠOLA - TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV - učenje vožnje Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej ^Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in ssredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki 711-082 in £712-278. 10 planinstvo KAMNIŠKI OBČAN pimnmnv 7. FEBRUARJA 1996 Nekaj znamenitosti kamniških ALP -XLVI Štirje Dedci: Dedec pod Košutno Značilni vrh na začetku Ze-leniških špic (Kamniški Dedec 1583 m), južno od Presedlaja (1613 m, Kranjski Dedec 1678 m), nad Koroško (Lučki Dedec 2023 m) in v jugozahodnem pobočju Košutne, 1974 m, (Dedec 1575 m). Domačini so že od nekdaj radi poimenovali posebne naravne oblike in pojave s posebnimi imeni iz svojega vsakdanjega življenja oziroma po re- Mogoče se tej pokončnosti in posebnosti na prvi pogled, posebej še, če ga gledamo od daleč, še najmanj približa Dedec na koncu doline Korošice, v jugozahodnem grebenu Košutne, ki je skrit v gozdu. Toda če smo na sedelcu pod njim, nas vseeno prevzame njegova strma, pokončna pojava. Še bolj pride do izraza s poti, ki pride do njega z vzhodne strani. Na severni strani, to je s se-delca, je visok približno 10 me- cen, ki so jim bile bolj domače. Eno od takih imen je tudi Dedec. Sam izraz pomeni nekaj moškega, pokončnega, močnega, korenjaškega, samostoječega, naprej štrlečega, grobega, mogočnega. In res imajo vsi takoime-novni vrhovi večino takih lastnosti. So nekaj posebnega in pokončnega. Seveda je še veliko manjših podobnih štrlin, stolpov in grič, vendar pa večina teh nima posebnega imena. Dedec pod Košutno Značilen skalni čok v jugozahodnem pobočju Košutne, nmv 1575 m. trov. Zato se pa ta višina najmanj podvoji, če ga gledamo z vzhodne strani. Na zahodni strani je prav tako precej visok in tudi južna stran, kjer čisto na dnu ozek gre-benček povezuje osnovno gmoto z nadaljevanjem grebena, je visoka in strma. V bližini sta tik ob poti še dve manjši posebnosti. Če se vračamo po južnih pobočjih Košutne, si lahko mimogrede ogledamo še manjšo votlino, ki je okoli 10 metrov nad potjo in jo občasno uporabljajo gamsi za svoj počitek. Ta votlina ima precej ravno dno, dolga je slabih 10 metrov, visoka 2 do 3 metre, ši- roka do 3 metre in ima takoj pri vhodu okenca. Približno na polovici poti od Dedca do Debelega hriba lahko v eni od grap pod potjo vidimo tudi majhen naravni most. Ta je od poti oddaljen slab raztezaj. Debel je manj kot pol metra in dolg slab meter. Odprtina pod njim pa ima manj kot pol kvadratnega metra površine. DOSTOP: Do tega Dedca je možnih veliko dostopov, opisan je samo eden. Je pa primerno, če se ogled te znamenitosti kombinira še z ogledom drugih posebnosti ali z izletom na kakšnega od bližnjih vrhov. Od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino po gozdni cesti v dolini Korošice na Markovo raven. Tu naprej po označeni poti, ki vodi na Krvavec. Ko pride pot na piano, do prvega rušja in grušča, desno pod strmo steno po neoznačeni poti. Ko se pot razcepi, po desnem kraku strmo navzgor in v nekaj ključih na sedelce pod Dedcem. Od spodnje postaje žičnice na Veliko planino približno 3 do 4 ure. Vračamo se lahko po drugi poti, ki tudi ni označena. S se-delca gremo proti vzhodu po južnih pobočjih Košutne in Kom-potele, dokler ne pridemo do druge lovske poti. Po njej navzdol, mimo lovske koče in pri spodnji, na pol podrti koči, nadaljujemo proti zahodu in navzdol. Ko pridemo na naslednjo lovsko pot, gremo zopet proti zahodu do travnatega grebenčka pod skalami. Tu se proti zahodu odcepi pot, ki ji sledimo vse do Markove ravni. Če pa gremo po drugi poti, pridemo na gozdno cesto v bližini peskokopa. In če jo tu uberemo po cesti proti severovzhodu, pridemo na Brsnike. Od tu pa gremo lahko k spodnji postaji žičnice ali pa k Domu v Kamniško Bistrico. Ker je veliko raznih poti, se je priporočljivo podati na to pot v spremstvu primernega vodnika. Za pristop na sam vrh je potrebna alpinistična oprema in kratko, toda težko plezanje. Čeprav so steze relativno lahke, je priporočljivo spremstvo vodnika, da se v množici steza ne izgubimo. Ustrezen vodnik je še posebej priporočljiv, če bi radi splezali na vrh Dedca ali pa bi hoteli obiskati še kaj drugega. B. POLLAK Prvič na Paškem Kozjaku V letni načrt dela Planinskega društva Kamnik smo vključili tudi pohod na Paški Kozjak. Te gore kamniški planinci doslej niso obiskovali. Le redki so bili gostje tega prelepega pogorja v bližini Velenja. Na pohod smo se odpeljali v soboto, 27. januarja. Vremenska napoved ni bila obetavna, pa seje kljub temu pohoda udeležilo kar 68 članov in članic. Peljali smo se skozi Tuhinjsko dolino do Velenja in še malo dlje, do Pake. Krenili smo po cesti navzgor proti planinskemu domu. Snega je bilo kar precej, vendar nas to pri pohodu ni preveč oviralo. Nekoliko bolj smo morali paziti pri prečenju snega po bližnjicah, ker je bilo na nekaterih mestih precej ledeno. Do doma na Paškem Kozjaku na višini 960 m smo prišli po dveh urah hoje. TU smo se okrepčali. Nekateri smo se kmalu zatem napotili do najvišjega vrha - na Špik ki je visok 1108 m. Predel Paškega Kozjaka skriva v sebi nešteto naravnih in zemljepisnih zanimivosti. Ob poti proti Špiku smo šli mimo cerkvice sv. Jošta in osnovne šole. Razgled na vrhu zaradi oblačnosti in megle, sicer ni bil najlepši, vendar smo lahko kljub temu opazovali številne vrhove in kraje, ko se je megla dvignila. V dolino smo se spuščali po drugi poti. Večkrat smo prečili pot XIV. divizije, ki je med NOB potovala na Koroško oziroma Šta- jersko. Spust je bil na nekaterih mestih zelo strm in nevaren za zdrse. Obšli smo Strmec in Klane ter v popoldanskih urah prišli v Dobrno. Vsi, ki smo se podali na pot, smo prehodili celotno traso od začetka do konca. Možno je bilo, da bi se nekateri po lažji poti vrnili nazaj v Pako. V Dobrni smo si ogledali zdravilišče, ki v V petek, 23. februarja 1996 bo ob 18. uri v dvorani Veronike Kamnik predstavljeno zanimivo planinsko potopisno predavanje o Peruju in Andih. Govoril bo Cene Grilje, udeleženec te poti, ki je gorski reševalec pri PO Kamnik. Planinsko društvo Kamnik vljudno vabi na zanimivo predavanje, ki bo pospremljeno z lepimi diapozitivi. Skupina planincev na vrhu Kozjaka na Špiku tem času ne kaže posebne živahnosti in se kmalu zatem odpeljali proti Kamniku. Jože, vodnik PD Kamnik, ki je izlet pripravil, je ugotovil, daje tura v celoti uspela v zadovoljstvo pohodnikov, ki so se s tem strinjali. Med vrnitvijo smo pohodnike seznanili še z vrsto zanimivih informacij. Vse smo povabili na občni zbor, ki bo v marcu, opozorili na obveznosti plačila letne članarine in jih povabili na naslednji pohod na Oseke nad Tuhinjem, ki bo v nedeljo, 11. februarja. Za kratek čas smo se ustavili še v Lazah in se nato zadovoljni vrnili domov, ne preveč utrujeni, a srečni, ker smo zopet preživeli lep zimski dan v zdravem okolju. STANE SIMŠIČ Brana, beli grob Janeza Plevela Bila je v soncu, ko je Aleš po Domžalski grapi priplezal na jugovzhodni greben Brane in potem po strmih zasneženih tratah nad Blekom šel proti vrhu. Zdrsnil je in se poškodoval. Uro ali dve kasneje sta ga naključno našla dva plezalca, ki sta mu lahko nudila samo prvo pomoč, potem pa sta obvestila gorske reševalce. Človek in nesreča sta večna sopotnika. Ljudje se od pradavnine do danes ukvarjamo z bolj ali manj nevarnimi dejanji in vemo, da bomo to večno počeli, doma, na cesti, pri športu, v gorah in še marsikje. Organizirali smo se, da v nesreči drug drugemu pomagamo. Gorski reševalci smo prostovoljno sprejeli obveznost, da predvsem v gorah pomagamo vsakomur, ki pomoč potrebuje. Tbdi v sredo, 17. januarja, smo brez pomislekov in z vso odgovornostjo, odšli proti Brani. Gorski reševalec je lahko samo tisti, kije vešč alpinistične in gorske reševalne tehnike in želi pomagati ljudem v nesreči. Reševanje je tudi alpinizem, korak k tveganju, pa tudi korak k rešitvi mnogih življenj. Aleš je potreboval našo pomoč, vendar njegovega življenja nismo šli reševat za ceno drugega življenja, ne danes, ne kdaj prej in tudi v prihodnje NE bomo počeli kaj takšnega. Bila je noč, okrog 22. ure. Beni je hodil prvi in Janez mu je sledil po stopinjah, pre vidno, preudarno, tako kot že mnogokrat prej v podobnih in še slabših razmerah. Drug drugega sta slutila le po škripanju derez. Nenadoma je Beni sporočil po radio zvezi: »Nekdo za menoj je zdrsnil!« Njegov glas je bil drgetajoč in nas vse je spreletela groza... Nismo ho- teli verjeti besedam in Brana se nam je v trenutku zazdela kot bela pošast in okrutna kraljica moči nad človekom. Janez, takrat so nam okame-nela srca, otrpnile so nam duše, zastal nam je dih in korak, telesa nam je kljub mrzli zimski noči oblil srhljiv ledeni znoj. Se je res zgodilo najstrašnejše? Potuhnjena kloža je oprezala na usodno stopinjo nekoga od nas in resnica je, kadar gremo komu v pomoč, so naše poti neodložljive in nehote tudi tvegane. V na vezi z Benije si se molčeč, kot vedno, vzpenjal počasi, korak za korakom proti vrhu Brane, kjer je ležal ponesrečenec in milijone zvezd je utripalo nad srebrno goro. Nenadoma je mirno noč vznemiril grozljivi šum drsečega snega, potem pa še glas prijatelja, ki je nemočen kliknil v gluho noč: »Janez, usta vise!« Nisi ga več slišal. Odmev klica je kakor izraz bolečine zadonel nad ledeno globino, kamor si brez glasu zdrsel. Potem so ugasnili še zadnji utripi tvoje čelne luči in za nas se je začela najdaljša noč v življenju. Vsak zase je slutil najhujše in vendar upal. Vedno si bil tih, skromen in skrivnosten, vedno si bil sposoben premagovati in premagati najtežje, vedno si se vrnil in upali smo, da se boš vrnil tudi danes Zaskrbljeni smo tudi tokrat verjeli, da boš močnejši odleđene strmine, močnejši od mrzlega belega pekla, ki je za Brano ugasnil že veliko življenj. Nismo hoteli verjeti, da je peklenska usoda zahtevala davek za dobro dejanje, ki si ga še pred trenutki opravljal. V usodnih sekundah smo tvoji reševalski prijatelji postali tudi tvoji reševalci. Sredi noči, ki se je vedno bolj spreminjala v neskončno večnost, smo za Brano pričeli boj za dvoje življenj. Poledeneli lijak nad breznom Okre-šlja so osvetljevale številne luči reševalcev, ki so se po vrveh spuščali proti robu stene. Bo ja tukaj, smo srčno upali, potem pa se je v nas v hipu vse sesulo. Nad steno se je v žarkih luči lesketal samo srebrni sneg. Tedaj smo že vedeli, da si nekje blizu nas., pod steno, v velikem belem grobu, okrašenem z večno zelenim ruševjem, pod srebrno Goro, ki si jo velikokrat premagal, danes pa se ti je okrutno maščevala in stoji nad teboj kot veličasten spomenik. Onemeli zaradi boleče resnice smo gledali v temno praznino, kjer je za večno ugasnilo tvoje dobro srce. Morali smo verjeti, da smo izgubili velikega prijatelja, da nam je gora vzela gorskega reševalca zavidljivih vrlin in to mnogo, mnogo prezgodaj. Janez je že v šolskih letih spoznal, da so gore njegov svet. Že mladenič je začel spoznavati alpinizem in leta 1974 postal- alpinist, štiri leta kasneje pa je postal gorski reševalec. Na svoji bogati plezalski poti je opravil okrog sedemsto plezalnih vzponov v kamniških in Julijskih Alpah in tudi tujih gorah. Plezal je v najtežjih domačih stenah in prvi opravil zimsko prečenje Kamniških Alp po vrhovih, od Krvavca do Velike planine. Leta 1980je obiskal gore na Novi Zelandiji in plezal na tritisočak Mount Cooc, leta 1987je bil član kamniške himalajske odprave na osemtisočak Lotse Sar, pred pol leta pa je bil v Andih v Co-dilleri Blanci v Južni Ameriki. Bil je v mnogih reševalnih akcijah, vedno prvi, garač, neuklonljiv. Tiidi tokrat te je srčnost vnemala, da si med prvimi iskal varne stopinje na poledeneli strmini k ponesrečencu na vrhu Brane. Klicali smo te Janez ali Janko, po hribovsko pa Pubi. Ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Za človeško življenje si na oltar daroval svoje življenje. To lahko stori samo plemenit človek. V Himalaji smo tri mesece preživeli skupaj in v Andih skoraj dva. Dovolj dolgo, da si svojo plemenitost predstavil s svojo iskrenostjo. Takšen si bil povsod, v družini, v službi, v gorah in reševalnih akcijah. Ker si bil tih in molčeč, smo te vedno slišali in obljubljamo, da bomo še hodili po tvojih poteh, previdno, korak za korakom.... Gorska reševalna služba Kamnik Cene Grilje Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE razpisuje vpis v izobraževalne programe odraslih za pridobitev izobrazbe - strojni tehnik - ekonomski tehnik - trgovinski (živilski) poslovodja Izobraževanje se bo začelo 4. marca. Informacije: tel. (061) 773-592. Mednarodni FIS slalom na Veliki planini 9. pokal Kamnika za ženske SK Kamnik prireja 22. 02. 1996 mednarodni FIS slalom za ženske za 9. pokal Kamnika. Prvi tek se bo pričel ob 10.00 uri. Organizator je pripravil tudi pester program za obiskovalce Velike planine: degusta-cije, prelet jadralcev in zmajarjev, obisk planšarjev, smučarskih legend in gostov. Za prenos dogajanja bodo skrbeli Radio Hit, POP TV in TV3, več o samem tekmovanju in rezultatih pa boste lahko prebrali tudi v Kamniškem občanu. Patricija Verbole za OO SKK PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio a 1A, Domžale tel.: 713-001 faks: 713-001 Poslovni prostor 60 m2 v Podborštu pri Komendi oddam za mirno obrt. Horvat Aleksander, Podboršt 9, Komenda, tel.:812-080 od 19. do 21. ure. Nogomet v Komendi Predhodnica tretje lige Kraj, kakršen je Komenda, potrebuje dober nogometni kolektiv in dejansko ima za to vse možnosti. Drugo leto nastopanja v prvi MNZ Ljubljana je že ponudilo razmišljanje, da bi ta ekipa v prihodnosti lahko dosegla še kaj več. Ne glede na uspehe, po končanem jesenskem delu tekmovanja največje zadovoljstvo povzroča dejstvo, da je NK Flok Komenda v svoji konkurenci najboljša ekipa iz kamniške občine in na ta način uvrščena pred večnim konkurentom Kamnikom. Pogled na lestvico pove, da je Komenda uvrščena na 5. mesto, zbrala je 19 točk in pred Kamnikom beži za dva klina. Toda jasno je, da se bo odločilo na koncu prvenstva, zato se vodsvo kluba zaveda, da si ne smejo dovoliti, da trenutno 5. mesto pomeni največji uspeh v zgodovini kluba, ki se je novembra 1995 preobrazilo v samostojno športno društvo (prej so nogometaši delovali v okviru ŠD Komenda). Aktivnosti so se nadaljevale takoj po končanem prvenstvu in sicer sta bili v Kamniku pod okriljem NK Flok Komenda organizirani dve odmevni prireditvi. Prva je bila Četrtkov večer v začetku novembra, ki je s finančnega vidika pomenila miren zaključek leta, druga se je imenovala Novoletni video meh, ki v enakem kontekstu daje dobre možnosti za spomladansko nadaljevanje nogometnega plesa. Dejstvo je, da četrta liga, če se omejimo le na člane, zahteva vse več vlaganj, zato so take aktivnosti več kot nujne. V klubu se zavedajo, da bo v tem obdobju potrebno še marsikaj postoriti. Del letošnjega proračuna je že namenjen nakupu nove kosilnice in ureditvi drenaže ob stranskih linijah, kjer se je doslej nabirala voda. Očitno pa igranje na težkih igriščih komenškim nogometašem odgovarja vse bolj. Vsekakor je bila letošnjo jesen najbolj odmevna zmaga na vročih tleh Moravč (3:2), da blamaže nekdanjega prvoligaša z Viča, ki je v Komendi klonil z 0:4, sploh ne omenjamo. Tudi ekipa, ki jo kljub temu, da je trenutno na drugem mestu, mirno lahko razglasimo za novega prvaka (Ilirija), se je morala zadovoljiti z rezultatom 1:1. TUdi tekmi na nekdaj neosvojlji-vih tleh v Ihanu in Kresnicah so Komendčani končali v svojo korist. Zato je še toliko bolj škoda, da so doma klonili proti Vrhniki. Kljub temu pa vse to kaže, da bi se sedanji kolektiv verjetno lahko brez težav kosal z mnogimi tretjeligaši, saj je ljubljanska Četrta liga, ki se razprostira od hrvaške do avstrijske meje, med vsemi četrtimi ligami daleč najmočnejša. Spomladanski del sezone Matejin Teja lokostrelsko V soboto, 13. januarja, so bile v dvorani Predoslje v Kranju kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec februarja v Belgiji. Sodelovalo je veliko tekmovalcev iz vse Slovenije. Tudi lokostrelsko društvo Mamut je imelo na štartni listi šest tekmovalcev in vsi so zopet dosegli odlične rezultate. Najbolje pa sta se odrezala Teja Makoter in Matej Krumpestar. Oba sta imela normo za evropsko prvenstvo izpolnjeno že prej. Na izbirnem tekmovanju je Teja Makoter dosegla prvo mesto v skupini članice prosto z 560 krogi in s tem tudi ponovila svoj državni rekord. Matej Krumpestar pa je v skupini člani prosto ravno tako dosegel prvo mesto z 571 krogi in se s tem približal svojemu osebnemu rekordu, hkrati pa tudi premagal kolega iz olimpijske reprezen- 1995/96 bo odgovoril na to, če taka razmišljanja niso morda nerealna. Vsekakor tisti, ki delajo v klubu, letos ostajajo še na realnih tleh, saj bi bila za opisano potrebna temeljita reorganizacija oz. nadgradnja organiziranosti kluba, ki se je novembra v bistvu že pričela. V decembru so z rekreativnimi treningi pričeli starejši dečki, ki v svoji kategoriji nastopajo v drugi ljubljanski ligi, ter člani. Treningi so v stari kamniški telovadnici, saj komenška »hala« ni bistveno večja od udobnejše garsonjere. Februarja se bodo pričeli aktivnejši treningi in sicer v vseh treh kategorijah (mladinci nastopajo v drugi slovenski ligi). Za člane je mišljeno, da bodo trenirali trikrat tedensko (dvakrat zunaj in enkrat v dvorani). Uprava načrtuje, da se bodo okrepili z nekaterimi igralci, med temi pa sta najbolj pogosto omenjana Pilič, ki se bo vrnil iz Nemčije, in mladi vratar Iglic, ki je jeseni igral za ljubljanski Železničar (Siškarji imajo mladinsko ekipo v prvi ligi). Z vrnitvijo Iglica bi Komenda rešila ključni problem vratarjev, zaradi česar je jeseni zapravila marsikatero točko (roko na srce, tragični junak tekme z Vrhnike je bil ravno Iglic). Najboljši napadalec Igor Zinič se bo spomladi vrnil iz vojske, vendar se bo verjetno še enkrat poizkusil v Domžalah. Jeseni je nekaj časa v Napredku prebil tudi Robert Lah, ki sicer obiskuje Fakulteto za šport. Da v klubu pozornost namenjajo tudi izobraževanju, potrjuje Robert Mišja, ki je pridobil »C« trenersko licenco, sicer pa velja za enega boljših nogometašev Komende. Trener Valentin Dolenc, ki veliko pozornosti posveča disciplini, je bil včasih nekoliko drugačnega mnenja. Temelji za dolgoročno uspešno delo so torej postavljeni, za uresničitev omenjenih ciljev pa bo klub vendarle moral angažirati še kakšnega novega pokrovitelja. METOD GRKMAN Kamniški motokros v sam vrh Najhitrejši: smučarska tekačica, veteran in direktor Veliki finski športnik Paavo Nurmi je nekoč dejal: »Športnik najvišjega razreda se mora povzpeti po treh stopnicah, preden pride na vrh: prva je delo, druga je delo, in tretja je delo.« Prav to velja seveda tudi za smučarski tek, saj pravijo, da čudežev tukaj ni. Na tekmovanjih smučarjev tekačev je čas edino merilo, po katerem sodniki na cilju določijo rezultate tekmovalcev. Slog, težavnost, izvirnost ne pomenijo nič. O žlahtnosti • plehkosti medalj v smučarskem teku odloči lahko le desetinka sekunde ali minuta. Takrat, ko se posameznik spoprime s progo, ko se s 180 udarci srca na min. polnijo mišice s krvjo, ko tehnika teka pomaga do boljšega izkoristka porabljene energije, ko fluorca-bonska mazila pomagajo do boljšega drsenja smuči, takrat ura odloči, koga bodo slavili in koga pozabili. Nekoliko drugače je v zasledovalnem teku, v tekmah Štafet in na množičnih tekih, kjer je start skupinski. Takrat že na startu odloča dobra štartna številka, iznajdljivost, izkušnje, nekaj sreče in neposreden boj z ramo ob rami odloči, kdo je zmagovalec in kdo je le sodeloval. Čas ni več pomemben. Na državnem prvenstvu na Pokljuki so smučarski tekači in tekačice teorijo o delu in času poskušali prenesti v prakso. Ure so za tek na S km dolgi progi v klasični tehniki pokazale, da je Kamničanka Andreja Mali porabila 2 sekundi manj kot Nataša Lačen iz Črne na Koroškem (letos si je že pritekla 18. mesto na tekmi za svetovni pokal.) Andreja Mali je tako z osvojitvijo absolutnega naslova v ženski konkurenci dosegla največji uspeh na dosedanji športni poti na domači sceni. Naslednji dan so se tekmovalke pomerile Se za šampionske naslove v zasledovalnem teku. Andreja se je na progo (10 km prosto) podala 2 sek pred Natašo in tako je -sledil neposredni boj, ki ga je Andreja za malenkost izgubila. Tako ji je pripadla srebrna medalja, vendar brez naslova le ni ostala. Zmagala je med j uniorkami, saj Nataša sodi v starejšo kategorijo članic. Pred odhodom na mladinsko svetovno prvenstvo pa si je ANDREJA MALI s klubskima kolegicama pritekla še en naslov državne prvakinje v štafeti. Poleg Andreje je zmagoval tudi Milan Seđušak. Med vsemi nastopajočimi je bil najhitrejši na Koroškem maratonu v Kotljah pri Slovenj Gradcu in tudi na IZ Teku treh dežel je bil najhitrejši v svoji veteranski kategoriji. Dostojno se je upiral tudi mlajšim tekmecem, saj je na tej 30 km dolgi preizkušnji (Kranjska go-ra-Fužine (Ita)-Tamar-Kr. Gora) kot 11. pritekel na cilj (MM-3. mesto) Med lj udmi, ki iz dela denar delajo, je vse tri stopnice najhitreje prestopil g. štebe iz kamniškega Kemostika. Na Pokljuki je namreč zmagal na teku direktorjev (diplomatov, poslancev). METOD MOČNIK na evropsko prvenstvo tance Sama Medveda. Naslednji dan pa je bilo v Poreču mednarodno tekmovanje, kjer so tekmovali v slogu olimpic round, torej na izločanje. Tudi tu sta Teja in Matej ponovila uspehe iz sobotne tekme v Kranju. Pri članicah prosto je bila na prvem mestu ponovno Teja z 548 krogi. Pri članih prosto pa je bil Matej na kvalifikacijah prvi v izbirnem tekmovanju pa je zasedel drugo mesto z 578 krogi, saj se mu je za sobotno zmago revanžiral Samo Medved.Teji in Mateju želimo srečno pot v Belgijo in da bi tam dosegla podobne rezultate! PETRA UDOVČ ALp^r ŠPORTNA TRGOVINA Spori SERVIS ŠPORTNE OPREME ' PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vam: • KOMPLETNO OPREMO ZA SMUČANJE IN TURNO SMUKO * SMUČARSKA OBLAČILA IN OBLAČILA ZA PROSTI ČAS • OPREMO ZA POHODNIŠTVO IN PLANINSTVO * OPREMO ZA DESKANJE NA SNEGU FIRME GOLTES V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM MONTIRAMO VEZI IN POPRAVIMO ALI SERVISIRAMO SMUČI. Zajamčena kvaliteta in strokovno svetovanje pri nakupu. Vabljeni! Komaj se je končala tekmovalna sezona v motokrosu za leto 1995, ki je bila zelo uspešna za kamniške športnike, pa se fantje že pripravljajo na novo sezono, ne sicer na motorju, temveč s kondicijskimi treningi, kajti prva tekma za državno prvenstvo bo že 24. marca v Lenartu. Pa poglejmo zaključek lanske sezone. V oktobru so bile zadnje tekme, ki so odločale o državnih prvakih in ostalih uvrstitvah na Poberaj iz Nove Gorice, ki zastopa barve AMD Sitar Pncuma-tic Teama. V novi sezoni je motokros klub Sitar Pneumatic pridobil tri odlične tekmovalce. Pristopili so Janez Juhant, večkratni državni prvak v razredu do 250 cm3, Roman Jelen, talentiran tekmovalec, državni prvak v stadion mo- yžti%j! JUH Rok Sitar je v Dolenjskih Toplicah s 57 metrov dolgim skokom z motorjem dosegel odlično 3. mesto. lestvici v klasičnem motokrosu in superkrosu. V Orehovi vasi je pa zaključni dirki v razredu do 80 cm3 prepričljivo zmagal Se-bastijan Kern, HMP Lemberg, ki je obenem tudi državni prvak za leto 1995, drugo mesto in obenem naslov viceprvaka je osvojil Rok Sitar, AMD Sitar Pneuma- tic Team Kamnik, pred tretjeuvr-ščenim Alojzem Fortuno, AMD Šentvid pri Stični. V razredu do 125 m3 je slavil nepremagljivi Sašo Kragelj, Ba-nex Team, in postal državni prvak, drugi je bil Roman Jelen Mototurist Lenart, ki je postal podprvak. Kamničan Primož Gr-kman je bil po dirki v Orehovi vasi kljub večkratni smoli uvrščen na zelo solidno 9. mesto, Dejan Košir pa na 16. mesto. Oba tekmujeta za AMD Sitar Pneumatic Team. Uvrščenih je bilo 28 tekmovalcev. V kraljevskem razredu do 250 cm3 je bil v končni razvrstitvi najboljši Bogomir Gajser, AMD Orehova vas, ki je osvojil tudi naslov državnega prvaka, pred poškodovanim Janezom Juhantom, HMP Lemberg, ki je osvojil naslov viceprvaka. V Brežicah pa se je odločalo o končnih uvrstitvah v superkrosu. Rok Sitar je zmagal v zadnji tekmi in postal tudi državni prvak (v letošnji sezoni bo prestopil v višji Podelitev pokalov najboljših v razredu razred - 125 cm3), drugi do 80 cm3. Od leve proti desni: Rok je bil Tadej Korošak, Ra- Sitar, Sebastijan Kern in Alojz Fortuna. denci, in tretji z enakim številom osvojenih točk Sebastijan Kern. V razredu do 125 cm3 je osvojil naslov državnega prvaka Roman Jelen, Primož Grkman je bil v skupnem seštevku deveti, Dejan Košir pa trinajsti. V najmočnejšem razredu do 250 cm3 je bil zmagovalec in državni prvak za leto 1995 Jani Sitar, Proton Racing Team, tretji v skupnem seštevku pa je bil Miha tokrosu in viceprvak v klasičnem motokrosu za leto 1995 in Robert Goleš, tretjeuvrščeni za državno prvenstvo. Tako bo imel klub v novi sezoni 18 tekmovalcev v razredih 80,125 in 250 cm3. Upravičeno lahko pričakujemo še boljše uvrstitve. Zaželimo jim veliko športne sreče. VERA MEJAČ Akrobatsko smučanje Janija Pogačarja Vsak dan lahko gledamo ali slišimo o alpskem smučanju, skokih in drugih zimskih športih. Nekoliko manj pa je znano akrobatsko smučanje, ki ima v Sloveniji že 20-letno tradicijo, vendar ni tako razširjeno kot ostale smučarske discipline. Z zanimivim akrobatskim smučanjem se ukvarjajo le redki. V Sloveniji so samo štirje klubi, ki gojijo to disciplino, ki je postala tudi olimpijska. V Kamniku se je tej športni disciplini posvetil Jani Pogačar iz Zikove ulice. Rojen je bil 20. 9. 1972, je študent 4. letnika fakultete za šport v Ljubljani. Na smučanje pa so ga navdušili prijatelji, s katerimi se je srečeval na Krvavcu. Z vso resnostjo se je pričel s tem športom ukvarjati v sezoni 90/91 oziroma v sezoni 91/92. Sedaj je vključen v smučarski klub Krka Novo mesto. Na začetku si je moral v bistvu organizirati vse sam, še zlasti pa pokrivati vse stroške, ki niso bili majhni. Največ opore je našel pri svojih starših, zlasti očetu, kasneje pa so deloma prispevali najnujnejša sredstva tudi sponzorji. Po vključitvi v državno reprezentanco je situacija ugodnejša. Vsem je izredno hvaležen za razumevanje. Brez teh sredstev ne bi mogel trenirati in nastopati v državni reprezentanci. V začetku je sodeloval na klubskih tekmah in tekmovanju za državni pokal. Vsakokrat se je uvrščal na 4. ali 5. mesto. Po poškodbi leta 1991 in ponovitvi leta 1993 se mu je zdravstveno stanje izboljšalo. V državno reprezentanco je bil vključen 1993 in na tekmovanju za evropski pokal v Kaprunu je dosegel 47. me- Jani Pogačar na tekmi za svetovni pokal. ?to ™ februarja • F je na svetovnem svoji dosedanji športni poti se prvenstvu v Franciji dosegel 43. je postopoma prebijal iz anonimnosti in danes dosega zavidljive rezultate v klubskem, državnem, evropskem in svetovnem merilu. Med zanimivim pogovorom nam je orisal svojo športno pot, ki ga je vodila skozi vrsto težav. Vztrajal je na tej poti in trdna volja ga ni nikoli zapustila. Nekaj tega je prav gotovo podedoval po svojem starem očetu Jožetu Bru-čanu, Kamničanu, znanem atletu - tekaču na dolge proge, ki je bil 1934. leta celo balkanski prvak. Jani je pričel smučati že z drugim letom starosti, za akrobatsko mesto, na tekmi za nemški pokal v Avstriji 5. mesto in kmalu zatem tudi 4. mesto. Zaradi poškodbe je nekaj časa miroval, vendar pa je kmalu začel spet nastopati. Bil je na pripravah za olimpijske igre, a jih je moral zaradi finančnih težav prekiniti. V sezoni 94/95 je na svetovnih in drugih prvenstvih dosegal vse boljše rezultate. V sezoni 95/96 pa so uspehi še boljši. Za evropski pokal je na tekmi v decembru 1995 dosegel 9. mesto, sodeloval je v Garmischu in Al-tenmarktu. Že v tem letu je na Češkem dosegel 6. in 8. mesto med 90 nastopajočimi. Sodelovanje v tem športu zahteva polno angažiranje. Potujejo iz ene na drugo tekmo. Domov se vrača le za kratek čas, za dan ali dva in zopet je na poti. Zase skoraj nima časa. Veliko zahtevajo treningi. »Brez sistematičnega dela ni pričakovati uspehov,« pravi Jani. Športu se je zapisal z vsem srcem. Pravi, da nekoliko trpi študij, vendar je zelo zadovoljen z razumevanjem fakultete, ki mu omogoča opravljanje izpitov v poletnih mesecih in upa, da bo šolanje kmalu uspešno zaključil. Jani Pogačar je kategoriziran športnik državnega razreda. Med pogovorom nam je povedal še vrsto drugih zanimivosti iz njegovega športnega in zasebnega življenja. O svojih načrtih ni veliko govoril. Želi, da bi tekmoval na naslednjih olimpijskih igrah kot aktivni udeleženec v športni disciplini, v akrobatskem smučanju. Verjamemo, da ne bo odnehal. Na njegovi poti mu želimo še veliko uspeha! Prepričani smo, da bi tudi temu športu morali dati še več veljave in publicitete. Kamničani smo lahko ponosni, da imamo takega športnika, ki kar preveč živi v anonimnosti. Jani si želi, da bi se tudi kdo od mlajših smučarskih zanesenjakov priključil tej športni zvrsti. Ob tej priliki se vsem sponzorjem zahvaljuje za denarno pomoč. STANE SIMŠIČ ŠTAMPILJKE IN VIZITKE V KAMNIKU Izdelujemo kvalitetne gumijaste ŠTAMPILJKE vseh vrst in plastificirane VIZITKE v več barvah. Nadvse ugodne cene! Prepričajte se! Zapišite našo telefonsko številko, čeprav nas ta hip ne potrebujete. INFORMACIJE: tel.: 831-524 ali pri Ivančič, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK, vsak dan od 9. do 21. ure. V gorah pod južnim nebom (9) Preko puščav v puščave Mesto Nazca, 580 kilometrov daleč onkraj velikih goratih puščav, je bil naš naslednji cilj. V polmesečni noči nismo iz avtobusa bogsigavedi kaj videli, doživljali pa smo ekshi-bicijsko vožnjo našega šoferja. Prehitevanje na ovinkih in tudi dvojni črti je bila njegova obsedena poslastica, sunkovito zavijanje, zaviranje in pritiskanje na plin, pa je bilo že podobno kaskaderstvu. V šali sem rekel prijateljem: »Če se bo kaj hudega zgodilo, povejte doma, da sem dušo izpustil v boju z Indijanci, ne od strahu.« V soju blede mesečine je skalnati puščavski svet s spa-kastimi sencami kazal še grše podobe narave, po kateri je vijugala ali pa bila speljana neskončno dolga ravna cesta iz puščave v puščavo. Avtobus se je večkrat ustavil v revnih indijanskih naseljih, z domovi, zgrajenimi iz kamenja. Domačini so vsakokrat ponujali hrano tudi za manjši iztržek, vendar smo se mi počutili bolj varne s praznimi želodci. Neprespani smo še pred jutranjo zoro izstopili v Nazci. Razen »nalitih« in glasnih indijanskih ponočnjakov smo se sami sprehodili po mestu, iščoč prenočišče. Tako zelo smo si želeli vodne kopeli, vendar tudi v tem hotelu vode ni bilo skoraj nič. Samo »nažajfali« smo se, potem pa je voda nehala tudi kapljati. »Ko se bom nekoč kulturno skopal, bom lep kot nov,« je z upanjem razmišljal Cene in s sebe brisal posušeno milnico. Toaletnih presenečenj smo bili že vajeni. Straniščna vrata so gosta zakrivala samo od kolen do popka, nekje drugje pa samo od popka navzgor. Nekoč sva se z Marjanom preko straniščnega zračnika pogovarjala s prijatelji v spalnici nad nama. To je bil super brezžični »ror telefon«, v spalnici pa je stikalo luči bingljalo na žici kot smrtno nihalo. Naš Marjan, diplomirani »štromar«, nas je enkrat že rešil vsega hudega. V neki kopalnici, kjer je bilo dovolj vroče vode in pare, je bil na cevi pritrjen nezaščiteni termostat. Samo »prav« bi ga moral prijeti, pa bi odletel med angelčke ali k Luciferju. Nazca je majhno indijansko mestece s tipičnimi nizkimi hišami v lepi zeleni oazi sredi prostrane gričevnate puščave, v kateri ni življenja. Tudi v tem mestu je več slikovitih spomenikov v nadnaravni velikosti, »slavnih« španskih osvajalcev, ki obiskovalca nehote opominjajo na krvavo preteklost Indijancev. Največja zanimivost kraja in pokrajine Nazca so ogromne, kilometrske razsežnosti velike črte in linije ter liki živali kuščarjev, opic in kondorjev v 500 kvadratnih kilometrov veliki puščavi. Te linije in like je odkril ameriški arheolog, vse svoje življenje pa jih raziskuje in skuša odkriti njihovo skrivnost osemdesetletna nemška arheologinja Maria Reiche, ki še živi v Nazci. Liki so najlepše vidni iz letala in ker je bila nizka oblačnost, smo sijih ogledali z gričkov in razglednega stolpa. Domnevno so nastali že nekaj stoletij pr. n. š. Njihov pravi pomen je še vedno skrivnost, je pa gotovo, da so bile linije, obrnjene v različne strani neba, pomembne v astronomiji. Ustavili smo se na začetku ene, ki je daleč na zahodnem obzorju puščave izginjala v neskončnosti.Tam namreč 23. septembra zaide sonce. Linije in like so nekdanji prebivalci naredili iz svetlejšega puščavskega kamenja. V tisočletjih je puščavski pesek linije prekril, zato so bile odkrite pozno in po naključju. Država Peru je to svetovno čudo strogo zavarovala. Na velikem panoju je napisano opozorilo: »Kdor dela škodo na linijah, bo kaznovan z milijon so-lov, pestotisoč dolarji ali pet let ječe.« Ko smo z vodičem stali na manjši vzpetini, sem si v domišljiji predstavljal podobe tedanjih ljudi, ki so v davnini delali črte iz belega puščavskega kamenja, še danes skrivnostne za vćliko znanost. V tej veliki puščavi so na prostem še dandanes vidne človeške kosti, lobanje in mumije, posušene od puščavske vročine, spet daleč drugje pa stojijo drugačne piramide. V pustem sivem vremenu smo zapustili razgledišče Mi-raor. S kupa vulkanskega kamenja sem z dovoljenjem Indijanca pobral enega in nehote me je spreletel občutek, da držim v roki dragocenost. Skrivnost je, kaj je puščava pomenila nekdanjim prebivalcem, ker tudi dandanes ni deževalo že štiri leta. CENE GRILJC (Se nadaljuje) Tudi to se je zgodilo v januarju Nesreča gorskega reševalca v Brani 1.1. V noči na prvi dan novega leta je neznani storilec vlomil v trafiko Cica na Kranjski ulici ter s seboj odnesel cigarete in blagajno, v kateri je bilo 5.000 SIT. Istega dne se je na regio- nalni cesti pod Kozjakom pripetila prometna nesreča. Voznik iz Bele v Tuhinju je z neprilagojeno hitrostjo in po zasneženem vozišču vozil po klancu navzgor. Pri tem ga je obrnilo, tako da je trčil v Kamničana tihotapila Arabce Zadnjo soboto v januarju so policisti po odrejenem pridržanju odpeljali na Povšetovo v Ljubljano dva občana iz Kamnika, kjer sta počakala do ponedeljka. Tega dne sta se soočila s preiskovalnim sodnikom. Oba sta osumljena, da sta se ukvarjala z ilegalnim tihotapljenjem tujcev čez državno mejo. Tako sta v Četrtek, 25. januarja, skupaj s pomočnikom organizirala prevoz sedmih Iračanov in enega Egipčana in sicer iz Avstrije preko Slovenije v Italijo. Na postanku v Kamniku naslednjega dne so jim tihotapci dali vedeti, da »so zelo zelo blizu Firenc«. Za tujce bo poskrbela R Slovenija, ki jih bo vrnila v svoje domovine. PNEUMATIC CENTER d d PTC Perovo 27, KAMNIK objavlja prosta delovna mesta t računovodja 2. komercialist na terenu 3. blagajnik Za vsa delovna mesta se zahteva strokovna izobrazba ustrezne smeri z delovnimi izkušnjami. Prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov v roku 9. dni po objavi. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV Žibert Vinko Hudobo, tel.: 727-778 nasproti vozeče vozilo. Povzročitelj je kazal znake vinjenosti; alkotest je pozelenel čez polovico. Sledi srečanje s sodnikom za prekrške. 5. 1. Od doma je odšla občanka, invalidska upokojenka. Naslednjega dne popoldne pa so jo našli domači na podstrehi nepoškodovano. 10.1. Občanu je na Šutni sneg poškodoval avtomobil. Na kraju dogodka je bilo ugotovljeno, da je s hišne strehe zdrsnil sneg, kljub snegolovom na strehi, padel na parkirano vozilo in mu poškodoval streho ter pokrov motorja. Policisti so A. A. iz Ljubljane odvzeli prostost in na podlagi odredbe sodišča pri njem opravili hišno preiskavo. Omenjeni je namreč storil več kaznivih dejanj goljufij in ponarejanja listin (kupoval je osebne avtomobile pod drugim imenom ter najemal kredite). Zanj so odredili pridržanje in ga po 48. urah izročili preiskovalnemu sodniku. 12. 1. Na Gmajnici je občan doma razgrajal in grozil s sekiro. Na licu mesta so policisti ugotovili, da sta se oče in zet sprla ter stepla na dvorišču hiše, pri čemer pa je bil zet hitrejši in močnejši; s pomočjo palice je očeta Č. Š. tudi lažje telesno poškodoval, zaradi česar so ga odpeljali v Klinični center. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške, zoper zeta pa še kazenska ovadba. 13.1. Ob eni uri zjutraj so policisti pri kontroli prometa ustavili M. F. iz Vrhpolj, ki je vozil vinjen. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, vendar je ta odpeljal naprej. Kmalu zatem je bil ponovno ustavljen ter pridržan na Povšetovi 5. 14.1. Ob polnoči so na PP sporočili, da že cel dan pogrešajo alpinista S. K., ki naj bi šel na kondicijski pohod na Grintavec. Takoj so se zbrali gorski reševalci, ki so šli v poizvedovalno akcijo. Naslednjega dne ob polšesti uri zjutraj pa je žena pogrešanega alpinista sporočila, da so jo reševalci obvestili, da je omenjeni Janez Pavel II. - velikan 20. stoletja Nekaj misli ob pripravah na Manj kot štirje meseci nas ločijo od obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Ker bo ta obisk izrednega pomena za katoliško Cerkev v Sloveniji pa tudi našo mlado demokratično državo, za katere mednarodno priznanje je prav posebej zaslužen ravno papež Janez Pavel II., bo Kamniški občan kot naš edini občinski list občasno poročal o pripravah na ta obisk ter še o marsičem drugem, povezanim z njim zlasti na dekanijski ravni, da bodo ljudje celovito obveščeni. V tej in v prihodnji številki objavlja prispevek o pomenu in duhovnih poudarkih obiska, daljnji pripravi nanj ter delu in prizadevanjih papeža Janeza Pavla II. njegov obisk v Sloveniji kot socialistična republika, ter še vrsta drugih vzrokov, med katerimi tudi lahko navedemo določeno mero nepripravljenosti in neusklajenosti s slovenske strani, da bi sprejela svetega očeta. Z dosego slovenske državne samostojnosti pa so se močno povečale tudi možnosti za čimprejšnji papežev obisk; tudi zaradi tega, ker je bil že v vseh državah okrog nas, v Sloveniji pa še ne. Janez Pavel II. se je res že srečal s Slovenci ob svojem apostolskem obisku leta 1988 v Avstriji in sicer 27. junija v Krki na avstrijskem Koroškem, pa tudi ob obiskih 19. avgusta 1991 v Sombotelu na Madžarskem in od 30. aprila do 4. maja 1992, ko je bil na obisku v Gorici, Trstu, Vidmu in Ogleju; pri Svetovno srečanje družin s papežem Janezom Pavlom n. na Trgu sv. Petra v Rimu Papež Janez Pavel II. bo od 17. do 19. maja (18. maja bo praznoval šestinsedemdeseti rojstni dan!) obiskal Slovenijo. To bo enkraten dogodek za Cerkev v Sloveniji, saj se bodo končno, le uresničila tiha pričakovanja Slovencev, da bomo v svoji domovini lahko pozdravili in sprejeli vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve, njegovo svetost, rimskega škofa, služabnika božjih služabnikov, Kristusovega namestnika na zemlji, papeža Janeza Pavla II. Ta obisk je bil že velikokrat predvidevan, vendar vedno znova prelagan, razlog za to pa so bile družbenopolitične razmere v Jugoslaviji, kamor smo nekdaj spadali avdiencah in romanjih v Rimu, pri sprejemih in slovesnostih med svojimi apostolskimi potovanji, ni pa še obiskal Slovenije same, čeprav je bila to že dlje časa njegova iskrena želja. S Slovenijo se je pravzaprav najbolj srečal 22. novembra 1990, ko je obiskal slovenski pape-ški zavod Slovenik v Rimu ob 30. obletnici ustanovitve - če že ni mogel priti k nam! Kot vse kaže, če bosta božja previdnost in papeževo zdravje to dopuščala, bo do obiska svetega očeta letos le prišlo. Upoštevati moramo, da je papež 18. maja lani dopolnil že petinsedemdeseto leto življenja, da je 13. maja 1981 doživel in k sreči preživel atentat na Trgu sv. Petra v Rimu, ko je nanj streljal Turek Ali Agča, da je bil pred leti operiran na črevesju in da mu je bil po hudem padcu aprila 1994 vstavljen umeten kolk. Dalje moramo tudi upoštevati, da so za njim v več kot sedemnajstih letih službe, odkar je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža in odkar je 22. oktobra istega leta nastopil svojo službo, izredni pastoralni dosežki, opravljeno velikansko delo, kateremu se lahko le čudimo, da ga je zmogel. Janez Pavel II. je opravil kar 190 apostolskih potovanj;zu-naj Italije 68, po Italiji pa 122. Prepotoval je nad milijon kilometrov, obiskal okrog 120 držav, imel kar 2867 govorov, se srečal z mnogimi predsedniki držav in drugimi uglednimi osebnostmi. Kot vrhovni pastir katoliške Cerkve je napisal dvanajst okrožnic, imel malo manj kot 800 splošnih av-dienc in prav toliko opoldanskih nagovorov pred molitvijo angelovega češčenja. Trikrat je uradno sprejel vse škofe sveta ob njihovem obisku groba apostola Petra v Rimu. Imenoval je 123 kardinalov in nad 2500 novih škofov. Razglasil je.naj več blaženih in svetih (omenjeni podatki so iz jeseni leta 1995). Je prvi neitalijanski papež v zadnjih 455 letih. Pomagal je končati vrsto vojnih spopadov in napetosti. Prav posebej si je prizadeval, da bi mir znova zavladal na ozemlju dela nekdanje Jugoslavije, na katerem je divjala vojna z vsemi njenimi najhujšimi posledicami. Temu je namenil že dolgo vrsto govorov, prošenj, pozivov. Zal mu ni bilo dano, da bi jeseni 1994 obiskal Sarajevo, sredi katerega je mislil pozvati vse odgovorne na svetu, naj končajo prelivanje krvi v Bosni in Hercegovini ter v delu okupirane Hrvaške. Uspelo pa mu je 17. oktobra 1995 zbrati v Rimu večino katoliških škofov iz nekdanje Jugoslavije, da bi skupaj premislili, kaj so dolžni in kaj lahko naredijo za mir in spravo na Balkanu. (prihodnjič dalje) JOŽE PAVLIC najden živ in zdrav na - Kredarici. 15. 1. Na Perovem na obvoznici se je pripetila prometna nesreča. Voznica M. C. iz Mengša je vozila iz smeri Duplica - Kamnik, nakar je iz neznanega vzroka zapeljala v levo in pri tem trčila v nasproti vozeče vozilo. Tega je zaneslo, tako da je zbilo še kole-srja Z. F, ki je pravilno vozil iz smeri Duplica - Kamnik. Kolesar je bil hudo telesno poškodovan, oba voznika avtomobilov pa lažje. Zoper povzročiteljico sledi kazenska ovadba na tožilstvu. 17. 1. Ob polšesti uri so pričeli z reševalno akcijo pod Brano. Štirinajst gorskih reševalcev se je napotilo reševat 27-letnega alpinista J. A., doma iz Domžal. Med reševanjem se je reševalec P. J. iz Kamnika smrtno ponesre- Injekcijske brizgalke v Kamniški Bistrici - II. V prejšnji številki Kamniškega občana smo poročali o najdenih brizgah v reki Kamniški Bistrici. V sodelovanju s celjskimi kriminalisti so policisti ugotovili, da je J. V, doma iz mozirskega konca, utemeljeno osumljen, da je porabljene brizgalke iz bolnišnice v Topolšici odvrgel v Kamniško Bistrico. Pot do Grosupljega, kjer naj bi jih uničili je bila očitno predolga. čil. V celotni akciji je sodelovala še skupina GRS Celje in helikopter letalske policijske enote. Prvotno poškodovanega J. A. so reševalci uspeli rešiti brez resnejših poškodb. Istega dne so iz KIK-a sporočili, da so v industrijskem kanalu našli neznano moško truplo. Na kraju so policisti ugotovili, da gre na Ž. M. Znakov nasilja na truplu niso našli, tako da obstaja verjetnost, da je omenjeni po nesreči padel v kanal ali naredil samomor. 18. L Neznani storilec je vlomil v pisarniški in skladiščni zabojnik na gradbiču OŠ Šmartno. S seboj je odnesel več električnega in gradbenega materiala. Skupna škoda znaša okoli 450.000 SIT. Ob deseti uri ponoči je neznani storilec starosti med 17 do 23 let, višine 180 cm, oblečen v jakno in kavbojke ter z žensko nogavico čez glavo, oropal stanovanje v Kamniku. Pri tem je 15-letno dekle, ki je bilo samo doma, zvezal, nato pa pričel preiskovati predale in omare. S seboj je pobral denar in nekaj oblačil v skupni vrednosti okoli 50.000 sit. Storilca še iščejo. 22.1. Občan iz Šutne je sporočil, da je neznani storilec, velik približno 180 cm, oblečen v svetlejše hlače in temnejšo jakno ter s kapo ali nogavico na glavi, razbil steklo izložbenega okna zlatarne na Šutni in odnesel zlato ogrlico, vredno 128.000 sit. Tudi tega storilca še iščejo. Objestni mladeniči Da se današnja mladina očitno precej dolgočasi, dokazuje tudi primer, ki se je zgodil 16. januarja. Takrat so namreč domžalski policisti sporočili kamniškim, da je na vlaku, ki je peljal po deveti uri zvečer iz Kamnika proti Domžalam, gorelo. Po zbranih obvestilih naj bi trije ali štirje neznani mlajši fantje med postajama Kamnik in Duplica zažgali sedeže ter na Duplici izstopili. Osebje vlaka je požar pogasilo, kljub temu pa je nastala škoda za 400.000 sit. V naslednjih dneh so policisti ugotovili storilce in bodo zoper njih podali kazensko ovadbo na tožilstvo. Ponoči tega dne je neznanec v Kamniku vzel avtomobilsko prikolico znamke PTC Amigo Številke S 000003, s številko šasije ZY20000A63010803 z aluminijasto karoserijo. 27.1. Na Glavarjevi ulici v Komendi se je pripetila prometna nesreča zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu, kar je počel K. K. iz Lahovč. Pri tem je trčil v nasproti vozeče vozilo. Oba voznika sta bila ob trčenju lažje telesno poškodovana in zato odpeljana v Klinični center. (piki) 10 JE KRAJ, 0 SANJAMO mckkzJće, rimjsie tsi ^t, zelene esi (/ci/a/sff /ur//' (mz£. PREPUSTIMO SE PRIJETNEMU OBČUTKU TOPLOTE Za Vase zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: - polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi - jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah, - vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure, - vodene sprehode v okolico Dobrne, - družabni in kulturni program, - v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom CENIK do 3. marca 1996 TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA tel. 063/778 110, 778 023, faks 063/778 034 HURA, POČITNICE! Med zimskimi šolskimi počitnicami bo vozil avtobusna smučarsko središče na Rogli, kjer bodo smučarji lahko brezplačno hranili svojo smučarsko opremo. objekt 5 dni 7 dni 10 dni 14 dni HOTEL DOBRNA**" 34.700 47.460 66.360 90.930 HOTEL DOBRNA**** manjša dvoposteljna soba 31.230 42.714 59.720 81.830 VILA HIGIEA**** 38.400 52.640 73.620 100.856 HOTEL ŠVICARUA*** 30.700 42.210 58.900 80.668 ZDRAVILIŠKI DOM" 20.160 27.601 38.660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo UPOKOJENCEM podarjamo še dodatni 15% popust V Hotelu Švlcarija Imajo vsi gostje 25% popusta, kar je zgornja meja. Dodatno Se ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom Zlatarna Dragulj Glavni trg 7 Kamnik tel.: 817-035 Trgovina JAMB Suma 17, Kamnik te/.: 832-959 (bivša Utokova trgovina) vas zopet preseneča s svoje pestro ponudbo zlatega in srebrnega nakita, ročnih ur po ugodnih plačilnih pogojih. na Valentinov dan vam ob ^Wgotovinskem nakupu zlatega nakita nudimo 10% popust * * * V naši trgovini Jamb na Šutni 17 smo za vas pripravili pester izbor Murinih moških in ženskih oblačil blagovnih znamk Design, Leona in Carniolus. Usnjena konfekcija. Galanterijski in unikatni nakit s pravimi kamni. * * * - možnost plačila na več obrokov brez obresti - plačilo s karticami Veselimo se vašega obiska! Medvedova 16, Kamnik tel.: 817-381 TRGOVINA MOJCA \ Na Valentinovo obdarite svoje najdražje z majhno pozornostjo: čokoladni srčki, bonboniere, izbrani bonboni, kozmetika in še marsikaj... - Vsako žensko bomo na Valentinovo obdarili z rožico. Ugodna pustna ponudba: krofi, šunka, moka, olja, maslo... Odprto od 7. do 19.30, ob sobotah od 7. do 13. ure. KAM-LES d.o.o. Kamnik, Perovo 26, tel./fax: 813-157 INTERSH0P Attemsov trg 9, Gornji Grad Tel.: 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236 - servisiranje motorjev in motornih žag - servisiranje avtomobilov Škoda - prodaja rezervnih delov za vozila Škoda - na zalogi verige za motorne žage po ugodnih cenah Prodaja in servis vozil Škoda. Usluge opravljamo hitro in kvalitetno. Se priporočamo! Odprto od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Pripravili smo pestro ponudbo daril za Valentinovo In 8. marec. Hkrati vas obveščamo, da smo se preselili v zgornje nadstropje, vhod skozi trgovino Hoby. SERVIS TRZIN TEL- 061/721-720, FA* 061/712-032, TRGOVINA. 061/722-777 Prodaja vozli: 061/712-234. Delovni čas: vsak dan od 7. do 17, sobota od a do 12. ure NUDIMO VAM: avtomehaniko, diagnostiko, avtooptiko, avtokleparstvo, prodajo nadomestnih delov, prodaja olja SHELL in CASTROL in prodaja novih ter rabljenih avtomobilov Posebna ponudba: Fiesta classic................15.999 DEM Escort champion..........22.499 DEM VSAKO PRVO SOBOTO V MESECI) SEJEM RABLJENIH VOZIL. UGODNA PONUDBA NOVIH VOZIL S TAKOJŠNJO DOBAVO ZA VSE MODELE NA ZALOGI SO CENE ZNIŽANE VEČ KOT 2.000 DEM! Za polni delovni čas zaposlimo inštruktorja B kategorije. Pisne prošnje pošljite na naslov: Retos d.o.o., Trdinov trg 14, Mengeš. Veliko pustovanje Mestna godba KAMNIK prireja v soboto 17. februarja, ob 20. uri velika PUSTNO RAJANJE v športni dvorani Kamnik. Pripravili vam bomo bogat srečolov in izbor najboljših mask. Prva nagrada za naj, naj masko bo 1000 DEM. Bogate praktične nagrade dobijo tudi maske od drugega do šestega mesta. Za noro pustno vzdušje bo poskrbel priznani narodno zabavni ansambel bratov POLJAIMSEK. Za poceni pijačo in okusno hrano bo poskrbljeno. Predprodaja vstopnic: HRAM ROŽICE, Mengeš, tel.: 061/737-240 Turistična agencija VERONIKA KAMNIK, teL: 061/832-662 TRGOVINA MARIJA - MOSTE, tel.: 0603-628-877 AKCIJA V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN DISKONTU OLJE RASTL SONČNI CVET 186,70 SIT MOKA STARI MLIN 1 kg 72,00 MLETI SLADKOR 0,5 kg 110,00 MARMELADA MARELICA 870 g 419,00 VINO UUTOMERČAN 1 I 375,00 VINO DAR JESENI 1 I 191,00 KOMPOT ANANAS KOŠČKI 863 g 145,00 JUHA GOV. KOCKA 132 g 256,00 BONBONIERA CONF1NA 200 g 308,00 BONBONI BONKO MIX 100 g 54,00 ŠUNKA KOSI BREZ KOSTI 1 kg 1083,60 VRAT BREZ KOSTI 1 kg 1144,00 HREN 150 g 122,20 SIR MAXI SPECIAL 1 kg 819,00 MARGARINA BAUEREN KRONE 165,70 DEŽURSTVA: V FEBRUARJU sta ob sobotah dežurni MARKET KRANJSKA (tel. 814-916) in NEVUE (tel. 831-675), od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa MARKET KRANJSKA od 8 do 11 ura SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! trgovina AJDA LJUBLJANSKA 42 KAMNIK nasproti tovarne STOL TEL.: tel.:813-892 FAX: 061/813-934 DELOVNI ČAS PONEDELJEK-PETEK 7.30-19.30 SOBOTA 7.30-17.00 NEDELJA 8.00-12.00 V trgovini AJDA vam nudimo pri vseh vaših nakupih nad 2.500,00 sit zamik plačila od 15 do 20 dni. NAKUP NAD SIT DNEVNI ZAMIK PLAČILA DNI 2.500,00 15 3.500,00 16 4.500,00 17 5.500,00 18 6.500,00 19 8.000,00 20 iJNJudimo vam ugoden nakup pralnih praškov in raznih čistil. MALI OGLASI InStruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Gospodinjske šivalne stroje popravljam. Tel.: 812-826. Prodam otroško posteljico 80x120 cm in športni voziček. Tel.: 812-564. Iščemo dopoldansko varstvo za triletnega Jerneja in enoletnega Jana. Tel.: 811-502. Instruiram angleščino za osnovne šole in nemščino. Tel.: 831-554. Trske v butarah za spodžig drv prodam po 500 SIT. Tel.: 825-574 Koželj, Stahovica 29/a. Parcelo v Palovčah na lepi sončni legi prodam. Tel.: 737-333. Trafiko v obratovanju oddam. Tel.: (0609) 633-238 AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP J) Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 telTfajt 727-042 mobitel: (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri. .00. NA-BO d Ljubljanska 31, Kamnik, tel.: 815-349 Nudimo vam: - gradbeni material - inštalacijski material - Izolacijski material - keramične ploščice - notranja vrata V februarju 5% gotovinski popust Delovni čas: od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do T3. ure. mm* "24 m 'CO* PEUGEOT RODEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 ta* 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-om, SERVO VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670 Za vas smo pripravili • Jedi po naročilu • sobotna, nedeljska in praznična kosila • naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC za 1198 SIT • razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado... • v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure. Dobrodošli! TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI KARP DEKOR USNJARSKA 9 KAMNIK : 817-369 DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno) - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje - prešite odeje 2 kom 8.400 SIT - vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT - iogiji - prehodne jakne In bunde od 3.300 SIT dalje Veliko znižanje ženskih bund Novo: talna obloga lamlnat SUPER UGODNE CENE OD 9. DO 21. FEBRUARJA! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! AVTOMOBIL, KI NUDI SE VEC • TAVRIA euro že od.........rj*g^> 8590 DEM TAVRIA lux že od ....^ff^^zT.. 9400 DEM GENERALNI ZASTOPNIK iS ccd\/ic Mala Loka 15, Domžale ✓ OCKVIO Te|. 372-333, 16-12-164 ✓ DODATNA OPREMA 'aks: 373-151 ✓ ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ✓ UGODEN KREDIT (do 5 let, brez pologa, obrok 17.800,00 SIT) ✓ GARANCIJA ENO LETO ali 30.000 km SERVISI V VAŠI BLIŽINI: • Avtomehanika Bergant Kamnik, tel.: 832-247 • Avtoservis Glažar Ljubljana, tel.: 349-887 • Avtoservis Pižem Domžale, tel.: 373-151 d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! rrrntti i i i i i i .............. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * ol|ne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 n 1111111111ii111111111n MUŠIČ MENGEŠ, tel.: (061) 738-619. Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreze in razmeče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je primerna za pašnike in hriboviti svet. Zapoge 40 61217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 telefax: 061/824 158 Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, bukova drva, premog pakiran v vreče, lesni briketi v paketih. Hitra dostava. Plačilo na čeke. MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 vabi z ugodno ponudbo - šink (1 kg) 820 SIT - krače (1 kg) 540 SIT - sir gauda (1 kg) 755 SIT - kava loka (100 g) 135 SIT - minas kava (100 g) 135 SIT - union pivo (zaboj) 1600 SIT - šunka prešana (1 kg) 1.120 SIT - šunka plzza (1 kg) 754 SIT Pripravljamo narezke po vaših željah! CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. ZAHVALA V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustil PETER REMS Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli iskrena sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala osebju DU Kamnik, dr. Hrovatinovi ter sestrama Jani in Romani za njihovo prizadevnost pri zdravljenju. Hvala g. Modicu in g Močniku za ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in lovcem LD Domžale, ki ste ga tako Številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoč i: vsi njegovi Januar 1996 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš; tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Nenadoma nas je v 31. letu življenja zapustila ljuba žena, mamica, hči, sestra in snaha VANJA SEDUŠAK roj. Škerjanec iz Tunjic, Košise 20 Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Juhantu za izredno prizadevnost in lep pogrebni obred, g. Ivanu Nograšku za poslovilni govor in Tunjiškemu oktetu za občuteno zapete žalostinke. Njeni najbližji: mož Janez, sinova Grega in Primož, mami, oči, sestra Irena, tašča in tast Tunjice, Duplica, Mengeš, januar 1996 CVETLIČARNA NUDIMO VAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic rezano cvetje Cvetličarna na Bakovniku fpoles menjalnice Tropical in Ljubljanske banke) tel.: 061 813 559 NE POZABITE NA VALENTINOVO OBDARITI SV0JH NAJDRAŽJIH! Odprto vsak dan od 7.30 do 19". ob sobotah od 7b do 13" Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodni plačilni pogoji! - 10% gotovinski popust - prodaja na čeke: 5% popust na 2 ali 3 enake obroke na 4 ali 5 enakih obrokov brez popusta - prodaja na kredit: 6, 7, 8, 9 ali 10 enakih obrokov brez obresti. Ugodno! Pralni stroj PS 608 za gotovino samo 57.546 SIT Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13 ure >»»»>»> Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, tast, brat, stric in svak JANEZ ŠKRJANEC st. iz Volčjega Potoka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, podjetju Titan in Društvu upokojencev Kamnik. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Volčji Potok, Smarca, Homec, Križ, Podgorje, Brezje, januar 1996 Življenje moje bilo je trpljenje, a pri Bogu novo bo življenje. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta POLONA BERNOT iz Nevelj 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Zvezi borcev za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje, gospodu Poličniku za izrečene poslovilne besede. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik za vso skrb in nego. Vsi njeni Nevlje, Mekinje, Bakovnik, januar 1996 TRGOVINA KLHS |*| 55 Kamnik, Glavni trg 15 tel.: 831-390 Pestra izbira zdrave prehrane. SLADKA DARILCA ZA VALENTINOVO! V pustnem času pa priporočamo slastne krofe, flancate in drugo pecivo... Naročite jih lahko tudi po tel. 831-390. rfMif****** MREŽE -KOVINSKE, PROTIVLOMNE IN OKRASNE ZA OKNA IN VRATA izdelujemo v Preddvoru. Tel.: (064) 45-129. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Le delo, skrb, tprljeme izpolnjevalo Tvoje je življenje, vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so Ti mod in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA ob boleči, nenadni izgubi našega dragega ANTONA SEMPRLMOŽNIKA iz Bele v Motniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo pevcem, g. župniku za lep obred in govorniku društva upokojencev za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jožica, sin Tone z družino, sin Jože in hčerka Marija Januar 1996 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Enaindvajsetega februarja mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric FRANCE CEVKA Čevkov Franci Hvala vsem, ki se ga spominjate, ga ohranjate v lepem spominu, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zakal, februar 1996 Pesem čarobno ti pojem, kličem te z njo čez gore, kaj, ko do tebe ne morem, pesem prikliče mi žalost v srce. (Beni) ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi našega dragega moža, očima, sina, brata in dobrega prijatelja JANEZA PLEVELA - Pubija iz Mekinj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Svilanita in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala Dušanu Humarju, GRS Kamnik, GRS Slovenije, govornikoma Cenctu Griljcu in Marjanu Rcpiču ter Janezu Benkoviču za lepe recitacije. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, Damjan, oče Janez, brat Roman z družino, drugo sorodstvo in prijatelji Januar 1996 F 16 KAMNIŠKI OBČAN 7. FEBRUARJA 1996 NAPMPEIH Čas za obnovo hiš in stanovanj je tukaj! Kam po potrebni gradbeni material, orodja, opremo, barve itd,? VNapredkove odlično založene trgovine Kovinar, Ljubljanska 71 Domžale, tel. 721-415 • keramične ploščice 10x20 že od 1.074 ! do 1.672 Sit • motorne žage Alpina od 39.000 Sit dalje • motorne žage Stihi od 82.000 Sit dalje • orodja • tuš kabina 80x80 17.000 Sit • garniture ključev • vodovodni material, vijaki... Barve laki, Kolodvorska 1, Domžale, tel. 721-254 • jupol 30 kg 2.760 Sit • silikonski kit - kartuša 289 Sit i • vse zunanje in notranje barve za les in kovine • čopiči • čistila in še in še! Kurivo, trgovina z gradbenim materialom, Masljeva 4, Domžale, tel. 721-330 cement, apno, opeka, bramac kritina, armaturne mreže, železo vseh vrst, parket, hidro in termo izolacije, stavbno pohištvo Inles in Liko, cevi - skratka vse za gradnjo Blagovnica Vele - elektro oddelek, talne obloge • pralno sušilna garnitura Gorenje 95.900 Sit • pralni stroj 906, (600 obr/min) Gorenje | 58.900 Sit 1 • štedilnik (2 plin, 2 elektrika) bel ali rjav 42.900 Sit • hladilniki (135 1) 34.900 Sit vse vrste talnih oblog, stenskih tapet... Cene so konkurenčne, blago pa domače in uvoženo. Obnavljamo z Napredkom! vji sli. Jfe, Jte. «4l j-JLj, ij/L ijg. \k jJ& jOj, <£r \I/ VI/, \t» M/ vi/ *tt «V vt/ v|/ vi/ vi/ >]/ vi/ vt> /Tc ^ Tfr tt? ^r? ^fr ^ ^r? ?r» »t? ?r> ^ ^f* 'fv 'Iv 'T" 'p /f* /f« vpr vp: 7fr 7fr Vfr Tfr 7f-r Pust Pust Pust Pust Pust Na pustno soboto, 17. februarja, bo ob 10. url na ploščadi pred Vele tradicionalno otroško pustno rajanje. Tri najlepše maske bomo nagradili. Ob 9. uri nas bodo obiskali kurenti z Dravskega polja Pridite, zanimivo in veselo bo! vil vj/. vV vlj, ,vV M/ vt«, vlj, vV. »V. vi;, jlfc »fe, .Sk \V. vl» vj/ vL» jO. vi/ vi«. \L» vi/ vt/ v]/ v!/ vi/ ^Tc 7fr 7fr /t» ^r? vr* /1> t^t 7p vfr 7fr vfr 7pr v|v vf> Tfr yft *t> vpr ^pr vpr 7jc Napredek, dobro ime med trgovci! Tudi letos dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404). Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Posebna ponudba suhomesnatih izdelkov za pustni čas. .Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale,x Prešernova 1/a, gorenje 6,722 07 AKCIJSKA PRODAJA NA GOTOVINO! * sušilci perila 37.900 SIT * pralni stroj PS 904 49.500 SIT * pralni stroj PS 906 59.000 SIT UGODNA PRODAJA: hladilniki, zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, štedilniki, pralni stroji, sesalci, likalniki, barvni TV, glasbeni stolpi, posoda... Plačilni pogoji: — popust do 10% za gotovinski nakup — kredit do 10 enakih obrokov brez obresti Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! GNEČA NA GROHARJEVI: sodeč po odgovoru pristojnih, ki so ga posredovali občinski svetnici Alenki Koželj, se ta problem še ne bo kmalu rešil. UNIČUJEMO SEBI: čeprav svetilke na Groharjevi in Matije Biejca stalno obnavljajo (vsaka stane 30000 SIT!), je te dni ponovno povsem uničenih najmanj 10 svetilk, da o železniški postaji, kjer so nočni vandali z varilnim aparatom odžagali šest cevi, ne govorimo... ___ Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik UPOKOJENCI ZA NAKAZOVANJE VAŠIH POKOJNIN IZBERITE NAŠO BANKO! Odprli Vam bomo tekočI račun ali hranilno knjižico, kamor Vam bo ZPIZ nakazoval Vašo pokojnino. Pripravljeni smo na Vaš obisk v eni izmed naših poslovalnic in sicer: na Glavnem trgu 10 v Kamniku, telefon 817-138, kjer Vas pričakuje Jelka Gerbic na Bakovniku Ljubljanska 14, telefon 813-210, kjer Vas pričakuje Helena Bogataj Poskrbeli smo, da se boste v miru pogovorili o načinu poslovanja z našo banko. Poslovni čas: pon., torek, četrtek, petek od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure sreda od 8. do 11. ure in od 15. do ia ure SRČEK GLAVNI TRG 8, KAMNIK TRGOVINA Z OSEBNIMI IN POSLOVNIMI DARILI VALENTINOVO V TRGOVINI SRČEK plišaste igrače, presenečenja... Velika izbira usnjene galanterije, vžigalnikov ZIPPO, kaset in CD plošč, ure seiko, casip, lorus, pulsar in pasovi ter baterije 5% POPUSTA ZA VSE, KI BODO PRI NAKUPU POKAZALI PRIČUJOČI OGLAS SERVIS KRULC Cesta heroja Vasje 8, Moravče tel./faks: 061 731 143 prodaja novih in rabljenih vozil NISSAN tudi staro za novo prodaja rezervnih delov in dodatne opreme mehanika, kleparstvo, ličarstvo