< > F- Q D ■» u V) < .1 O Lažje je pojesti kakor prebaviti. Nemški pregovor rm Številka 49 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 10. dec. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Obstoječo dejavnost na mladinskem področju moramo še povečati. predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik Februarja in marca bodo volitve NSKS iz NAŠIH OBČIN ^odpore EU za kanal Občini Borovlje in Pliberk v r©soluciji zahtevata za grad-njo kanalizacije finančna sredstva Evropske unije. Poročilo na strani 6 BAZAR ZA DOBER NAMEN Denar za pomoč siromakom v Bosni Ženske Enotne liste Pliberk so preteklo sredo pripravile bazar, katerega izkupiček so namenile projektu v Bosni. Denar v višini 20.000 šilingov bodo predale bivšemu ambasadorju dr. Zdravku Inzku (slika desno), ki bo projekt osebno nadzoroval. ŠPORT Dob - Salzburg 1:3 Dobljani so sicer izgubili doma proti Salzburgu, kljub temu pa so se kvalificirali za play-off. Poročilo na strani 19 Komentar ZNP s težo Kako bodo potekle druge neposredne volitve NSKS? d 20. februarja do 19. I 1 marca 2000 bodo druge neposredne volitve NSKS. Volilni postopek je postal nekoliko enostavnejši, znižalo se je število članov Zbora narodnih predstavnikov. Ali se bo znižala tudi volilna udeležba, pa bo seveda odvisno od volilk in volilcev. Marsikdo trenutno gotovo (še) ne kaže tistega navdušenja, ki je vladalo ob prvih neposrednih volitvah pred štirimi leti. Eni so razočarani, ker so bili prepričani, da se bodo že takoj po prvih volitvah rešila vsa no-tranjeslovenska razhajanja. Drugi spet so upravičeno pričakovali, da bo volja ljudstva začela odločilno vplivati na „vi-soko politiko”. Bili bi neseriozni, če tega ne bi hoteli upoštevati. Drži, da Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), ki ga je izvolilo skoraj 5000 koroških Slovencev, ni uveljavil tiste teže, ki bi mu pristajala. Drži, da ni funkcioniral tako, kot se to pričakuje od g remija z največjo legitimacijo. Vzrokov za to, da se direktno izvoljeni ZNP ni ustrezno uveljavil, je bilo več. Predvsem pa je zelo kvarno vplivalo tudi dejstvo, da sta lahko Avstrija in Slovenija izkoriščali skrajno škodljivo neusklajenost med NSKS in ZSO. Imeli sta z njima lahko igro - vse to seveda v škodo celotne narodne skupnosti. Medtem sta se NSKS in ZSO dogovorila za skupni KOKS-Ko-ordinacijski odbor. V prihodnje hočeta nastopati nasproti Dunaju in Ljubljani čim bolj usklajeno in učinkovito. To velja predvsem za področje narodne politike - prav tako pa tudi za finance. Zato sta prejšnji teden v okviru KOKS sprejela sklep, ki natančno določa sistemsko dodelitev finančnih podpor s strani slovenske in avstrijske vlade. Na osnovi tega sklepa bo ZNP tisti, ki bo odločal o dodelitvi največjega dela finančne podpore iz Slovenije. S tem pa bo dobil tudi tisto težo, ki mu pristaja. Ali drugače rečeno: Dobili bodo odločilno besedo tisti, ki bodo izvoljeni v ZNP na 2. neposrednih volitvah. Janko Kulmesch ■ Volitve NSKS I. Osrednja volilna komisija sklenila, da se bodo volitve NSKS izvedle od 20. februarja pa do 19. marca 2000. ■ JANKO KULMESCH Druge neposredne volitve NSKS bodo od 20. februarja pa do 19. marca 2000. Kdo lahko voli? VVEDENIG: Prvič - vsi, ki so se vpisali v volilni imenik za prve volitve leta 1995. Drugič - vsak avstrijski državljan, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti in bo leta 2000 dopolnil 15. leto. Kdor se hoče udeležiti volitev, mora to pisno ali ustno izjaviti od 8. januarja do 11. februarja 2000. Kdo lahko kandidira za Zbor narodnih predstavnikov? VVEDENIG: Vsak, ki ima aktivno volilno pravico in se brez pridržkov priznava kot pripadnika slovenske narodne skupnosti. Svojo kandidaturo mora prijaviti pri krajevni ali osrednji volilni komisijo najkasneje do 4. februarja 2000. Hkrati mora predložiti najmanj tri podporne izjave volilnih upravičencev. To velja za kandidate, ki hočejo biti izvoljeni v ZNP. Veljajo isti pogoji tudi za tiste, ki hočejo postati predsednik/ predsednica? VVEDENIG: Da - razen, da morajo leta 2000 izpolniti 19. leto in najkasneje do 4. februarja predložiti trideset podpornih izjav. V čem obstajajo glavne razlike med sedanjimi in prvimi neposrednimi volitvami NSKS? VVEDENIG: Prvič - ZNP se tokrat ne voli več v dveh volilnih krogih, temveč v enem. Izjema so samo volitve predsednika; če v prvem volilnem krogu nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine, je treba izvoliti predsednika v drugem volilnem krogu. Druga razlika do volitev iz leta ■ Volitve NSKS II. Kdor hoče kandidirati za predsednika ali za ZNP, mora svojo kandidaturo javiti najkasneje do 4. februarja 2000. 1995 se nanaša na število članov ZNP. To se je zmanjšalo od 60 na 48. Zmanjšalo pa se je tudi število volilnih okolišev. Sedaj jih je 18 (prej 20). Kako so ti volilni okoliši razporejeni, pa je razvidno iz Razglasa volitev oz. prikazane karte (glej stran 3 - op. ured.). Kako bo potekalo glasovanje? VVEDENIG: Vsak volilec bo prejel tri glasovnice. S prvo glasovnico bo volil zastopnika svojega volilnega okoliša. Na tej glasovnici bodo imensko navedeni vsi kandidati iz dotičnega okoliša. Nakriža se lahko samo eden. Tisti, ki bo dobil največ glasov, bo izvoljen v ZNP. Ker je volilnih okolišev 18, se po tej poti izvoli v 48-članski ZNP 18 kandidatk/ kandidatov. Kako pa se volijo ostali 30? VVEDENIG: Ti se volijo z drugo glasovnico. Na tej glasovnici bodo imensko navedeni vsi, ki so prijavili svojo kandidaturo za volitve ZNP. Volilec/volilka lahko ■ Volitve NSKS III. Organizacijo 2. neposrednih volitev bo vodil osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc VVedenig. nakriža največ 30 kandidatov/ kandidatk - tudi take, ki ne prihajajo iz njegovega/njenega volilnega okoliša. In za kaj je tretja glasovnica? VVEDENIG: Za izvolitev predsednika/predsednice. Tu bodo navedena imena vseh, ki so vložili svojo kandidaturo za predsedniško funkcijo. Kako pride volilec/volilka do glasovnice? VVEDENIG: Dobi jo po pošti ali osebno pri članih krajevne volilne komisije. Kje naj odda glasovnico, potem ko jo izpolni? VVEDENIG: Zaprto povratno kuverto z glasovnico lahko odda • pri članih krajevne komisije ali • jo vrne po pošti na naslov krajevne volilne komisije. Kdo so krajevne komisije? VVEDENIG: Sestav in naslov krajevnih komisij boste pravočasno brali v NAŠEM TEDNIKU. Franc VVedenig, osrednji tajnik NSKS: „Število članov ZNP bo tokrat nižje - zmanjšalo se bo od 60 na 48. ” NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV (NSKS) RAT DER KARNTNER SLOWENEN RAZGLAS Osrednja volilna komisija Narodnega sveta koroških Slovencev razglaša v smislu 8., 10. in 13. člena pravil ter § 2 volilnega pravilnika VOLITVE PREDSEDNIKA / PREDSEDNICE IN V ZBOR NARODNIH PREDSTAVNIKOV IN PREDSTAVNIC (ZNP) od nedelje, 20. februarja, do nedelje, 19. marca 2000 VOLILNA PRAVICA Aktivno volilno pravico za volitve v ZNP in za volitve predsednika/predsednice imajo vsi avstrijski državljani slovenske narodne skupnosti, a) ki so bili veljavno vpisani v volilni imenik ob volitvah Narodnega sveta leta 1995 b) ki v letu 2000 dopolnijo 15. leto starosti in od 8. januarja do 11. februarja 2000 pisno ali ustno (pred enim članom pristojne krajevne volilne komisije) izjavijo, da se hočejo udeležiti volitev in so na osnovi te izjave sprejeti v volilni imenik. Osebe, katerim krajevna volilna komisija odkloni vpis v volilni imenik, imajo pravico pritožbe na osrednjo volilno komisijo. Prijave so možne tudi še po 11. februarju, vendar je v primeru odklonitve vpisa v volilni imenik po krajevni volilni komisiji izključena pritožba na osrednjo volilno komisijo. Pasivno volilno pravico za volitve v ZNP imajo vsi aktivni volilni upravičenci, a) ki se brez zadržkov priznavajo za pripadnike slovenske narodne skupnosti b) ki so voljni izpolnjevati naloge in dolžnosti narodnih predstavnikov in predstavnic, določene po pravilih NSKS, in c) ki kandidaturo pismeno prijavijo pri krajevni ali osrednji volilni komisiji najkasneje do 4. februarja 2000 in hkrati predložijo najmanj tri podporne izjave iz vrst aktivnih volilnih upravičencev. Ustrezni obrazci za prijavo kandidature so na razpolago pri krajevnih volilnih komisijah in pri osrednji volilni komisiji na sedežu NSKS v Celovcu, Viktringer Ring 26. Pasivno volilno pravico za volitve predsednika/predsednice NSKS imajo osebe, ki v letu 2000 dopolnijo 19. leto starosti, uživajo aktivno volilno pravico in prijavijo svojo kandidaturo pri osrednji volilni komisiji najkasneje do 4. februarja 2000 in predložijo najmanj 30 podpornih izjav. Ustrezni obrazci za prijavo kandidature so na razpolago pri osrednji volilni komisiji na sedežu NSKS v Celovcu. GLASOVNICA Glasovnice za volitve v ZNP in predsednika/predsednice NSKS bodo vsi volilni upravičenci pravočasno prejeli • po pošti ali e osebno od članov oz. pomočnikov krajevne volilne komisije Izpolnjene glasovnice je treba vrniti v zaprtih povratnih kuvertah članom krajevne volilne komisije ali po pošti na naslov krajevne volilne komisije najkasneje do 19. marca 2000 - do 20. ure. VOLILNI OKOLIŠI CELOVEC' _ tLAGENFURT 9 Borovlje Ferlach Dvojezično ozemlje je razdeljeno na 18 volilnih okolišev. Slovenci zunaj dvojezičnega ozemlja ^ se lahko prijavijo za volilni imenik v volilnem okolišu Celovec in okolica. Za pripravo in izvedbo volitev so pristojne krajevne volilne komisije, ki bodo imenovane za vsak volilni okoliš in se bodo konstituirale do 7. januarja 2000. Nadaljnje in podrobnejše informacije v zadevi volitev bodo volilne komisije pravočasno objavile. Celovec, dne 9. decembra 1999 mag. Rudi Vouk predsednik osrednje volilne komisije Komentar Nove možnosti \/ mmmye pred več ko 10-imi leti se X je uveljavilo spoznanje, da fc—morajo vse avstrijske manjšine usklajevati svoje politične interese. Zato je bil na Dunaju ustanovljen tudi Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). Medtem pa smo priča odločilnih sprememb. Državna raven je sicer slej ko prej pomembna. Na drugi strani pa je dejstvo, da države-članice EU oddajajo vedno več pristojnosti v korist tako imenovane evropske ravni - tudi na področjih, ki imajo opraviti z manjšinskimi vprašanji. Nova člena 6 in 7 pogodbe o EU in člen 13 pogodbe o Evropski skupnosti neposredno navezujejo na vprašanja človekovih in manjšinskih pravic, Evropska komisija ponuja vedno več programov, s katerimi podpira izobraževalne dejavnosti in kulturno izmenjavo, programi INTERREG pa naj bi pomagali krepiti čezmejno sodelovanje. Tako lahko ugotovimo, da Evropa ponuja manjšinam številne nove možnosti. Prav tako pa je tudi dejstvo, da manjšine ne znajo izkoristiti teh možnosti v zadostni meri. Temu se ni treba čuditi, kajti kako lahko neka mala narodna skupnost vpliva na oddaljeni, prepogosto „oddvignjeni" Bruselj? Skupno nastopanje, kakor se to dogaja v okviru EBLUL, pomaga strnjevati moči majhnih narodnih skupnosti in jim dajati skupen glas tudi na evropski ravni. Glas EBLUL je sicer dokaj šibek, a vsaj eden od začetkov manjšinskega usklajevanja v veliki Evropi. Potrebna pa ne bo samo krepitev manjšinskih struktur v Bruslju samem. Treba bo upoštevati tudi ..evropski faktor" v političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah ter društvih posameznih manjšin. Potem bomo lahko s pomočjo Bruslja spremenili to ali ono pravno zadevo v korist manjšinam, dobili za razne projekte čim več podpor - skratka, postali kos razvoju, ki ga imenujemo evropeizacija manjšinskih vprašanj. Karel Hren EVROPA IN NARODNE SKUPNOSTI Evropska kritika na račun avstrijske vlade EBLUL (Evropski biro za manj rabljene jezike) opozarja avstrijsko vlado na nerešene manjšinskopolitične probleme. EBLUL je najpomembnejše združenje manjšin v okviru uradne EU. Predsednik je glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, avstrijski komite pa vodi Karel Smolle. Osrednji organ te nevladne organizacije je ti. Svet (Council), ki se srečuje po navadi trikrat letno. Ta srečanja imajo predvsem dva namena: Na eni strani služijo okvirnemu organizacijskemu in vsebinskemu delovanju EBLUL, na drugi strani pa seznanjanju s specifičnim manjšinskopolitičnim položajem v deželi, kjer se vodstvo EBLUL nahaja na obisku. Prejšnji teden je bilo tako srečanje - podprli so ga Urad zveznega kanclerja, avstrijsko zunanje ministrstvo in mesto Dunaj - v avstrijski prestolnici. Karel Smolle je v svojem poročilu prikazal razkorak med formalno pravno zaščito narodnih skupnosti in njenim izvajanjem. Poudaril je, da je treba nujno uvesti določilo, po katerem imajo manjšine možnost, da kot skupnost izterjajo svoje pravice. Pozval je tudi avstrijsko vlado, naj končno ratificira Charto o regionalnih in manjšinskih jezikih. Smollejevemu poročilu so sle- T Predsednik avstrijskega komiteja EBLUL Kare! Smolle. dile predstavitve položaja posameznih manjšin. Položaj koroških Slovencev je predstavil predsednik sosveta dr. Marjan Sturm, štajerskih pa predsednik Društva „člen 7” Branko Lenart. Dejstvo, da so lahko pred evropskim forumom predstavili svoj težki položaj tudi štajerski Slovenci, je bilo zastopnikom uradne Avstrije trn v peti. Sploh pa se je pri prikazu položaja posameznih manjšin izkazalo, da je manjšinska zaščita v Avstriji dokaj pomanjkljiva in nedosledna. Zastopnica Urada zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner je skušala te pomanjkljivosti omiliti s tem, da je pri vsaki manjšini izpostavila pozitivne ukrepe, hkrati pa napovedala, da bo to ali ono prav gotovo že kmalu rešeno. Tako je nastala nekakšna slika dveh resnic - manjšinska in uradna, kar pa so zastopniki EBLUL in strokovnjaki kar hitro spregledali, saj poznajo podobne ..resnice” tudi iz lastnih dežel. Temu primerna je tudi resolucija, ki so jo sprejeli na dunajskem zasedanju. V njej opozarjajo uradno Avstrijo na nerešene manjšinskopolitične probleme in na nedosledno izvajanje njenih mednarodnopravnih obveznosti. Tako je Avstrija Charto o regionalnih in manjšinskih jezikih sicer podpisala, vendar je ni ratificirala (za to je potreben sklep dunajskega parlamenta). Ker je še ni ratificirala, Charta avstrijske vlade tudi še ne obvezuje. Zakaj se Avstrija obotavlja, da bi Charta postala zanjo obvezujoča, ni težko uganiti: Z razliko do okvirne konvencije o zaščiti manjšin, ki jo je Avstrija že ratificirala, je Charta o regionalnih in manjšinskih jezikih dokaj konkretnejša. Gre za evropski zakonodajni dokument, ki je trenutno manjšinam najbolj naklonjen. Karel Hren INFO: EBLUL - KDO IN ZAKAJ? Ime EBLUL - Evropski biro za manj rabljene jezike (European Bu-reau for lesser used langua-ges) Namen • Delovanje v imenu avtohtonih regionalnih in manjšinskih jezikovnih skupin v Evropski uniji in biti njihov govornik • Promocija in zaščita teh jezikov znotraj EU, njenih ustanov in njenih članic • Prizadevanje za pravno in politično podporo manjšinskim jezikom na evropski in nacionalni ravni Organizacijska struktura EBLUL sestavljajo • 13 državnih komitejev (Member State committee). Vsaka članica EU ima en komite, ki reprezentira jezikovne manjšine te dežele; Grčija in Portugalska nista vključeni. • Svet EBLUL (Council). Vsak državni komite lahko imenuje dva zastopnika v ta najpomembnejši organ EBLUL. • Predsedstvo (Board). Sestoji iz predsednika in pet direktorjev. Trenutno je predsednik tržaški Slovenec Bojan Brezigar. EBLUL ima dve pisarni - v Bruslju in v Dublinu. Celotno delovanje se financira s sredstvi Komisije EU. Avstrijski komite Kot eden od trinajstih državnih komitejev skuša tudi avstrijski zastopati interese v Avstriji živečih manjšin na evropski ravni. Vedno pomembneje je prav tako posredovanje informacij o možnih finančnih podporah s strani EU za različne projekte. Avstrijski komite vključuje razne strešne organizacije avstrijskih manjšin. Predsednik je Karel Smolle, podpredsednik pa Rudolf Sarkozi. Zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine v Italiji ne odgovarja predstavam Slovenske skupnosti. DR. BERNARD ŠPACAPAN SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI V osnutku niso jasno določili manjšinskega teritorija, ne predvidevajo pa tudi ne manjšinskega mandata. DR. DRAGO ŠTOKA Kljub zakonu je še vse odprto ■ Rimski parlament je sprejel zakon za jezikovne manjšine, kar pa ne pomeni, da je s tem bil sprejet tudi zakon o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. ■ Srečanje NSKS s SSk (Slovenska skupnost v Italiji) na Koroškem bo v znamenju večje solidarnosti med obema slovenskima narodnostnima skupnostima. ^^red kratkim je italijanski parlament odobril zaščitni I zakon za dvanajst zgodovinskih oz. avtohtonih narodnih manjšin. V zakonu so omenjeni tudi Slovenci, kar je načelno gotovo pozitvino. Še posebej velja to za slovensko narodno skupnost v videmski pokrajini, torej za beneške Slovence in za Slovence v Kanalski dolini. Doslej jih Italija kot Slovence sploh ni priznala in jih pojmovala kot ..nekulturne” ljudi, ki govorijo „neki čudni slovanski dialekt”. Kljub razveseljivemu dejstvu, da je Italija po 50-ih letih sprejela za vse avtohtone manjšine globalni zaščitni zakon, to še ne pomeni, da je bil s tem sprejet tudi zakon o zaščiti Slovencev. Na prvi hip zveni to morda protislovno, vendar je treba vedeti, da je ne- davni sklep rimskega parlamenta bolj načelne narave. Za zaščito Slovencev v Italiji je potreben posebni zakon, kakšen bo ta, pa je še docela odprto. Trenutno se v rimskem parlamentu razpravlja o zakonskem osnutku, ki je zelo pomanjkljiv. To sta v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudarila tudi predsednik Slovenske^ skupnosti (SSk) dr. Bernard Špacapan in dolgoletni deželni poslanec SSk dr. Drago Štoka (ŠSk ima pri Slovencih v Italiji enako vlogo kakor EL pri koroških Slovencih). Tako Špacapan kakor tudi Štoka zahtevata, da je treba osnutek nujno izboljšati. Zakaj? Po osnutku teritorij, na katerem naj bi veljal zaščitni zakon, ni jasno določen. O tem naj bi odločale občine, osnovni pogoj za zakonsko zaščito pa je, da se zanjo izreče najmanj četrtina občinskih svetnikov. V primeru, da se to zgodi, je na vrsti paritetna komisija. Ta nato odloči, katere pravice slovenska narodna skupnost v dotični občini dejansko dobi in kakšna je njihova razsežnost. Polovico komisije sestavljajo zastopniki manjšine, drugo polovico zastopniki italijanskih oblasti. Če je sklep komisije neodločen, odloča glas predsednika komisije. Ta pa naj bi prišel iz vrst italijanskih oblasti. Kaj to v praksi pomeni, ni treba posebej ugibati. ŠSk zato zahteva, da je treba v zakonu občine, v katerih naj bi manjšinska zaščita veljala, navesti imensko. Po predlogu SSk je teh občin 37, „če pa bodo uresničili zakonski osnutek, bo manjšinska zaščita veljala kvečjemu v 10-ih občinah" (dr. Špacapan). Zakonski osnutek ne predvideva tudi zajamčenega manjšinskega zastopstva v zakonodajnih telesih. Dr. Štoka NAŠEMU TEDNIKU: ..Zahtevamo to, kar je Slovenija uresničila v korist italijanske narodne skupnosti.” „Poleg tega”, tako dr. Štoka, „hočemo, da se slovenski glasbeni šoli zagotovi avtonomija. Nočemo biti neki privesek italijanske glasbene šole.” Kakor na Koroškem se ubadajo s perečimi problemi tudi Slovenci v Italiji. Kako jih je mogoče v znamenju medsebojne solidarnosti premagati, pa bo tema srečanja NSKS s SSk jutri, 11. decembra, na Koroškem. Janko Kulmesch PISMO BRALCA Jubilejno darilo V letu 2000 bo 80-letnica plebiscita. Na drugo oktobrsko nedeljo leta 1920 je večina Južnih Korošcev glasovala 2a to, da ostane Južna Koroška pri Avstriji. šedaj naj bi gospodarstvo in država darovala nad 500 milijonov šilingov, da bo lahko 10. oktober 2000 praznik, ki ga ne bodo šteli kot dopust. Tudi jaz sem srečen, da Koroške niso še bolj raztrgali. Vendar bi bila pol milijarda šilingov za nas Južne Korošce večjega in trajnejšega pomena, če bi jo investi- rali v pred leti zahtevano priključitev avtoceste in za to potrebni dvojni most čez Dravo. Profiliralo bi tudi „plebiscit-no mesto” Velikovec, ker bi končno bilo rešeno groznega prometa skozi mesto. Predor pod mestom ni rešitev, temveč služi samo kot alibi. Če bi do tega prišlo, bi sedanji prebivalci Južne Koroške gotovo bili pripravljeni, da se odpovejo plači, ki jo bodo prejeli za 10. oktober 2000. O tem sem trdno prepričan. kom. sv. Franc Rutar, Lido-Dobrla vas FINANČNA PODPORA Opozorilo društvom! Vsa društva, ki še niso zaprosila za finančne podpore za leto 2000 pri Uradu zveznega kanclerja, opozarjamo, da je rok za oddajo prošenj tokrat 15. januar 2000. Obenem opozarjamo doslejšnje prejemnike podpor, da morajo biti obračuni za leto 1999 najkasneje do roka, ki ga je Urad zveznega kanclerja navedel v pogodbi (praviloma 10. januar 2000), na Dunaju. 6 Iz naših občin KMETIJSTVO_________ Zbornica zaseda v ponedeljek Celovec. V ponedeljek, 13. decembra, bo od 13. ure naprej na gradu v Hrastovici (Krasto-witz) zasedala Koroška kmetijska zbornica. Na dnevnem redu občnega zbora je proračun za leto 2000 ter podelitev častnih priznanj zaslužnim kmetom. Proračun za leto 1999 je Bauernbund lani sklenil skupno s SJK. F in SRČ sta bila proti, zato je tudi letos pričakovati ostro razpravo. VODNA OSKRBA EL Djekše je proti podražitvi Djekše. Na minuli občinski seji sta ČVP in SPČ sklenili podražitev pristojbine za vodo od 7,50 šil. na 10 šil. Nadalje je občinski svet z večino sklenil kritje dolga vodne zadruge v višini 80.000 šilingov. Proti Hanzej Karner sklepu sta je glasoval proti glasovala dva podražitvi vode. mandatarja FPO ter mandatar EL Karner, ki je dejal, da povišanje ni utemeljeno in je s tem neupravičeno. resolucija____________ Proti zožitivi ceste v Celovec Škocijan. Občinski svet je na svoji minuli seji soglasno podprl predlog »divjega mandatarja" Heinza Marolta (prej F), da naj ostane ti. »Packerbun-desstraBe" štiripasovna. Škocijan se brani načrtov deželne vlade, ki hoče cesto zožiti. Marolt: »Dovoz do avtoceste je tako oddaljen, da za turizem tudi v prihodnje nujno potrebujemo široko cesto v Celovec". zavarovalnica Govorilne ure Zavarovalnica za kmete in kmetice ima decembra govorilne ure mdr. v Pliberku (14. dec. od 9 do 12. ure / v Raiki), in v Velikovcu (6. in 22. dec. od 9. do 12. ure - na okrajni zbornici). V Borovljah morajo občani v prihodnjem letu plačevati kar za 20 % višjo pristojbino za uporabo kanalizacije. Borovljani odslej plačujejo 20 % več za kanalizacijo SPO in ČVP sta na minuli občinski seji sklenila povišanje kanalskih pristojbin kar za 20 %. S tem naj bi pokrili 16-milijonski minus. Volilna skupnost je glasovala proti. Borovlje. Na minuli občinski seji, pretekli teden, so mandatarji iskali odgovor, kako pokriti 16 milijonski minus, ki je nastal pri gradnji občinske kanalizacije. SPČ in ČVP sta predlagali povišanje kanalske pristobine za 20% (od 1.1.2000 od 26 šil. na 31,45 šil. in s 1.1.2001 na 37,75 šil.). Župan dr. Fielmut Krainer (SPČ) je povišanje močno zagovarjal, saj je to zanj zaenkrat edina rešitev. Dežela Koroška se zaenkrat brani prispevati dodatna finančna sredstva in bo dala samo 2,8 milijona. FPČ, Lista Gabron in Volilna skupnost so povišanje kategorično odklonile. Mag. Peter Wald-hauser (VS) je dejal, da povišanja ne podpira, saj občani ne bodo plačevali za napake politike. Po- leg tega manjka vsakršen resen koncept, kako z občinsko kanalizacijo naprej. Borovlje in Pliberk skupno zahtevata sredstva EU Ker je finančni položaj pri kanalizaciji zelo kritičen, Borovljani iščejo nove finančne vire. Zato je občinski svet podprl resolucijo, ki so jo Borovljani izdelali skupno z občino Pliberk. V resoluciji, ki je naslovljena na kmetijsko ministrstvo na Dunaju, zahtevata občini finančna sredstva Evropske unije, ki je lani npr. podprla tudi gradnjo kanalizacije v Mariboru v Sloveniji. EU investira v Mariboru. Da ima EU denar za kanalizacijske projekte, kažejo primeri iz Italije in pred kratkim tudi primer iz Slove- nije, kjer je EU v okviru projekta Phare podprla gradnjo s 25 %. S tem bodo plačevali Mariborčani pristojbino samo v višini 5 šil./ m3. Ali bo resolucija imela tudi ustrezen odmev, pa je zelo vprašljivo, saj pri tem gre za investicije, ki jih EU namenja za vzhodne države, ki se potegujejo za vstop v EU. Z investicijami naj bi te države, med njimi Slovenija, dvignile standard svoje infrastrukture. Otroški ček. Nadaljnjo resolucijo je občinski svet sprejel v zvezi za uvedbo ti. otroškega čeka, ki ga je obljubil deželni glavar Jorg Haider. Borovljani zahtevajo, da naj dežela tudi 462 boroveljskim otrokom v starosti pod 6 let izplača posebno podporo. Silvo Kumer Veselje je bilo pri mladih pevkah in pevcih veliko, ko jih je med vajo obiska! Miklavž. Pliberk. Od jeseni naprej vodita Mlado Podjuno vrtnarica Katja Mandl in učiteljica Veronika Stern-Piko. Preteklo soboto je mlade pevke in pevce med vajami v Kulturnem domu presenetil Miklavž, ki je obdaroval vse otroke. V zahvalo mu je zbor zapel nekaj pesmi. Mlada Podjuna tudi pod novim vodstvom vadi enkrat tedensko ob sobotah v prostorih Posojilnice-Bank. Ko bo Kulturni dom gotov, pa se bo tudi mladina preselila v nove prostore. Kakor kaže, bodo vsaj osnovna dela v Kulturnem domu zaključena v prvem delu leta 2000. 7 Iz naših občin Sadovnik: Samo nov zakon bi olajšal položaj v občinah Globaški podžupan in govornik koroških kanalskih rebelov Bernard Sadovnik zahteva olajšave pri gradnji kanalizacije. Celovec. Govornik Deželne platforme za decentralno čiščenje odplak Bernard Sadovnik je od novega koroškega deželnega referenta za varstvo okolja Herberta Schillerja zahteval, naj končno razveljavi takoimenovano prepoved ponikanja očiščenih odplak (Versickerungserlass), ki jo je odredila njegova predhodnica Elisa-beth Sickl. Sadovnik je prepričan, da bo le tako možno znižati stroške na podeželju. Predlogi, naj EU prispeva Bernard Sadovnik (levo) je od deželnega svetnika Herberta Schillerja zahteval razveljavitev prepovedi o ponikanju očiščenih odplak. h gradnji, sicer niso slabi, toda ne morejo rešiti zadeve. Sadovnik nadalje zahteva, naj vse kanalizacijske projekte preverijo po svoji socialni skladnosti (Sozialvertraglichkeit). Sadovnik: „Na podeželju so podpore na prebivalca znatno nižje kot v mestih in to je krivično," tako Sadovnik. Ker ne kaže, da se bo položaj izboljšal in da bosta dežela in zveza reagirali, je Sadovnik za vigred 2000 najavil ponovno demonstracijo v Celovcu. Sj|vo Kumer Pliberčani imajo najmlajše gasilce v celem okraju Pliberk. Ko je v Pliberku bilo le še 12 aktivnih gasilcev, je Gott-fried Klade pričel z edinstveno iniciativo. Začel je zbirati in šolati mlade gasilce, ki deloma hodijo še v ljudsko šolo. Preteklo soboto je Klade na občnem zboru gasilcev predstavil celotni projekt, s katerim upa v nekaj letih spet imeti višje število aktivnih gasilcev. Zato je dobil tudi veliko aplavza in podporo navzočih občinskih politikov. Klade si želi v prihodnje, da bi po tej poti šla tudi druga gasilska društva, za katere bi v občini lahko uredili tudi skupne prostore za šolanja. S. ur n rj j j llrtmiiiiL H ijl ',j H& ISB !■ Foto: Šef mladih pliberških gasilcev Gottfried Klade je bi! z uspehi letos zadovoljen. „ORE“ KONCEPT Nova podoba za Sinčo vas Dobrla vas. Če bo občina Dobrla vas prihodnje leto dobila dovolj finančnih dotacij iz Celovca, potem bo začela jeseni 2000 s preurejanjem glavne ceste v Sinči vasi. Cesta naj bi postala ožja, dobila novo osvetljavo, križišče pri „Country-mar-ketu“ pa bodo sploh na novo uredili. Ker želi občinski svet vključiti v koncept tudi cesto proti železniški postaji, je arhitekt Karl Vouk dobil nalogo, da preveri tudi te možnosti. Stroški za celotni projekt bodo znašali nad 20 milijonov šilingov. RAZVOJNI KONCEPT Tudi Dobrolčani za most pri Lipici Dobrla vas. Na minuli občinski seji je mandatar EL mag. Rudi Vouk zahteval okrajni prometni koncept, v katerem ne bi smel manjkati most čez Dravo pri Lipici. „S tem bi bila tudi spodnja Podjuna bolje priključena na avtocesto," tako Vouk, ki je skupno z vsemi ostalimi mandatarji podprl tudi predlog za gradnjo kolesarske poti z Metlove do Sinče vasi. Predlog predvideva tudi zožitev obstoječe „Metlovške deželne ceste". Tovornjaki pa se naj bi potem vozili čez Kazaze na avtocesto. SANACIJA___________ 5 milijonov za šolo v Kazazah Soglasno je dobrolski občinski svet sklenil sanacijo ljudske šole v Kazazah. Šolo bodo obnovili in povečali, stroški pa bodo znašali nekaj več kot 5 milijonov šilingov. ZAVAROVALNICA______ Gasilski tank za hodiške gasilce Hodiše. Občinski svet je soglasno sklenil nakup novega gasilskega tanka. Stroški bodo znašali 3,3 mio. šil. Gasilci sami bodo prispevali 650.000,-. Dvorjani poživljajo vaško življenje Vaško življenje je v Dvoru pri Šmihelu v zadnjih letih spet zelo zaživelo. Dvor. Vedno bolj po vaseh na Koroškem umira vaško življenje, sosedje se deloma izogibajo in sadijo okoli hiš visoke žive meje. Pod takimi okoliščinami vedno bolj trpi vaško življenje. Drugače je v Dvoru pri Šmihelu. Tam so iniciativni vaščani pred tremi leti začeli poživljati stare običaje kot na primer ..nošenje Marije". Največji skupni praznik je poleti vaško žegnanje, pomemben običaj pa je tudi postavljanje mlaja, ki ga Dvorjani čuvajo tri dni in priredijo vaško veselico. Da se lahko vaščani tudi pozimi srečajo, so Dvorjani preteklo nedeljo, pred prihodom Miklavža, vabili na vaški popoldan na prostem, kjer so pekli kostanj in kuhali vino in mošt. Prišli so praktično vsi Dvorjani in se greli in pogovarjali ob odprtem ognju. S. K. Dvorjani so okrasili tudi vaško božično drevo. 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Včeraj, 9. decembra, je obhajal rojstni dan Josef Ogris iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in prijatelji. Na Moščenici pri Bilčovsu je obhajal 45-letnico Franc Krištof. Slavljencu za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebna praznika Francu Grilcu iz Libuč in Mariji Vogl iz Štebna. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V torek, 14. decembra, bo praznoval rojstni dan slikar Valentin Oman. Čestitamo in želimo mnogo umetniškega ustvarjanja tudi v prihodnje. Prav tako 14. decembra bo obhajala rojstni dan dr. Štefka Vavti. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Minulo soboto, 4. decembra, je slavil 40. pomlad Bruno Petri-schek. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo veselja pri glasbenem ustvarjanju. Čestitkam NT se pridružujejo ostali člani Ansambla Drava, KKZ ter Mohorjeva založba. V Selah na Šajdi je obhajala osebni praznik Lizi Piskernik, na Kotu pa Štefan Bradač. Obema veljajo naše iskrene čestitke. 70-letnico je slavila Marija Ku-char iz Črgovič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov ter sosedov se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Dolinšek iz Bele pri Železni Kapli, ki je v sredo, 8. decembra, obhajala rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna, zdrava in zadovoljstva polna leta. Minulo sredo, na Marijin praznik, sta obhajali osebni slavji Marija Buchvvald iz Nonče vasi in Marica Pečnik s Ponikve pri Pliberku. Obema slavljenkama prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Osebni praznik je obhajala tudi Barbara VVutte, ki se začasno nahaja na_ zdravljenju v Treibach-Alt-hofnu. Čestitamo in vse najboljše. V Celovcu je obhajal 17. pomlad Michael Kremser. Čestitamo in mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Rojstni dan in god_ je obhajala Micej Trampusch. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Johanu Lučovnigu iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu, ki bo v ponedeljek, 13. decembra, obhajal 84-letnico življenja. Slavljencu že vnaprej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. Pod Peco v Libučah je minulo soboto obhajala osebni praznik Barbara Grilc. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in sosedov se pridružuje uredništvo NT. Čestitke veljajo tudi Elizabeti Smolnik, ki je obhajala dvojni praznik. Prihodnjo nedeljo, 12. decembra, bo v Zavodu šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu praznoval 86-letnico življenja Bertrand Kotnik. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. 40. pomlad je slavila Melitta Kremser iz Celovca. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo mnogo srečejn zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Minulo nedeljo, 5. decembra, je obhajala rojstni dan Nani Krušic iz Velinje vasi pri Bilčovsu. Slavljenki od srca čestitajo in želijo vse najboljše člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta. Za minuli osebni praznik prisrčno čestitamo tudi Francu VVuttiju iz Dul pri Šmohorju. Vse najboljše! V Tinjskem domu slavi 80-letni- co življenja Adela Gril. Slavljenki za visoko okroglo obletnico od srca čestita Slovensko društvo upokojencev Podjuna ter ji želi mnogo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Barbara Matitz iz S rej pri Škoci-janu je slavila 90-letnico življenja in god. Slavljenki ob tem visokem dvojnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V Lovankah je minulo soboto slavila 40. pomlad Krista Kolier. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Prav tako 40. pomlad je slavil mag. Roman Verdel iz Borovelj. Vsestranskemu glasbeniku od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo Mohorjeva zaožba, člani Ansambla Drava in Mešanega pevskega zbora iz Sel. Jutri, 11. decembra, bo obhajala 84-letnico Katarina VVolte iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu (sedaj v domu ostarelih v Borovljah). Slavljenki ob tem visoki osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam NT se pridružuje EL Šmarjeta. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKI TEDNA 60-letnika - Fric in Frida Hudi iz Globasnice. Foto: NT/Fera Jubilej Fride in Frica Hudla Ko se november in december nagibata h koncu, napoči pri Šteklu v Globasnici čas praznovanja. Gospodarja slavita namreč rojstna dneva. Letos pa osebna praznika nista navadna, pač pa okrogla in s tem posebna. Frida Hudi je 30. novembra slavila 60-letnico, 30. decembra pa ga bo še njen mož Fric Hudi. Jasno, da bodo v gostilni zaradi tega gostje tokrat izpraznili nekaj kozarcev in nazdravili slavljencema. Na zdravje! kličemo tudi iz uredništva NAŠEGA TEDNIKA. Slavljenki (tretja z desne) so čestitali predstavniki Enotne tiste. Praznik Vezočnikove mame Nonča vas. Pred kratkim je slavila svoj 80. življenjski jubilej Štefka Vezočnik. Slavljenka je doma iz Doba in se je poročila v Nončo vas. Domačini jo poznajo kot zelo dobro in prijazno ženo, ki ji je predvsem obstoj narodne skupnosti srčna zadeva. Z veliko ljubeznijo in požtvovalnostjo pa skrbi že leta tudi za moža Frančiška, ki je težko zbolel. Za vso požrtvovalnost so se je ji pretekli teden zahvalili predstavniki EL. Na sliki z leve: Milan Piko, Blaž Kordež, Štefka in Frančišek Vezočnik ter Lojze Mesner. Foto: Kumer 9 Rož - Podjuna - Žila SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ŠENTJANŽ Prihodnje leto namenjeno šolanju mladih društvenikov Anja Schlemitz je prevzela vodstvo SPD Šentjanž za eno leto. Nato bo sledil izredni občni zbor, kjer naj bi prevzel krmilo društveni naraščaj. K I ova predsednica SPD l\ I Šentjanž Anja Schlemitz v I N pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „lmamo mnogo mladih, ki radi sodelujejo v našem prosvetnem društvu, pa se še ne upajo prevzeti vodilne društvene funkcije. Zato smo na občnem zboru sklenili, da namenimo prihodnje leto - poleg rednim prireditvam - šolanjem, npr. na področju medijev in retorike. Po enem letu bomo izvedli izredni občni zbor, na katerem naj bi prevzeli društveno vodstvo mladi. To velja tudi za predsedniško funkcijo, ki sem jo na občnem zboru prevzela samo prehodno.” Občni zbor je bil preteklo nedeljo, 5. decembra, v k&k-centru. Doslejšnji predsednik Martin Moschitz je v svojem poročilu o pretekli 4-letni mandatni dobi poudaril uspešno povezanost društva z domačini, imeli so 42 prireditev, obiskalo Pa jih je skupno več ko 4000 ljubiteljev šentjanških kulturnih ust- Še posebej ponosni smo na otroški gledališki skupini. Ko smo začeli pred štirimi leti, smo imeli eno skupino z 12-imi otroki, sedaj pa imamo dve z 22-imi. ANJA SCHLEMITZ ? varjalcev. Najbolj obiskana prire-? ditev je bil koncert z znanim avto strijskim glasbenikom gra--• diščansko-hrvaškega pokolenja | VVillijem Resetaritsom (Kurt Ost-“> bahn), s 1200 obiskovalci. Se posebej veseli starega predsednika Martina Moschitza in njegovo naslednico Anjo Schlemitz delovanje otroških gledališčnikov. Ko so pred štirimi leti začeli z otroško gledališko dejavnostjo, je skupina štela 12 otrok. Sedaj obstajata dve skupini, skupno 22 otrok. Zelo dobro pa je uspela tudi proslava ob 90-letnici društva leta 1996. Na občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi tajnika osrednjih kulturnih organizacij dr. Janko Malle in Nužej Tolmaier, so izvolili naslednje vodstvo: Anja Schlemitz (predsednica), Martin Moschitz (podpredsednik), prof. Štefan Pinter (tajnik), Eva Moschitz (namestnica), Nataša Kunčič (blagajničarka), VVilli Moschitz (namestnik). Janko Kulmesch Premiera filma „Kruh iz črne kuhinje” V k&k centru v Šentjanžu je bil prvič predstavljen etnografski videofilm. Minuli torek, 7. decembra, je tom o peki kruha je Slovenji Pia- nemških filmov. Dokumentacija bila v k&k centru v Šentjanžu jberk dobil svojo 10. filmsko do- je posvečena filmskemu sne-Premiera etnografskega video- kumentacijo, v kraju je torej do- malcu Ivanu Klariču, ki je s svo-filma z naslovom „Kruh iz črne slej nastalo 5 slovenskih in pet jo profesionalnostjo dialekto-kuhinje” (25 minut) v slovenski in nemški verziji. Vabi-lu prireditelja je sledila množica obiskovalcev. Program so slovesno sooblikovali moški sekstet ter otroci ljudske šole iz Slovenjega Plajber-ka. Mohorjeva za-ložba je poskrbela 2a bife, ki ga je popestril še domači kruh iz Najekove črne kuhinje. S filmskim projek- Iz veznega besedila filma Kmečko življenje je bilo nekdaj povezano z žitnim zrnom. Oranje ledin, setev, žetev, mlačva in mletje, pa tudi peka kruha v črni kuhinji so bila stalna kmečka opravila ... ... Po delu na polju so se snopi sušili v slogih in kozolcih. Pozno jeseni so jih zmlatili na skednju. Mlevno žito so zapeljali v mlin, kjer so ga zmleli v moko. Peka kruha v črni kuhinji je sodila h glavnim opravilom v kmečkem gospodinjstvu. Nekdaj so bile kmečke domačije opremljene s črno kuhinjo, kjer je bil zid z odprtim ognjiščem. Od tod so za peko pripravljen vzhajani kruh vsadili v krušno peč. Še enkrat naj v črni kuhinji zadiši po kruhu. Spekli ga bomo in ob delu zapisali domače strokovne izraze. loškemu projektu na slavistiki celovške univerze pripomogel do izjemnega uspeha, ki vzbuja zanimanje tudi v mednarodni javnosti. Filme, ki so izšli pri Mohorjevi založbi v Celovcu, lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, pa tudi na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Cena filma: ATS 250.-, cena priloge ATS 99.-. POTOČE - ŽVABEK______________ Žalostni vesti iz suške občine Jokej Skuk t. Rodil se je 23. julija 1916 pri Žmavcu v Potočah. Ko se je njegova mama poročila v Žvabek, ga je vzela s seboj na svoj novi dom. Toda domotožje po rojstni hiši je bilo preveliko - star tri leta, se je sam vrnil spet v Potoče in ostal pri Žmavcu, kjer je gospodaril njegov bratranec, do dvoje smrti. Ta ga je obiskala v torek, 23. novembra, in ga odpeljala v večno življenje. Jokej Skuk je bil mož, za katerega sta bili pomoč in zanesljivost sveti postavi. Bil pa ni samo v veliko pomoč domačim pri Žmavcu, temveč tudi domači cerkvi. Uradno sicer ni bil mežnar, dejansko pa je skrbel za cerkev v Potočah, kot da je bila njegov najdražji dom. Svojo globoko vernost je dokazal tudi pri letnih prošnje-procesijah v Križevem tednu, ko je na vrhu procesije iz Potoč na Šuho nosil križ. Pogrebna svečanost je bila v petek, 26. novembra, v Potočah. Vodil jo je domači župnik Šimej VVutte, pevsko pa so jo oblikovali potoški cerkveni pevci. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Ervvin Rupitz t. Žalostna vest o smrti gospodarja gostilne pri Obnarju v Gornji vasi pri Žva-beku je mnoge doletela nepričakovano - 23. decembra bi izpolnil 69. življenjsko leto. Domačini so ga spoštovali in cenili kot velikega poštenjaka. Bil je odprt do vseh, ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost. To so na zelo prijeten način občutili tudi sodelavci slovenskega KPD Drava in Okteta Suha. Če želijo imeti prireditev -pri Obnarju imajo vedno odprta vrata. V zahvalo za to se je Oktet Suha od pokojnega Obnarje-vega gospodarja poslovil s pesmijo ob slovesu z doma in na odprtem grobu. Bila pa je to tudi izrecna želja vdove Hannelore, ki je s tem samo podkrepila gostoljubnost Obnarjeve hiše. Pogrebna svečanost pod vodstvom župnika Šimeja VVutte-ja je bila v sredo, 1. decembra, na žvabeškem farnem pokopališču. Poleg Okteta Suha in moškega zbora iz Potoč so jo oblikovali tudi žvabeški cerkveni pevci pod vodstvom Gite in Lipeja Lutnika. Pokojnega Ervvina Rupitza bomo ohranili v lepem spominu. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch 10 Kultura/Mnenj e PISMO BRALCA Le dialog omogoča zbliževanje! V komentarju ,.Mrtvi dialog?” (NT 47) pišete v zadnjem odstavku, da je dialog brez življenja, brez konkretnih pozitivnih posledic, mrtev dialog. K temu bi rad pripomnil naslednje: Ko smo se v začetku tega leta odločili, da zgradimo otroški vrtec MAVRICA, smo bili primorani, da si poiščemo partnerje in stopimo z njimi v dialog - z občino, z deželo, z gospodarstvom, itd. Ni bilo vedno enostavno. Mnogi so se dialogu odrekli, le nekateri so ga sprejeli. Tudi s slovenskima organizacijama (NSKS in ZSO) ni bilo vedno enostavno. Ti nas nista slepo podprli - potrebovalo je nekaj časa, da sta bili prepričani o potrebi tega projekta. Dialog je težaven proces in zahteva od samega sebe veliko vztrajnosti. Le tarnati in čakati, da bodo končno stopili z nami drugi v dialog in zastopali interese narodne skupnosti, je mrtev dialog. Ne bomo ga obudili k življenju, če zato ne bomo skrbeli sami. Pred letom dni sem na Manjšinskem kongresu na temo večjezični vrtci iskal dialog s pristojnimi osebami in ustanovami. Med drugim sem spoznal namestnika direktorja Urada koroške deželne vlade ddr. Karla Ander-vvalda. Začel se je med nama plodovit dialog. Z velikim zanimanjem je zasledoval naš projekt in nas po svojih močeh tudi podpiral. Doprinesel je svoje, da je večjezične vrtce (Ledince, Borovlje, Dobrla vas) podprla tudi deželna vlada. Že samo po tem sodeč so manjšinski kongresi doprinesli svoje, da se je stvar premaknila v prid narodni skupnosti. mag. Štefan Kramer, Dobrla vas „To je vendar tisti slovenski nacionalist” Dr. Peter Tropper s škofijskega arhiva: „Slomšek ni znan med nemškimi Korošci. Celo večina duhovnikov ga ne pozna ali se zanj ne zanima, ker je Slovenec." ■k | ekakšen zaključek Slomško-I ve9a leta ki' vsebinsko I M bogati simpozij v tinjskem Katoliškem domu prosvete. Pripravila sta ga urednik Mohorjeve založbe mag. Hanzi Filipič in rektor tinjskega doma Jože Kopeinig. Tako iz Koroške kakor iz Slovenije so bili povabljeni dobri poznavalci Slomška - zgodovinarji in teologi, duhovniki in laiki. Obisk sicer ni bil zadovolj, tisti, ki so prišli, pa so z zanimanjem sledili predavateljem in se udeležili razprave. Poseben pečat je dobil simpozij z obiskom mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Blagoslovil je nove orgle (..Slomškov pozitiv”), predstavil pa jih je prof. Jože Ropitz. Zgodovinarji dr. VVerner Dro-besch (univerza Celovec), prof. Metod Benedik (Ljubljana) in doc. Peter Tropper (celovški škofijski arhiv) so predstavili Slomška kot veliko osebnost 19. stoletja, ki je odločilno vplival na dokončno razporeditev treh škofij - mariborske, krške in graške. Mariborčan prof. Marjan Turnšek ga je osvetlil kot dušnega pastirja, ki je skrbel za svoje vernike v pastoralno težkih časih in se trudil za potrebno izobraževanje bogoslovcev in duhovnikov. Glavni postulator za beatifikacijo dr. Maks Jezernik, rektor papeškega zavoda Slovenika v Rimu, je prepričljivo prikazal svetost slovenskega škofa. Najbolj razgibani sta bili predavanji vodje DPU dr. Jožeta Marketza in profesorja na celovški Pedagoški akademiji dr. Jožeta Tilla. Iz obeh referatov je bilo razvidno, da za Slomška jezik ni bil samo narodno znamenje, temveč tudi sredstvo za oznanjevanje in povezovanje z ljudmi. Slovenščina mora biti vključena v šoli in cerkvi kot enakopraven jezik, cerkveni nauk pa mora nagovoriti poleg razuma tudi srce. Predvsem dr. Marketz se je lotil perečih koroških vprašanj asimilacije in vere. Njegove teze so: v jeziku se izraža človekova osebnost, ker je del njene narodne kulture. Čeprav je vera višja vrednota kakor narodnost, vpliva izguba narodnosti ali multikulturnosti tudi na versko izražanje. Prav Slomšek je cenil materni jezik, ker je znal pri- r-- k'.;-- i,i.; Prof. Jože Ropitz je predstavil nove orgle v Tinjah, imenovane po škofu Slomšku. sluhniti ljudstvu, črpal iz ljudske miselnosti in znal posredovati ljudstvu verske vrednote v razumljivi obliki. V tem je še danes vzor, s tem da slovenščina v Cerkvi ne more biti sama sebi namen, temveč jezik za živi stik z ljudmi. In kakšen je odnos do Slomška s strani nemškogovorečih Korošcev? Dr. Tropper iz škofijskega arhiva NAŠEMU TEDNIKU: ..Slomšek med nemškimi Korošci ni znan. Večina duhovnikov ga ne pozna ali se zanj ne zanima, ker je Slovenec. Tisti, ki ga poznajo vsaj po imenu, imajo takšno mnenje, da je bil pretiran narodnjak. Lahko navedem primer iz letošnjega poletja. Neki_ nemški prelat iz Rima je obiskal Šentandraž, Slomškov škofijski sedež. Ko se je s taksijem peljal nazaj v Celovec, je taksista vprašal, kaj misli o Slomšku. Ta mu je odgovoril: To je bil vendar tisti slovenski nacionalist! Nekateri so imeli celo pri škofu Kapellariju vtis, da se zanima za Slomška zgolj iz službene dolžnosti." A. A./-Kuj' CITIRANO Desetletja je Slomšek skoraj izginit iz zavesti koroških Slovencev. Zadovoljen sem, da so šle številne skupine koroških vernikov - samo slovenskih! - na romanje v Maribor in Ponikvo. Tudi beatifikacije se jih je precej udeležilo. Zdaj bo treba Slomška še bolj vključevati v pastoralno delo. Spomniti bo treba vernike na njegove značilnosti, ki so tudi za nas pomembne in zaradi katerih je postal svetnik. Vsi Slovenci smo lahko ponosni, da imamo svetnika, ki je živet in delal na Koroškem, ki je bii škof dela našega ozemlja - in ki je deloval med verniki pod podobnimi pogoji, kakršni so še danes. DR. JOŽE MARKETZ, ravnatelj Dušnopastirskega urada Kultura/Šolstvo 11 Tako smo živeli Dr. Marija Makarovič je predstavila 7. knjigo iz serije Tako smo živeli, ki sta jo izdali KKZ in Slovenski narodnopisni inštitut Urban Jarnik. Dr. Marija Makarovič (v sredini) je skupaj z mag. Piko in dr. Vrbincem predstavila sedmo knjigo. retekli petek je dr. Marija Makarovič predstavila sedmo knjigo iz serije Tako smo živeli, ki sta jo izdali Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodnopisni inštitut Urban Jarnik. V predgovoru avtorica omenja bojazen nekaterih koroških Slovencev, da ne želijo govoriti o svojem življenju, ker bi bili potem izpostavljeni pritisku ljudi iz okolice. Sprašuje se, kako je to možno v iztekajočem se 20. stoletju, da se nekateri koroški Slovenci bojijo pritiskov soljudi. Obenem pa občuduje narodnostno pokončne, samozavestne in slovenstvu predane ljudi. Dr. Makarovič se je zatisnil v spomin primer, ki ga je doživel Zilan Hanzl VViegele: „Najhujše pri izpitu je bi- lo, ko me je izpraševal verouk nemški veroučitelj. Jaz pa nisem znal odgovoriti nemško, ker nas je učil katehet VVarmuth samo slovensko. Začel sem jokati, ker nisem znal odgovoriti nemško. Potem sem izjecljal, da sem se učil samo v slovenščini. Pa me je veroučitelj stisnil k sebi in rekel: Ist schon gut, ist schon gut!” V sedmi knjigi je opisanih devet življenjepisov. Nekaj oseb je napisalo življenjepise same, nekaj pa jih je dr. Marija Makarovič zapisala sama. O Hanzlu VViege-leju iz Zahomca je zapisala, da jo je za življenjepis prosila njegova hčerka Hanca Kransmayer; o Kati Andrejčič z Bistrice v Rožu o njeni življenjski kalvariji, ko so jo gestapovci odpeljali nosečo v za- por; o vdanosti v božjo voljo in nenavadni življenjski vedrini Pavle VViegele iz Zahomca; o Slavici Kropiunik iz Beljaka, ki se je z možem posvetila kulturnemu življenju na Brnci, ko je vodila cerkveni zbor in gledališko skupino; o Jozeju Storniku iz Leš, ko je preživljal hude čase na ruski fronti, ko je deloval v domačem kulturnem društvu in o njegovih skrbeh o današnji situaciji; o Pavli Potočnik, ki je pripovedovala o prijetnih in hudih časih z velikim podoživljanjem nekdanjosti; o Di-ni Sitter iz Šentjakoba, ki je obiskovala nedeljsko šolo in ki je po moževi smrti skoraj obupala; o Valentinu Končiču iz Vogrč, ki se je v ruskih jarkih priporočal Mariji na Lisni gori in o Tereziji Portsch iz Škofič, ki ji je ostal v spominu krut dogodek iz otroštva, ko so morali zapustiti dom. Jezikovno predelal in besedila priredil je tudi tokrat dr. France Vrbinc. Na koncu knjige lahko najdete narečne in manj znane izraze. Serija knjiga Tako smo živeli je pomemben dokument o življenju in delu koroških Slovencev. Po knjigah segajo tudi zgodovinarji in predvsem mladina, ki se zanima za določene kraje na Koroškem. V načrtih so še zadnji trije deli in velika želja sodelavcev tega projekta je dokumentacija na vizualnem področju. Sedmo knjigo Tako smo živeli lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah in pri vseh društvih, gf Sentpeter »prevzel” Šentrupert Ker je šentruperška Gospodinjska šola zaprla svoja vrata, jo vodijo letos v Šentpetru, naslednje leto pa jo bodo preusmerili v enoletno Gospodarsko strokovno šolo. I ^onec novembra je Višja šo-1^ la za gospodarske poklice v I VŠentpetru z njenim __ prizadevnim ravnateljem mag. Štefanom Schellandrom na čelu priredila dan odprtih vrat. Vodstvo privatne šole se zaveda, kako pomembno je, da enkrat v letu odprejo vrata tudi širši javnosti in učencem drugih šol, da vidijo, kaj se dogaja znotraj šolskega Poslopja. Šola ima tako možnost, da predstavi širši javnosti svoje Projekte in informira o njenih sprejemnih pogojih ter o učnih ciljih. Ravnatelj mag. Štefan Schel-lander NAŠEMU TEDNIKU: •Vedno več šolarjev s celotnega dvojezičnega ozemlja prihaja na naš tradicionalni Dan odprtih vrat.” Tokrat je veljala njihova posebna pozornost učilnici za naravoslovje, kjer je bil predstavljen Projekt „London”, in učilnici, ki je opremljena z najmodernejšimi računalniki. V učilnici za šivanje je bil predstavljen projekt: „Afrika in lakota v deželah razvoja”, v Ravnatelj Štefan Schellander v pogovoru s predsednikom deželnega šolskega sveta dr. Guntherjem Harmino. dnevni sobi pa so dijakinje mojstrsko demonstrirale mešanje barskih pijač in flambiranje. Zelo zadovoljen je bil s prireditvijo mdr. predsednik Združenja staršev Stanko Adlassnig. Menil je: „Za šolo je to zelo dobro spričevalo." NOV letnik. S koncem preteklega šolskega leta je znameni- ta Gospodinjska šola v Šentrupertu zaprla svoja vrata. V tekočem letu je prevzela njeno vlogo šentpetrska šola, od šolskega leta 2000 dalje pa jo bodo preusmerili v enoletno Gospodarsko strokovno šolo. Ravnatelj Schellander: „V tem letniku (9. stopnja osnovne šole) bo težišče na informatiki, ki je za poklicno življenje izredno pomembna. Pouk praktičnih predmetov bo v manjšem obsegu. To je tudi edina možnost za slovensko mladino, da je po zaprtju šole v Šentrupertu pri Velikovcu deležna poklicnega izobraževanja na slovenski šoli z 9. šolsko stopnjo.” Ustanovitev tega letnika sta podprla tudi deželni šolski svet in inšpektor dr. Teodor Domej. Projekt. Na šoli že nekaj časa kujejo nov projekt Comeni-us - z naslovom „Tri države - en plamen”, ki ga pospešuje tudi Evropska unija. Projekt je po informacijah ravnatelja Schellandra v zaključni fazi. Sodelovali bosta partnerski šoli iz Trbiža in Radovljice na temo: Zakaj je tromeja atraktivna. Končni rezultat projekta naj bi bil turistični vodič. Dneva odprtih vrat sta se udeležila mdr. predsednik koroškega Deželnega sveta dr. Gunther Harmina in nadzornik dr. Teodor Domej. Besedilo in slika Mirko Štukelj Kultura Kultura 13 SPZ skrbi prihodnost slovenščine in dvojezične šole Dr. Avguštin Brumnik, stari in novi predsednik SPZ: ..Asimilacija se vedno napreduje. Glavna skrb SPZ bo tudi v novem tisočletju ostala skrb za slovenski jezik in kulturo.” Preteklo soboto, 4. decembra, je Slovenska prosvetna zveza (SPZ) imela v Sentprimožu redni občni zbor. Bil je v znamenju skrbi za ohranitev slovenskega jezika. Zato hoče SPZ posvetiti svoje delovanje še posebej mladini in krepitvi krajevnih društev. Predsednik dr. Avguštin Brumnik v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „Do-slejšnje dejavnosti na mladinskem področju moramo povečati. Krajevnim društvom moramo nuditi vso strokovno pomoč." Pri tem se predsednik tudi dobro zaveda, da se glavni temelji za ohranitev in uveljavitev sloven- Obstoječo dejavnost na mladinskem področju moramo še povečati in pri tem nuditi krajevnim društvom vso pomoč. DR. AVGUŠTIN BRUMNIK razmere na Koroškem in zaskrbljeno ugotovila, da „prvi znaki že kažejo, da dobrim sosedskim odnosom ne bodo izrecno dobro naklonjene" (dr. Malle). Hkrati pa je tudi menil, da nevarnost za prihodnost slovenskega jezika in kulture ni samo v nacionalistični nestrpnosti. Morda še večja je v tem, da ne bomo znali kakovostno posodobiti slovenske ustanove in odločno uveljaviti prepričanje, da je prihodnost manjšine in njenih ustanov odvisna od kvalitete. Dr. Brumnik pa je še posebej opozoril tudi na strategijo koroške manjšinske politike v vprašanju ---, 11icu ijoii iorw fjunur\e v vprašanju skega maternega jezika polagajo dvojezičnega šolstva. ..Verjetno je v družjni in nato v dvojezičnih vrt- manjšina v tem vprašanju najbolj cih. „Če družina in dvojezični vr tec ne dajeta osnove, šola ne more tega nadoknaditi.” Tako predsednik dr. Brumnik kakor zudi tajnik dr. Janko Malle (od občnega zbora naprej se njegov uradni naziv glasi poslovodja) sta opozorila na nove politične občutljiva in tudi najbolj ranljiva. Zato se nam zdi potrebno, da skupno ščitimo interese dvojezičnega šolstva in se potrudimo za maksimalno moralno in strokovno podporo dvojezičnim učiteljem, staršem in otrokom." Janko Kulmesch CITIRANO NOVI ODBOR SPZ Izvršni odbor dr. Avguštin Brumnik (predsednik), Fini Kraut, mag. Božo Hartmann, dr. Helena Verdel (podpredsedniki), dr. Janko Malle (poslovodja), dr. Helga Mračnikar (odbornica) Nadzorni orihnr Joško Hudi, Andrej Kokot, Albert Močnik, Marta Polanšek, Miha Kap Upravni odbor dr. Teodor Domej, Majda Kernjak, mag. Anica Ferk, mag. Rupi Gasser, dr. Maja Ha-derlap, Marica Sima, Franci Kuežnik, Martina Svetina, Mirko Ogris, Sonja VVakou-nig, prof. Tomaž Ogris, Franc Polzer, Vera Sadjak, Anja Schlemitz, Slavko Sticker, Eda Velik, dr. Mirko VVakounig, Nužej VVieser, Trude VVieser-Moschitz, Tamara Kapus (upravni odbor) Pozdravljamo pobudo koroške deželne vlade, da vsako leto organizira v enojezičnih krajih Koroške ..Kulturne tedne koroških Slovencev". S tem prav gotovo prispeva k boljšemu vzdušju v deželi. Vendar pa moramo slej ko prej ugotoviti: Če bi bile kulturne ustanove in kulturne dejavnosti koroških Slovencev gmotno odvisne od koroške deželne vlade, bi morali vse ustanove po vrsti zapreti. Dejstvo je namreč, da par tisočakov, kijih koroški Slovenci dobivajo od koroške deželne vlade, ni ravno dobrohotno dejanje za kulturno ustvarjanje med koroškimi Slovenci. S koroško kulturno politiko nikoli nismo bili zadovoljni. Tudi i/ prejšnjem obdobju ne, ko je bi- la kultura še v rokah socialdemokratov. Sicer je treba priznati, da je bil prejšnji namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler prvi, ki je namenil slovenski kulturi več pozornosti. Vendar je bila to svetla izjema v poniževalnem odnosu Dežele Koroške do slovenske kulture. Veseli smo, da je dr. Ausserwinkler s pogodbeno na tri leta vezano subvencijo olajšal obstoj Slovenske glasbene šole. Upamo pa, da bo Dežela koroška to storita tudi naprej. Vsekakor nas ta naloga čaka. PREDSEDNIK SPZ DR. AVGUŠTIN BRUMNIK Četrt stoletja boroveljskega ansaiDla Drava Ansambel Drava je pri Cingelcu na Trati predstavil svojo novo zgoščenko „Trajanje”. ■■predstavitev je otvoril pred-L-^sednik SPD Borovlje Melhi-I jor Verdel, ki je pozdravil nekaj častnih gostov s političnega in kulturnega področja. Članom Ansambla Drava se je predsednik zahvalil za njihovo delo in skupino označil kot steber kulturnega delovanja v Borovljah v vseh letih. Ansambel Drava sestavljajo: Roman Verdel (saksofon, flavta, panflavta, akordeon, glas), Irena Verdel (glas), Mira Grotschnig-Einspieler (glas), Toni Boschitz (kitara, glas), Pavel Rakar (vio-ločelo), Klaus Sauli (bobni), Marjan Verdel (bas, glas) in Bruno Petrischek (piano, glas). Koncert je bil deljen na dva dela. V prvem delu je ansambel predstavil svoje nove pesmi s tretje zgoščenke. Tokrat je ansambel uglasbil izključno pesmi slovenskih literatov. Člani so se odločili za tri Prešernove pesmi, dve slovenski in eno nemško (Prosto srce, Kam, Du spieltest). Dve pesmi je za ansambel napisal slovenski avtor in prevajalec Tone Pavček (Igre, Zaključna pesem). Seveda pa ne manjka tudi koroških avtorjev: Janko Messner (Hodi hodi, Da boj je v nebesih, Neki dan), Gustav Januš (Če ne), Ansambel Drava (na sliki: pevki Irena Verdel in Mira Grotschnig-Einspieler, Klaus Sauli in Marjan Verdel) se veseli nove zgoščenke. Foto: Štukelj Franc Merkač (Ko se ti izmakne senca, si živel, Pticanje z namišljenimi krili) in pesem štajerske Slovenke Pepce Prelog (Kje si bila rožica). Med pesmimi so člani povezovali na zanimiv in humorističen način, razlagali so pesmi in povedali, zakaj so se odločili za to ali ono pesem. Tudi na platnu je bilo možno k vsaki pesmi prebrati glavno misel, in to dvojezično. Za uglasbitev pesmi so bili odgovorni Roman Verdel, Bruno Petrischek in Toni Boschitz. Glasba je kaj kmalu razpoznavna: svojevrstne kombinacije harmonike, čela in električne kitare, prepletajo se klasična, jazzovska in narodna pe- sem. V primerjavi z drugo zgoščenko je glasba hitrejša, bolj dinamična. Vsebina pesmi pa se razprostira od rojstva do smrti. V drugem delu so pred vajali nekaj starih posnetkov slovenske in avstrijske radiotelevizije. Izvedeli smo, kako je ansam- Vsi moji sinovi v Mestnem gledališču Na povabilo KKZ je v Celovcu gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. * rthur Miller je za svojo dra-mo Vsi moji sinovi prejel le-# \ta 1947 nagrado new-yorških kritikov za najboljše dramsko besedilo. Uprizoritev je doživela veliko kritike. Dogajanje je preneseno v povojna leta, ko so očetje obogateli z vojno, matere pa čakale na sinove, da se vrnejo iz vojne. V ospredju je razbijanje iluzij, razkrivanje krivde za napake, kar se v koncu izkaže kruto. Večina gledalcev je koncentrirano in prizadeto sledila psihološki in izraziti drami. Globoko je bilo čutiti duševno trpljenje in razklanost junakov na odru. To pa je tudi dokazala tišina, ki je vladala v Mestnem gleda-. lišču. Junaki so se spopadali z notranjim bojem, nihali so med eno in drugo stranjo, med vztrajnim prikrivanjem in odvračanjem krivde in varljivim upanjem, da bo vse spet tako, kot je bilo pred vojno, pa tudi med željo odkriti resnico in bojaznijo, da slutnje o kruti resnici niso realne. V drami se prepleta družinska in ljubezenska zgodba. Mlada Ann je vezni člen med dvema generacijama. V navzven sveti družini Keller nosi oče Joe (Anton Petje) krivdo. Med vojno je proizvajal letalske krogle z okvaro, tako da je zaradi teh izgubilo življenje enaindvajset pilotov. Zaradi njegovega stremljenja po denarju je moral v zapor delovodja, Annin oče. Ann pa je pred vojno ljubila Joejevega sina Larryja, ki pa si je vzel življenje, ko je izvedel za očetovo dejanje. Po treh in pol letih se vrne, ker ljubi Chrisa, Larryjevega brata. Mater Kate (Miranda Caharija) nikakor noče priznati, da je njen sin mrtev. Igralka Na odru se je razvijata družinska drama: kriv oče hoče prepričati sina o svoji nedolžnosti. bel leta 1974 začel v skromnem sestavu, kako so se razvijali naprej, kdo vse je sodeloval pri skupini. Na oder je stopila tudi Mili Gasser, nekdanja članica ansambla, in skupaj s skupino zapela pesem Jokej Milke Hartman. Nekdanji člani so še bili: Helena Verdel, Uršula Schellander, Angela Ogris-Martič, Peter VVald-hauser, Maria Frodl, Ruth Fer-litsch in Janez Gregorič. Na koncu so se člani zahvalili ysem, ki so sodelovali pri produkciji zgoščenke: Juriju Opetniku, pri katerem so snemali zgoščenko, Rudiju Benetiku, ki je oblikoval sprednjo stran zgoščenke in celoten kover, Mihi Dolinšku, ki je pripravil filmski material in SPD Borovlje, ki je založilo zgoščenko, pa tudi obema osrednjima kulturnima organizacijama za pomoč. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier se je vodji Romanu Ver-delu in komponistu Brunu Petrisch-ku, ki sta oba obhajala štiridesetletnico, zahvalil za trud in ansamblu čestital k novi zgoščenki. Produkcijo zgoščenke so omogočili SPD Borovlje, Ministrstvo za šolstvo in kulturo in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dobite jo v ?beh slovenskih knjigarnah in pri elanih ansambla. je prepričljivo interpretirala karakter matere, ki čaka na sina, da se vrne iz vojne. Z vso požrtvovalnostjo je hotela s svojim upanjem obvarovati družino, tako da tudi sinu zagrozi, če razglasi svojega brata za mrtvega, saj bi s tem priznal, da ga je ubil lasten oče. Tudi Ann (Barbara Cerar), na začetku polna življenja, niha med ljubeznijo in dolžnostjo. Chrisa (Vojko Belšak) resnica boli, vendar postaja vedno močnejši, da se lahko sooča z njo. Anninega brata Georgea (Branko Završan), na začetku hladen, le prevzame Nostalgija. Soseda zdravnik Jim (Stojan Colja) in njegova vreščeča Zena Sue (Minu Kjuder) dogajanje spremljata, če je treba priskočita Na pomoč. Na odru sta nastopila se naivni Frank (Danijel Malalan), ki dela horoskope, in njegova prijazna žena Lydia (Lučka Počkaj). Režiser Zvone Šedlbauer je v drami izpostavil pomen družine, 2a katero denar velja vse. Drama N' mogla prikriti boleče aktualno-sti> čeprav so kostumi in scena spominjali na čas dogajanja po v°jni, pa tudi ozadje v obliki stripov. To je zgodba o človeku, na-ančno se ukvarja z njegovimi °bčutki. V gledalcih je povzročila “6nutek premišljevanja o sebi, o dhJžbi, o pogledu na realnost in Svet, o vrednotah ... ff 14 Kultura/Razno Mesnerjevi „0bčutki“ v Mohorjevi knjigarni Razstava Alberta Mesnerja z Bistrice nad Pliberkom je še odprta do svetega večera. „Začel je razstavljati svoje slike leta 1991, pri prvih slikah je jasno dominirala črna, negativna barva, pri izbiri tem pa se je osredotočil na človeka in njegovo okolje. V zadnjem času dominira pri njegovih delih bela barva. Sam pravi, da zanj bela barva pomeni mir in ganjenost, aktivnost in pasivnost in mu odpira tudi poti." Tako Pliberški mestni svetnik Jurij Mandl ob odprtju razstave Alberta Mesnerja v Mohorjevi knjigarni z naslovom „Občutki/Eindrucke“. Mes-ner dela z oljem, v zadnjem času pa tudi z glino. Odprtje razstave je bilo odlično obiskano, še posebej s strani umetnikovih znancev in prijateljev. Glasbeni okvir sta ji dala Janez Gregorič in Kristijan Filipič. Kdor ni mogel priti na odprtje, si lahko razstavo ogleda še do 24. decembra. -Kuj- f \ JBgOjroai1 ('/“T38HIH l! I Na vernisažo v Mohorjevo knjigarno so prišli tudi (z leve) flavtist Kristijan Filipič, zdravnica dr. Marija Bakondy, umetnik Albert Mesner, vodja knjigarne Miha Kreutz in kitarist Janez Gregorič. Foto: Fera Trgovina s posebno robo Doživite kratek stik. V Celovcu na 10. oktobrski cesti 19, je odprta trgovina s posebnimi izdelki še do 31. decembra 1999. Krojitelj nenavadnih idej Emil Krištof: „ V trgovini za kratek stik v Celovcu lahko kupite tudi sladke volilne cukrčke. “ Zamisel o posebni trgovini z umetniškim blagom za vsakdanjo rabo se je Emilu Krištofu in Gerhar-du Pilgramu že dalj časa rojila po glavi - sredi novembra pa je trgovina odprla svoja vrata. Odprtju trgovine je botrovalo poslabšanje socialnega in kulturnega položaja na Koroškem in v ostali Avstriji. Kroji-telja nenavadnih in včasih skurilnih idej in projektov sta se skupno s timom UNIKUM (Univerzitetni kulturni center) obrnila na približno 120 umetnikov in umetnic oz. politično angažiranih ustvarjalcev. Prosila sta jih za predloge, kako organizirati odpor proti aktualnim družbenim pojavom. Emil Krištof NAŠEMU TEDNIKU: „Odzvalo se je štirideset umetnikov in umetnic, ki so nam posredovali ideje in osnutke za izdelke. Na osnovi tega smo potem izdelali produkte, ki navezujejo na koroško zgodovino in družbeni položaj. Na Koroškem je kar precej ljudi, ki se ukvarjajo z raznimi miti glede zgodovine in meje, s sovraštvom, junaštvom ipd. Izdelki naj bi pri kupcih in obiskovalcih sprožili refleksijo. Tako je trgovina tudi kraj srečavanja, komunikacije in stikov.." Odziv in zanimanje je proti pričakovanju zelo velik. Nekaj produktov je že razprodanih, kritika in predlogi o razširitvi ponudbe pa so zaželeni. Trgovina s posebnimi izdelki je odprta do 31. decembra 1999, od torka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Ob sobotah je odprta od 10. do 17. ure. M. Š. Rudi Benetik pri Hermannu Klokarju Sinča vas. V prostorih davčnega svetovalca mag. Hermanna Klokarja v Sinči vasi so pretekli torek odprli razstavo umetnika Rudija Benetika, doma iz Podjune pri Globasnici. Benetik predstavlja cikel risb pod naslovom „Dezem-berregen - Dež v decembru -Pioggia di decembre - December rain“. Vernisažo so 1 glasbeno olepšali mag. Anton i Boschitz (kitara), Marjan Ver-del (bas) in mag. Roman Ver- . del (akordeon). ' M Razstava je odprta do 5. I1 januarja 2000. CL T3 TD 15 Termini ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI Glavni urednik .Družine in doma" mag. Hanzi Filipič (levo) in vodja Mohorjeve založbe Franc Kattnig sta ob jubi-'eju časopisa povabila na Koroško znani Ljubljanski oktet, ki bo nastopil v Rožeku, Celovcu in Šmihel. Foto: Fera Družina in dom praznuje z »Ljubljanskim oktetom" Pred 50-imi leti je izšla prva številka mesečnika »Družina dom“, ki povezuje Mohorjane po vsem svetu. V Hiši umetnikov bo v soboto bral tudi pisatelj dr. Josef Strutz. Kupovanje glasov Celovec. Graško združenje pisateljev (GAV) vabi to soboto v Celovec na branje pod naslovom ..Kupovanje glasov". Besedila o umetnosti, kulturi in življenjskem čutu bodo brali Karl Bertram Steiner, Janko Messner, Manfred Moser, Anna Jošt, Ingram Hartinger, Josef Strutz, Christiane Janach, Del Vede, Saška Innervvink-ler, Iva Hafner, lise Scherr in Josef K. Uhl. ■ Kupovanje glasov, v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v Hiši umetnikov, Goethepark/Reitschulgasse. Koroški Slovenci in avstrijske stranke Tinje. V okviru cikla predavanj ..Koroški Slovenci 1900 - 2000 / Bilanca 20. stoletja" bo v Domu v Tinjah prihodnjo sredo predaval bivši državnozborski poslanec Karel Smol-le na temo ..Koroški Slovenci in avstrijske politične stranke". Smolle je kot poslanec bil v parlamentu kar za dve stranki in ima zato dober pogled v strankarsko delo. M Koroški Slovenci in politične stranke, v sredo, 15. decembra, ob 19. 30 v Domu v Tinjah. Celovec. V začetkih leta 1949 se je na ^izah koroških slovenskih domov pojavila Prva številka novega mesečnika ..Družina in Pom". Prvi urednik je bil Vinko Zvvitter, sle-d'li so mu Pavle Zablatnik, Valentin Inzko, j-°vro Kašelj, Avguštin Čebul, Janko Ferk 'd Franc Kattnig. Danes časopis vodi Hanzi Filipič. Časopis je od 1950 do 1966 izhajal P°d imenom „Vera in dom" in si je potem ®Pet vzel prvotno ime. Danes izhaja 12-krat letno, povezuje Slovence-Mohorjane po Vsem svetu in se razveseljuje nove priljubl-Jsnosti. Za jubilej so uredniki na Koroško Povabili znani ..Ljubljanski oktet", ki bo natopil kar trikrat. B Za 50-letnico ..Družine in doma“. nastopa Ljubljanski oktet v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v Rožeku, v nedeljo, 12. decembra ob 9.30 v Celovcu in ob 14.30 v Šmihelu (podrobnosti pri prireditvah). PREMIERA ZA MU\DO IGRALKO Dunja Wutte: Nova mlada zelo talentirana igralka Šentprimož. Danes v petek, 10. januarja 1999, bo v Kulturnem domu premiera monodrame „Lep pozdrav, Štefka", v kateri igra 22-letna Dunja VVutte žensko, ki je sklenila spremeniti svoje življenje in zamenjati kuhinjo z nekaj novim, boljšim. Pod režijo znanega režiserja Marijana Hintereggerja je nastal zelo zanimiv komad, ki bo gotovo navdušil publiko, saj se bo marsikdo v vsebini gotovo sam prepoznal. Za Dunjo VVutte pa je predstava praktično prva večja gledališka preizkušnja, ki pa jo je, tako Hinteregger, zelo dobro prestala in jo mogoče čaka še velika bodočnost. S. K. Dunja VVutte z režiserjem Marijanom Hintereggerjem. RADIO/TV) PRIREDITVE T A PETEK, 10. decembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 11. dec. 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 12. dec. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (žpk. Jože Valeško). 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 13. decembra 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 14. decembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 15. decembra O R F 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 16. decembra 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 12. decembra '99,13.30 PONEDELJEK, 13. decembra 1999 ORF 2, ob 3.10 TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: % Italija zaščitila narodne skupnosti: Sklep pomemben tudi za Slovence. G Še dolgo nas ne bo pobralo: Knjižni dar 2000 - globoko zakoreninjeno širjenje čtiva Mohorjeve in SPZ po mreži poverjenikov. % Ob 60-letnici Marije Šikoronja: S slikarji iz treh držav za boljše sožitje. 9 Začarani princ in njegov prijatelj zmaj, na begu pred čarovnico Je-zibabo, pri rdečekožcih. S ..Adventni čas pokriva s snežinkami zemljo..." Oktet Suha je pel v mestni cerkvi v Borovljah. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105_,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 10. decembra 10.00 Kalejdoskop 11.00 Karnten. Unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Literaturpreis 508 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem (pon.) SOBOTA, 11. decembra 10.00 Forum: Vse uredu pri kulturni politiki? 11.30 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die VVelt ein Dorf 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Janko Malle, Nužej Tolmajer (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Klub Karate NEDELJA, 12. decembra 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Out of Ca-rinthia: Heidi Blasnig 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 13. decembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Karnten. Unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die VVelt ein Dorf (pon.) 23.00 Šo-ja & Elster (pon.) 24.00 Glasba TOREK, 14. decembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfal-ter 1.00 Šport (pon.) SREDA, 15. decebmra 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba ČETRTEK, 16. decembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Planet mušic 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack RADIO KORO! Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 10. decembra ŠENTPRIMOŽ Premiera monodrame Lep pozdrav, Štefka! Nastopa: Dunja VVutte; režija: Marijan Hinteregger Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovenska prosvetna zveza Sobota, 11. decembra ŠENTJANŽ Gledališče: „Lily Novy“ - literarno glasbeni recital Nastopata: Lenča Ferenčak in Lado Jakša Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž PLIBERK Predstavitev zgoščenke „Čar božiča" (Boroveljski kvartet, Oktet Suha, VOX in bratje Smrtnik) Čas: ob 19.30 Kraj: v farni cerkvi Vabi: VOX RADIŠE Družabni večer Počastitev slavljenk in slavljencev, ki praznujejo v tem letu okrogli jubilej, ogled dia-slik Tomija Ogrisa s potovanja po Vietnamu, prijetna družabnost. Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše BILČOVS Ponovitev igre: Tartuffe (Moliere) Nastopa: mladinska igralska skupina iz Sveč - režija Magda Kropiunig Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka Biičovs CELOVEC Kupovanje glasov z besedili k umetnosti, kulturi in življenjskem čutu tukaj in danes. Berejo mdr. B. K. Steiner, Janko Messner, Del Vede, Josef Strutz idr. Čas: ob 19. uri Kraj: v Hiši umetnikov Vabi: Graško združenje pisateljev ROŽEK „50 let Družine in doma" -Jubilejni koncert Nastopajo: Ljubljanski oktet in domače skupine Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: Družina in dom ter KD Peter Markovič Nedelja, 12. decembra CELOVEC „50 let Družine in doma" -Jubilejni koncert Nastopajo: Ljubljanski oktet in domače skupine Čas: ob 9.30 Kraj: v kapeli Slomškovega doma Vabita: Družina in dom ter Pastoralni center ŠENTPRIMOŽ Kabaret: ..Življenje ima svetlo stran" Gostuje: Mladinska gledališka skupina SKD Globasnica Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica SVEČE Večer s sveškimi avtorji Berejo: Marija Inzko, Valentin Inzko in Anton Feinig Čas: ob 18. uri Kraj: v farnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Kočna GLOBASNICA 12. srečanje v adventu Čas: ob 11. uri sv. maša v globaški farni cerkvi, nato ob 12. uri skupno kosilo Kraj: v gostilni Štekl-Hudl Vabi: Slovensko društvo upokojencev Pliberk ŠMIHEL „50 let Družine in doma" -Jubilejni koncert Nastopajo: Ljubljanski oktet in domače skupine Čas: ob 14.30 Kraj: v farni cerkvi Vabita: Družina in dom ter Katoliško prosvetno društvo Šmihel Ponedeljek, 13. dec. GRADEC Redni občni zbor KSŠŠG Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG, Modscheingasse 9 Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu ŠENTPRIMOŽ Plesni tečaj za odrasle - za napredujoče Vodi: Gregej Krištof Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Prijave pri Nadi: 04236/2472 Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica Torek, 14. decembra ŠENTJAKOB Jedilnik za posebne priložnosti (tečaj) Vodi: strokovna učiteljica Nataša Partl Čas: ob 18.30 Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru Vabi: Regionalni center Rož Sreda, 15. decembra GRADEC Festival slavistike: DJ Do-rian iz Maribora Čas: ob 20. uri Kraj: v menzi v univerzitetnem poslopju VVall, Meran-gasse 70 Vabi: Študijsko zastopstvo na slavistiki, ŠOU Maribor, Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu BOROVLJE Predstavitev knjige: ..Umetnost z roba. Ljudska umetnost na južnem Koroškem, slike in tablice" (Hans M. Tuschar) Program: Kratko branje in nekaj skioptičnih slik bodo spremljali pevci iz Slovenje-ga Plajberka. Čas: ob 19.30 Kraj: na gradu v Borovljah Vabi: Mohorjeva založba Celovec Četrtek, 16. decembra ŠENTJAKOB Tek življenja Mostnice - meditativni pogled na neznaten potok v Bohinju 1 Vodi: žpk. Jurij Buch I Čas: ob 19.30 I Kraj: v kapeli župnišča | Vabi: Regionalni center : GRADEC \ Božičnica: X-MAS-Fešta \ Čas: ob 20. uri $ Kraj: v prostorih KSŠŠG Vabi: Klub slovenskih štu- | dentk in študentov v Gradcu ^ I BOROVLJE Božični kmečki trg Čas: od 13. ure naprej Kraj: na Glavnem trgu S3 < & =} I I PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE LIBUČE Naca Rejnik - Skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava bo odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. RAVNE Marko Pogačnik - Retrospektivni pogled na dela 1962 -1994 Kraj: Koroški muzej. Razstava je odprta do 10. decembra, Likovni salon, Na gradu 2. TINJE Razstava del Helmuta Blažeja Kraj: v Tinjskem domu - razstava je na ogled vsak dan. PLIBERK Doma in po svetu - dr. Maks Domej Kraj: v gostilni Dom v Pliberku ROŽEK-GALERIJA ŠIKORONJA VVolfgang VValkensteiner Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. SINČA VAS Razstava risb Rudija Benetika Kraj: v pisarni davčnega svetovalca mag. Hermanna Klokarja, Sinča vas-vzhod 3. Razstava je odprta do 5. januarja. V galeriji v Domu v Tinjah razstavlja trenutno svoja deta Helmut Blažej. »iiiFniinuMrrariiiifti ŠENTPRIMOŽ Eanovitev monodrame Lep pozdrav, Štefka! Nastopa: Dunja VVutte; režija: Marijan Hinteregger Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPZ SLOVENJI PLAJBERK Adventni koncert Nastopajo: Vokalni kvartet -A capella" iz Dobrle vasi, Moški cerkveni zbor in Vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka ter družinski tercet LauOegger cas: ob 18. uri (po maši) Kraj: v farni cerkvi Vabi: fara Slovenji Plajberk GSHIBOSilSSEBi SEnijakob Božičnica upokojencev in Predsavitev knjige „Tako smo živeli Vll“ Cas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob VELIKOVEC Srečanje v adventu: .Pošiljam Vam sončne žarke za mrzle zimske dni“ Nastopa: Otroška skupina Lipov cvet z zgodbo Frede- rik ter vokalna skupina Lipa Čas: ob 14. uri Kraj: v Gospodinjski šoli v Šentrupertu Vabi: Prosvetno društvo Lipa Velikovec Nedelja, 26. decembra PLIBERK Štefanov ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel Rosa Live disco „No name" Vabi: Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk GLOBASNICA Premiera dramske pravljice: „Polonica Pika" Nastopa: otroška gledališka skupina SKD Globasnica; režija: Alenka Bole Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SKD Globasnica Nedelja, 31. decembra ŽELEZNA KAPLA Silvestrovanje: „Coppl 2000“ Čas: ob 18. uri naprej Kraj: na Glavnem trgu Program: ob 18. uri sv. maša, od 19. do 21. ure silvestrovanje za otroke, z ognjemetom, ob 22. uri silvestrska tombola, ob 24. uri zvonjenje, ob 00.30 velik ognjemet, ob 01.00 nagradna igra Vabi: gastronomija Železne Kaple PLIBERK Silvestrovanje na Glavnem trgu Čas: od 18. ure naprej Program: maša, silvestrovanje za otroke, živa glasba, ognjemet itd... (društva bodo imele svoje točilnice na Glavnem trgu) Vabi: Združenje pliberških gospodarstvenikov Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/512528*24 Fax: 0463/5125 28 *22 Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov: uredništvo@nastednik.at V novem letu pa bo tudi Naš tednik v internetu pod naslovom: www.nastednik.at mm w 04239/26 42 v petek, 10. decembra, od 15. do 21. ure Umetniško-zgodovinsko obravnavanje: „Božič v umetnosti" Vodi: dr. Johann Sturm v soboto, 11. decembra, od 15. do 21. ure Umetniško-zgodovinsko obravnavanje: „Podoba Boga - podoba človeka v jeziku umetnosti" Vodi: dr. Johann Sturm v sredo, 15. dec., ob 19.30 Iz serije „Koroški Slovenci 1900-2000 Bilanca 20. stoletja": Koroški Slovenci in avstrijske politične stranke Predava: bivši drž. poslanec Karel Smolle od torka, 28. decembra, od 15. ure, do petka, 30. decembra, do 17. ure Dnevi petja in igre za otroke od četrtka, 30. decembra, od 18. ure, do sobote, 1. januarja 2000, do 13. ure Duhovne vaje na pragu leta 2000: „Veselje iz vere" Vodi: p. dr. Ivan Sokolovsky od nedelje, 2. jan., od 9.30, do pon., 3. jan., do 18. ure Novoletno srečanje: Vojna in mir NATEČAJ Planine v sliki Slovensko planinsko društvo kot vsako leto tudi letos vabi planince-fotografe k sodelovanju in razpisuje natečaj najlepših planinskih slik. „PLANINE V SLIKI" Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 15. februarja 2000 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik [Jap. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in Kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega pra-va. ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na °snovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in I M P R E S U M priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. , 18 Šport NAMIZNI TENIS/NTK Bilčovščani prvaki z žalostnim priokusom V zadnjem krogu jesenskega dela koroškega namiznoteniškega prvenstva se v drugem razredu-sredina v veliko zadovoljstvo Bilčovščanov nič več ni spremenilo. NTK Bilčovs B je namreč z maksimalnim številom točk postal jesenski prvak, saj je tudi v zadnjem krogu slavil - čeprav tesno - zmago (6:4 proti ASC Celovec). Nekoliko žalostni so bili v Bilčovsu le, da je najboljši igralec Peter Pavček po fulminantnem Startu brez poraza v tekmah posameznikov le še izgubil dve tekmi. Vendar je z razmerjem tekem 25:2 še vedno zanesljivo najboljši igralec v razvrstitvi posameznikov drugega razreda-sredina in se je v koroški namiznoteniški lestvici povzpel med najboljše 60 igralce. Tudi NTK Bilčovs A je jesensko prvenstveno sezono zaključil z zmago, tako da po devetih krogih s sedmimi točkami zaseda šesto mesto. Vsekakor je tudi ta ekipa dosegla -glede na uvrstitev - postavljeni etapni cilj, ker so v Bilčovsu od vsega začetka vedeli, da bo borba za obstoj v drugem razredu težka. Trenutno so vsekakor na varnem mestu, ki bi jim zagotovil tudi za prihodnje leto obstoj v drugem razredu. NTK Bilčovs B - ASC Celovec 6:4 (točke za NTK: Peter Pavček 2, Rupert Gasser 2, Sigi Ouantschnig 1, Pavček/Gasser 1) NTK Bilčovs A - Kelag Celovec 8:2 (točke za NTK: Hanzi Gasser 3, Michael Hornbock 3, Andrej Mohar 1, Gasser/Mohar 1) ŠAH/SŠK OBIR________________ Kapelčani vigredi za ostanek v 1. razredu Prva ekipa SŠK Obir Železna Kapla se bo vigredi morala boriti proti izpadu iz 1. razreda-vzhod. Kapelčani so v zadnjem krogu osnovnega tekmovanja igrali le neodločeno 4:4 (proti drugi ekipi Die Klagenfurter) in s tem zgrešili tretje mesto, ki bi pomenilo kvalifikacijo za play off-tekmovanje za podvig v podligo. Za SSK „Obir” so tokrat zmagali D. Jokovič, J. Polan-šek, A. Karner, remizirala pa sta W. Moser in Joschtl. Druga ekipa SŠK „Obir” (4. razred C) pa je v 5. krogu prvenstva slavila maksimalno zmago 4:0 proti Gospe Sveti 9. Ponovno je zmagala tudi četverica SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje/Bilčovs. Dobila je boj s šahovskim društvom slepih iz Celovca z 2,5:1,5. Zmagala sta R. VVeber in Š. Reichmann, remiziral pa je I. Lukan. Na desetih mizah so mladi namiznoteniški tekmovalci z vse Koroške pokazali svoje znanje. Za organizacijo, ki je odlično uspela in zaradi tega bita deležna mnogo pohvale, je bil odgovoren sekcijski vodja Humške skupnosti Franz Juwan (mala slika). Foto: Fera Humška skupnost vzoren organizator in tekmovalec Prvič je bila športna dvorana pliberškega Kulturnega doma prizorišče koroškega namiznoteniškega prvenstva pri mladincih do 16 let. i |k | amiznoteniška sekcija l\ I „Humške skupnosti” na če-I N lu s Francem Juvvanom je minulo soboto priredila deželno namiznoteniško prvenstvo tekmovalcev do 16 let ter po uspelem tekmovanju žela mnogo pohvale - ne le s strani trenerjev in vodij ekip, ampak tudi mladih tekmovalcev. Ti so namreč prav uživali v športni dvorani pliberškega Kulturnega doma, saj se je le-ta izkazala kot zelo primeren tekmovalni prostor. Prav to prijetno tekmovalno okolje je tekmovalce dodatno vzpodbujalo in s tem stopnjevalo raven prvenstva, ki je bilo nato proti pričakovanja odlično. Na prvenstvu je sodelovalo 15 ekip, bojevale pa so se v dveh kategorijah: mladinci in nižja stopnja. Medtem ko nižja stopnja zaradi visokega števila ekip (10) ni mogla odigrati vseh tekem in zaradi tega izid še ni dokončen, je skupina mladincev zaključila prvenstvo. Naslov koroškega prvaka (vzhod) je osvojila ekipa DSG Šentvid A, moštvo Humške skupnosti, za katero sta tekmovala Fabian Meklin in Katrin VVarrasch, pa je zasedlo 5. mesto. V ekipi Humške skupnosti na nižji stopnji pa so bili zastopani Emanuel VVarrasch, Christof Skias-Kraiger in Melanie Krajnc. Po štirih krogih pa so zasedli odlično 4. mesto. F. S. Humanitarno-mednarodni božični turnir v malem nogometu Kranj 2000 Turnir bo potekal 25. in 26. decembra 1999 v dvorani na Planini v Kranju. Igra se na odboj in sicer 18 minut, število igralcev 1 + 4. Vpisnina za turnir znaša 15.000 SIT. ŽR: 51500-601-73746; Europea d.o.o., Cankarjeva 4, 4000 Kranj. Prijave na tel.: (041) 623-870 in 506-225 oz. fax: (064) 365-741 do vključno 20. 12. 1999. Število ekip je omejeno! i i i L Z C F t< v M Hi Žl th I Nagrade: 1. nagrada: 500.000 SIT + pokal 2. nagrada: 200.000 SIT + pokal 3. nagrada: 100.000 SIT + pokal 4. nagrada: 60.000 SIT + pokal Za najboljše posameznike: žoge, pokali, rokavice Pr ni Sk v nii ha nii 'je ve va tet Šport ODBOJKA/ŠK AICH/DOB Samo en odličen niz ni zadostoval za Salzburg Po tesni zmagi Dobljanov na tujem proti Furstenfeldu je sledil bolj ali manj zaslužen poraz v domači dvorani proti Salzburgu (1:3). I ^'er je Dobljanom letos vigre-1^ di v pokalu senzacionalno I \uspelo premagati Salzburg, so Micheu & co minulo sredo na tiho upali na podobno presenečen-i je. Toda gostje iz Salzburga so tokrat od vsega začetka igrali popolnoma zbrano ter se v primerjavi z vigredjo pokazali kompaktnejši in močnejši. Kljub temu je Dobljanom s pomočjo številnih navijačev uspelo dobiti niz (tretjega), za več pa ni zadostovalo -čeprav jim je z izredno borbenostjo nekajkrat uspelo nadoknaditi zaostanke. Tako npr. v četrtem nizu, ko so zaostanek petih točk spremenili v vodstvo (21:20). Z nastopom proti Salzburgu pa so se Dobljani za letos poslovili od domačih navijačev, kajti naslednja tekma v pliberškem domu bo šele 8. januarja 2000 (proti Innsbrucku). V tem tisočletju je na programu le še tekma na tujem proti Bayernwerku z Dunaja (v soboto, 18. decembra). Ženske. Svoj doslej največji uspeh pa je slavila ženska ekipa. Z zmagama na tujem proti Krotten-dorfu in Hartbergu so si Dobljanke predčasno zagotovile prvo mesto v 2. zvezni odbojkarki ligi-vzhod in s tem nastop v kvalifikaciji za podvig v 1 • avstrijsko ligo. F. S. MOŠKI: Furstenfeld - Aich/Dob 2:3 Aich/Dob - Salzburg 1:3 ^SSjfidnia tekma: Bayernwerk - Aich/Dob (18.12. ob 17. uri) ŽENSKE: Krottendorf - Aich/Dob 0:3 Hartberg - Aich/Dob 0:3 Maslgdnii tekmi: Aich/Dob - Leoben (11.12. ob 19. uri) Aich/Dob - Frohnleiten (12.12. ob 14. uri) Trener Dobljanov Pridal (desno) je bil z nastopom svojih varovancev proti Salzburgu zadovoljen le s tretjim nizom. Naposled pa so bila njegova še tako natančna navodila žal zaman. Foto: NT/Fera Užnik se razočaran vrnil iz Francije Z upravičenim optimizmom in Pričakovanji se je Šentjanžan Da-Hiel Užnik podal na prva smučarska tekmovanja za evropski pokal v Francijo (Valloire), kajti na tre-Hingih je prepričal z zelo močnimi nastopi. Toda tekmovanje in trening sta „dva različna para čevljev”... Užnik je namreč na obeh veleslalomih ostal pod pričakovanji, v drugem je celo že v prvem teku izpadel. Bistven vzrok za ra- zočarljiv štart v novo sezono pa je vsekakor bilo dejstvo, da se je Užnik hotel prisiliti za dober rezultat - da je hotel preveč. Očividno mu je prav zaradi tega manjkala potrebna sproščenost in gotovost. Sedaj hoče slab štart popraviti na naslednjih tekmovanjih, na FIS-tekmovanju na Golici in predvsem na obeh superveleslalomih za evropski pokal v Obereggnu v Italiji. F. S. Daniel Užnik 19 Adrovič pri SAK ni več tema. NOGOMET__________ SAK zopet pogreša Adroviča Zadeva Adrovič pri SAK očitno ne najde konca - vse bolj postaja neprijetna in deloma celo kuriozna. Že ob začetku letošnjega jesenskega dela prvenstva je manjkal ekipi zaradi privatnih težav in se pojavil oz. javil nenazadnje šele po posredovanju NAŠEGA TEDNIKA. Takrat mu je vodstvo kluba oprostilo ter mu dalo možnost za nov začetek pri klubu. Adrovič je naposled odigral nekaj odličnih tekem ter pokazal, da je odličen nogometaš in močna okrepitev moštvu. S čim pa je bilo prvenstvo zaključeno, pa ponovno ni bilo nič več slišati od njega. Le iz govoric je vodstvo kluba izvedelo, da se zaradi ponovnih privatnih težav (menda ima zopet težave z ženo) nahaja pri bratu v.Nemčiji. Ker se Adrovič torej že dalj časa ni več oglasil pri klubu, izhaja predsednik Perč iz tega, da članska ekipa vigredi z njim ne more več računati. Namesto njega hoče vodstvo sedaj pridobiti novega legionarja, iskalo pa ga bo po Sloveniji. S koncem jesenskega dela prvenstva in predvsem po klavzuri v Portorožu je pri članski ekipi SAK zavladal zopet mir. Ni več govora o novemu trenerju („Vrabac ostane trener članske ekipe," tako Perč), tudi ne o odhodu tega ali onega igralca. S tem kaže, da bodo navijači v vi-grednem delu prvenstva videli bolj ali manj isto ekipo. Upati pa je, da z večjim ognjem in angažmajem ter predvsem močnejšo enotnostjo ... Franc Sadjak AktualnoA 120 gratulantov na Rupijevem slavju Bilčovs. Na praznik Ma-rijenega brezmadežnega spočetja je j. Rupert Gasser praznoval 40. rojstni dan. Rupert Gasser Slavljenec sodi med tiste koroške Slovence, ki so vsestransko aktivni in zavzeti, pri tem pa tudi na domače ne pozabijo. Med drugim je predsednik SPD Bilka, je funkcionar in najboljši igralec bilčovškega namiznoteniškega kluba, član domačega župnijskega sveta in predsednik hranilnega društva Miklavž. Družinst-vo, dobri sorodstveni odnosi in prijateljstvo so mu zelo, zelo pri srcu - kar je dokazal tudi s tem, da je na predvečer rojstnega dneva povabil k Miklavžu 120 ljudi na slavje. Njihovim prisrčnim čestitkam se iz vsega srca pridružuje NAŠ TEDNIK. Želimo obilo družinske in osebne sreče in mu kličemo: Bog Te živi! Blagoslov za uredništvo Celovec. Pretekli četrtek je kazaški župnik, ki je že desetletja tesno povezan z Našim tednikom, blagoslovil nove uredniške prostore. Nekaj minut po tem, ko je končno tudi Naš tednik bil priključen na internet, je župnik Zergoi blagoslovil prostore in celotno elektroniko, ki zelo olajša delo, zahteva pa tudi več prizadevnosti s strani urednikov, tako župnik Zergoi. Župnik Florijan Zergoi je blagoslovil nove uredniške prostore uredništva Našega tednika. Foto: Kumer 0 OSEBE & DOGODKI DOMAČA UMETNOST Kučejevega očeta, Hanze-ja Bricmana iz Strpne vasi, je na eni svojih slik upodobil dr. Maks Do-mej. Slika je razstavljena v gostilni Dom v Pliberku, kjer si jo je Kučejev oče pred kratkim sam ogledal in ugotovil, da gaje umetnik zelo dobro zadel. Na sliki je Kučejev oče v pogovoru z Lesjakovim očetom iz Rinkol. * I < * h UJ S N 0 * Lil Z 0 z z < I o CHANNOINE KOZMETIKA Optimalna nega obraza in telesa Bernadka Hribarnig iz Gluhega Lesa pri Šentprimožu vodi strokovno svetovanje za nego telesa in obraza. Pod geslom „Neguj svoje telo, da bo v tebi z veseljem bivala tvoja duša" se kozmetika Channoine bistveno razlikuje od navadnih vsakdanjih kozmetičnih izdelkov. Želja posameznika spoznati skrivnost lastne lepote in odkriti nujnost potrebne nege obraza in telesa se po prvem svetovanju in individualni negi, korak za korakom izpolni. Kdor trdi, da je nega obraza in telesa luksus, še ni dojel slabih zunanjih vplivov na svojo kožo. Zato svetovalka Bernadka Hribernig nudi vsem bralkam in bralcem Našega tednika na božični razstavi (11.12. - 23.12.1999) posebno brezplačno ponudbo, ki jo lahko koristite s posebnim darilnim kuponom. Izkoristite to ponudbo v prid vaši negi in vašemu zdravju. Vesela bom vašega obiska in prejšnje telefonske prijave! BOŽIČNA RAZSTAVA 11.12.-23.12.1999 od 16. - 20. ure Bernadka Hribernig Gluhi Les 5 a 9123 Šentprimož : 04239/2007 Darilni kupon S tem kuponom lahko v času božične razstave koristite brezplačno individualno svetovanje in prejmete posebno darilo. GLAS IZ LJUDSTVA „Vojska je, a nobeden ne gre tja!" se glasi eno izmed bolj znanih mladinskih gesel. Zadnjo soboto so imeli v Innsbrucku na Tirolskem velikansko prireditev s športniki, ki se ukvarjajo z deskanjem na snegu. Zares divja stvar. Izid je bil še bolj divji. Panična množica je potlačila pet deklet v smrt. Po nesreči se je prireditev nadaljevala s plesno zabavo. „Nasreča se je zgodila, pet jih je obležalo mrtvih, a mnogi so šli na ples!" Ne vem, kako so se počutili. Morda so potlačili v plesišče svojo bolečino. Morda so celo skakali v čevljih, s katerimi so malo prej hodili po mrtvih. OD TU& Pripravil TAM Silvo Kumer i> ALI POMNITE ? Pred 35-imi leti so dijaki Slovenske gimnazije v Mestnem gledališču v Celovcu uprizorili opero „Mi-klavž prihaja" ob sodelovanju orkestra celovškega mestnega gledališča. Pred 20-imi leti je 11. decembra umrl skladatelj in pesnik Pavle Kernjak. Pogreb je bil 15. decembra v Šentilju. Pred 10-imi leti je Lojze Sadjak (SAK) bil izvoljen za nogometaša leta. Izvolila ■ ga je "strokovna žirija Našega tednika. ... je ministrica Havvlicek ^ odredila, da morajo na dvo- C jezičnih šolah izdajati tudi v dvojezična spričevala. p Pred 5-imi leti so v Kotma- p ri vasi odprli dvojezični - otroški vrtec, ki ga vodi koroška Karitas. «