(KMMIKMMSHGLAS Leto XL1V - št. 2 - CENA 8 din str. 3 Največji občinski problem je RUŽV' Kranj, torek, 8. januarja 1991 str. 8 Poznam tistega, ki jemlje, in tistega, ki daje Škojja Loka (ne) praznuje 9. januar je po statutu občine Škojja Loka občinski praznik. Tako je bilo skoraj četrt stoletja in stoji zapisano še zdaj. Vendar pa letos tradicionalnega praznovanja s kopico kulturnih, športnih in sploh prireditev, z rezanjem trakov pred vrati novih tovarniških, šolskih, trgovskih poslopij, značilnih za socreali-stične čase, ne bo. Ne bo niti slavnostne seje občinske skupščine, na kateri bi župan spregovoril o zmagah minulega leta in razdelil občinska priznanja zaslužnim ljudem. Od vsega blišča ostaja le drobec, spominska svečanost v Dražgošah, ki so si jo nekdanji borci uspeli na novo izboriti. Obletnica boja partizanov iz Cankarjevega bataljona s premočnim sovražnikom 9. januarja 1942 v Dražgošah je bila'kot datum občinskega praznika menda rahlo sporna že ob izbiri. Današnji čas pomen tega dogodka, iz katerega so kot poraženci in žrtve izšli nedolžni Dražgošani, prikazuje v stvarnejši luči. Da to ni dan, ki bi se ga veselili in ga občutili kot praznik vsi občani Škofje Loke, so se že jeseni zedinili v vseh loških političnih strankah. Slovenska demokratična zveza je šla še dljet predlagala je nov datum; 30. junij, ko je Škojja Loka 973. leta v darilni listini nemškega cesarja Otona //. freisinškemu škofu prvič zaznamovana. Na ta datum, s katerim se ne more ponašati vsako staro slovensko mesto, bi bili Ločani res lahko upravičeno ponosni. In tudi so, če sklepamo po bučnem slavju, s katerim so še v socrealističnem času proslavili tisočletnico Škofje Loke. Datum, čeprav bolj simpatičen in praktičen od zimskega, kajpak ni povšeči starim partizanom. Sprevračajo ga v akt germanskega zasužnjevanja Slovencev. Besedna bitka še ni končana, iz časopisnih stolpcev se seli v klopi parlamenta. Kateri bo dobil več glasov? Zdi se, da ljudstvu dvoboj ni dosti mar. V teh časih imajo najbrž drugačne skrbi (preživetje) od tehtanja, kaj naj malikujejo. Jutri bo torej praznik Škofje Loke brez praznovanja. Približno tako bo kot minulega 29. novembra, ki se ga je večina veselila samo zaradi prostih dni. • H. Jelovčan Ustavna komisija pospešila pripravo nove slovenske ustave Politično in strokovno usklajevanje Ustavna komisija slovenske skupščine se je odločila oblikovati komisije za posamezna področja iz osnutka ustave, sestavljene iz članov komisije in strokovnjakov. Ljubljana, 7. januarja - Po skoraj poldrugem mesecu premora se je ponovno sestala komisija za ustavna vprašanja skupščine Republike Slovenije. Pred člani je osnutek ustave, razen njega pa še kopica pripomb iz javne razprave, ki je bila uradno zaključena konec lanskega novembra, pa generalna odločitev, kakšna naj nova ustava sploh bo. Gre torej za politično in strokovno usklajevanje, kako obsežna naj bo nova ustava, brez ideologije, za kar je bilo v ustavni komisiji doseženo soglasje, ni pa še soglasja, kaj vse v ustavo sodi. Tega oreha tudi na današnji seji ustavne komisije niso štrli, saj bi vsaka stranka rada spravila v ustavo nekaj svojega, čeprav vsi prisegajo, naj bo ustava kratka, precizna in sodobna. Najodgovornejša za pripravo ustave je ustavna komisija, ki je sestavljena strankarsko, zato se ne bi smelo dogajati, da ustavna komisija sklene eno, posamezne stranke ali vodje poslanskih klubov pa povsem nekaj drugega. Glavni "center moči" naj bo ustavna komisija. Ta se je danes zedinila, da kratkost in preciznost ustave ne pomeni izločitev pripomb iz javne razprave, ampak se splača potruditi in upoštevati pripombe, ki na osnovi strokovne presoje sodijo v ustavo, druge pa naj bodo pripomoček za sestvaljalce zakonov. Na današnji seji skupščinske ustavne komisije je bil storjen korak naprej pri nastajanju no- ve ustave, ki je obveza slovenske oblasti, tako po Deklaraciji o suverenosti Slovenije kot po Zakonu o plebiscitu. Za devet ustavnih področij so imenovali komisije, v katerih bodo, razen članov ustavne komisije, tudi strokovnjaki. Komisije so zadolžene, da v 14 dneh ocenijo pripombe iz javne razprave in povedo, kaj sodi in kaj ne sodi v ustavo, vprašanja, kjer so razhajanja, pa bodo domena politične in strokovne koordinacije, verificirana predhodno v strankah. Večina Članov ustavne komisije zagovarja sprejem nove ustave v polletnem roku, ne glede na usodo predloga republiške vlade, da bi za učinkovitejšo izpeljavo sklepov plebiscita dopolnili sedanjo ustavo. • J. Košnjek V Prešernovem gledališču Predstava znamenite monodrame Kranj - Sarajevski dramski igralec Zijah Sokolović začenja v četrtek gostovanje na odru Prešernovega gledališča. V četrtek, 10. januarja, ob 19.30 se začenja gostovanje sarajevskega igralca Zijaha Sokolovića v okviru abonmajskih predstav na kranjskem odru. Predstavil se bo v svoji monodrami Glumac... je... glumac je glumac. Njegova drama je skozi njegov izrazit igralski nastop zaznamovala osemdeseta leta na jugoslovanskih in svetovnih odrih. Več kot tisoč odigranih predstav v izvedbi Zijaha Sokolovića in uspešne predstave tujih igralcev v Parizu, Varšavi, New Yorku, Melbour-nu in drugje zagotavljajo izjemen gledališki dogodek. Zijah Sokolović bo za abonmajsko občinstvo Prešernovega gledališča odigral del predstav januarja, del pa februarja. Briljantnost njegovega nastopa postavlja Sokolovića med najpomembnejša igralska imena srednje generacije. • /ar/ VIDEOTEKA PALMA Pajerjeva 3, 64208 Šenčur POSTALI SO PRAVI VOJAKI - Minulo soboto so v vojašnicah ljubljanskega korpusa po Sloveniji pripravili slovesnosti ob zaprisegi obveznikov, ki so prišli decembra na služenje vojaškega roka. Tako kot drugod, je bilo ob tej priložnosti svečano tudi v vojašnici na Bohinjski Beli, od koder je naš posnetek. Vzdušje je bilo dokaj domače, saj je približno četrtina vseh fantov v vojaški suknji iz Slovenije; tudi iz kranjske občine je decembra večina fantov odšla prav v to vojašnico. Foto: J. Cigler, besedilo: S. Saje Vzgledno delovni začetek leta Izvršni svet Skupščine Republik? Slovenije je načel novo leto zelo delavno, saj j« zasedal vse trt prve delovne dni tega leta - od četrtka do vključno sobote. Ze iz predpfebiscitar-»ega Časa izvira opozorilo in obljuba, da je pred nami izredno zapleteno leto, ki ga bo mogoče uspdtoo prebroditi le s trdim delom, znanjem in modrostjo. V četrtek je bil sprejet dogovor o najpomembnejših nalogah, ki so pred izvršnim svetom: ocena razmer po plebiscitu, ocena razmer po zadnjih sprejetih ukrepih v federaciji ter program dela za uresničitev plebiscitarne odločitve za samostojno slovensko državo, drugi dve seji pa sta bili že namenjeni konkretnim zadevam. Kako zahtevne naloge so to, pričajo rezultati sej v četrtek in petek, ko so bile naloge le začete, nekateri sprejeti sklepi pa kažejo na grobost časov, v katere se podajamo. Samo sklep o zamrznitvi plač po ostrejših merilih slovenskega zakona, kot je to predlagal M arkovič za Jugoslavijo, je potrdilo za to, Delovni zagon vlade pa vsekakor lahko služi za vzgled. Podrobneje o delu vlade na 3. strani. • Š. Ž, Odkup in prodaja obveznic v Gorenjski banki Brez zapletov Kranj, 7. januarja - Tisti, ki so v minulem letu kupili obveznice Republike Slovenije, jih te dni lahko brez težav vnovčijo v vseh enotah Ljubljanske banke na Gorenjskem. Kot je povedal Jože Kristan pomočnik direktorja Gorenjske banke, je kljub novemu tečaju te dni dosti zanimanja za nakup obveznic, nikakršnih težav pa ni tudi pri vnovče-nju kupljenih pred novim letom. Mnogi, ki so imeli pred devalvacijo denar, so ga namreč pretopili v republiške "razvojne" obveznice, saj deviz ni bilo moč kupiti, z nakupom obveznic (nominiranih v markah), pa so tako prehiteli devalvacijo. Ker pa banka deviz ne prodaja tudi še sedaj (in se ne ve, kdaj jih bo spet), pa je nakup obveznic še vedno dobra investicija. Banka za vnovčenje obveznic zaračunava 1,5-od-stotno provizijo, na Gorenjskem pa je moč vnovčiti le obveznice, ki so bile kupljene v enotah LB Gorenjske banke. • V. Stanovnik GLAS 2. STRAN N O VIC E I N D O G O D KI Torek 8 januarja J I ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Sveti egoizem Če smo v zadnjem lanskem komentarju opravili nekakšno inventuro zunanjepolitičnih dogajanj, potem bi jih kazalo v prvem letošnjem napovedati. To pa - če je sploh mogoče - nikakor ni lahko. Napovedati je pravzaprav mogoče le, kje bo najbolj vroče - v upanju, da ne bo prevroče in da bi generacija, rojena po zadnji vojni (pripada ji tudi pisec teh vrstic), vojne vendarle ne doživela; bila bi verjetno prva slovenska generacija te vrste sploh ?! Toda: kdo za božjo voljo (ali za vraga) nam daje pravico na tako sebično upanje? Zlodej je egoist in tudi, če je taka božja volja, zlepa ne stori ničesar, kar bi nekomu dobro delo. Tako Goethejev Faust in tako je tudi v svetovni politiki; egoizem je ena od stalnic, ki jo določajo. Mar ni sebično osredotočenje na lastne interese vsake od udeleženih strani tisto, ki poganja krizo v Zalivu, ki žene v razpad sovjetskega imperija in njegove jugoslovanske pomanjša-ve, tisto, ki ločuje bogate od revnih in hkrati razločuje njih same na evropsko, severnoameriško in pacifiško interesno območje? Zahodna Evropa je sicer pripravljena pomagati evropskemu vzhodu, a ne iz altruizma, temveč zato, da bi se zavarovala pred navalom obubožanih množic na njene lonce, polne mesa. Posebne vrste egoizem je tisti, ki je vgrajen v temelje rasnih razlikovanj in sovraštva do tujcev, človeški egoizem kot tak pa je tudi generator ekološke krize. "Egoist je tisti, ki iz svoje lastne sreče naredi zakon za tiste, ki ga obdajajo." (Alain) Človek je svojo srečo gradil na ne-sreči naravnega okolja, v katerem živi in to mu zdaj vrača milo za drago. Kibernetična civilizacija, ki povezuje svet v celoto, temelji na znanju, v duhovnem, svoj materialni temelj pa ima - v pesku, iz katerega pridobivajo silicij za čipe... Pod peskom pa ležijo tudi največje svetovne zaloge življenjske tekočine te civilizacije - nafte. Paradoks kibernetičnega univerzuma, katerega razpoznavni znak je intelektualna premoč nad prejšnjim in sobivajočim, je torej v tem, da ne more brez svojega materialnega temelja, ki pa je geografsko umeščen ravno v "manjvredno". Za obrambo lastnega blagostanja ni nobena cena previsoka; čeprav ho bencin po pet mark za liter in kljub strupenim in črnim oblakom, ki se bodo valili nad zažganimi naftnimi polji tako visoko, da bodo zasenčili sonce. Da o človeških življenjih niti ne govorimo. Egoizem svetovnega severa je pripravljen na brezkompromisni obračun z egoizmom nekega arabskega diktatorja, ki je z okupacijo Kuvajta postal gospodar četrtine svetovnih zalog nafte, če bi nadaljeval svoj osvajalni pohod še v sosednje emirate in v Saudovo Arabijo, pa bi jih obvladoval polovico. 'To bi bil za Zahod, ki - kot še danes drži trditev znamenitega šejka Jamanija - najbrž ne bo nikoli našel alternative nafti, resnično najhujši možni udarec. Zato se je svet v trenutku dvignil na noge, mobiliziral vse svoje potenciale in preprečil Huseinu nadaljnje naftne igre." (Delo, 22. 12. 1990) Nafta je "božji grob" naše civilizacije in tistemu, ki bi si ga prisvojil, se obeta križarska vojna. Kaj pa se v tem sebičnem svetu obeta Slovencem in našemu plebiscitarno izrečenemu "egoizmu"? Evropa nam odsvetuje, da bi šli na svoje, češ da to ni v duhu časa in da je še nekaj takih, ki bi hoteli enako. Najbolj zgovorni so v tem prigovarjanju Italijani, katerih "sacro egoismo" je bil celo stoletje in vse do nedavna vodilo njihove zunanje politike. Slovenija se osamosvaja v sebi nenaklonjenih mednarodnih razmerah, kijih obvladujejo veliki egoizmi -in ti ne trpijo majhnih. Spomnimo se le lanske izjave predsednika Busha, da "so v dogovarjanju z Gorbačovom na kocki preveč usodne stvari, da bi jih žrtvoval zaradi Litve". Zaradi Slovenije jih najbrž tudi ne bo. Jih bomo (sa)mi? Miha Naglic Vsak prvi petek v mesecu Debatni klub borcev Skofja Loka, januarja - Lansko jesen so pri Občinskem odboru zveze borcev v Škofji Loki ustanovili Klub borcev, preko katerega svoje člane informirajo o najbolj aktualni problematiki. Tako so decembra organizirali razpravo na temo Narodnoosvobodilni boj ali državljanska vojna; tem vprašanju pripravljajo za februar okroglo mizo. ki se naj bi udeležili tudi predstavniki političnih strank Škofje Loke. Prvi petek v januarju pa so spregovorili o tem, kaj lahko Slovenci pričakujemo po plebiscitu. Dober obisk kaže, da bo Klub borcev vse bolj obiskan. • D. D. Obiskali vse bolne borce Skofja Loka. decembra - V prednovoletnih dneh so krajevne organizacije zveze borcev škofjeloške občine obiskale vse svoje bolne in nepokretne člane. Denarja ni bilo veliko na voljo, vendar so s pomočjo sredstev, ki so jih zbrali s srečelovom na izletu na Vodi-ško planino avgusta lani, in z nekaj občinskimi dotacijami, uspeli kupiti drobno darilce več kot sto bolnim borcem na domovih in v domovih ostarelih. Danes škofjeloška organizacija zveze borcev šteje okrog 1700 borcev in aktivistov, njihova povprečna starost pa je 71 let. • D. D. raGLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk CCP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal (iorenjski glas urejamo in pišemo Marko Valjavec (direktor), Štefan 2argi (v. d. gla\ nega urednika). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavri - Žlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji m ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jeiovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojaa Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Koiajek (notranja politika, šport). Marija Volcjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd šinik (fotografija). Igor Pokora (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Preve in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I. Kranj Teko« račun pri SDK: 51500-603-31 raz--nika krajevne skupnosti Železniki poteka v svojevrstnem in nekako nenavadnem trenutku. Tako rekoč že na izteku mandata dosedanjemu vodstvu krajevne skupnosti, katerega predsednik je bil Franc Benedičič, je vodna ujma v krajevni skupnosti naredila ogromno škodo. Tudi zato z izvolitvijo novega vodstva v krajevni skupnosti niso hiteli. Škodo je bilo namreč treba oceniti, opredeliti strokovno sanacijo in dinamiko odpravljanja posameznih poškodb. Izvolitev novega vodstva je tako sovpadla tako rekoč z začetkom letošnjega tradicionalnega krajevnega praznovanja. In še ena posebnost obeležuje praznični trenutek v krajevni skupnosti. Izteka se namreč plačevanje večletnega krajevnega samoprispevka (marca) v krajevni skupnosti, katerega program je bil za dosedanje vodstvo krajevne skupnosti Franc Benedičič, predsednik sveta KS dosedanji nedvomno velika in odgovorna naloga. "Že ob razpravi o srednjeročnem programu sem bil odločno proti tako obširnemu načrtovanju in sprejemanju tako obsežnega programa krajevne skup- Gasilsko društvo Duplje Novo orodišče za jubilej Duplje, 4. januarja - Dolgoletno prizadevno delo dupljanskih gasilcev je dalo vsem opazne rezultate. Za letošnjo 85-letnico društva bodo lahko izročili namenir prizidek k domu, ki so ga začeli graditi 1985. leta. Vendar bo treba do takrat, kot pripoveduje predsednik GD Duplje Andrej Kuhar, postoriti še marsikaj. Gasilsko društvo je v 85 letih delovanja obdržalo svojo tradicijo v kraju. Danes je v njem včlanjenih kar 86 prebivalcev, od teh tudi tri Dupljan-ke. Po številu je gotovo najbolj množično domače društvo, seveda pa je tudi njegova dejavnost f>recej obsežna in raznolika. »Tri članske desetine skrbijo za izpolnjevanje operativnih nalog,« razlaga Andrej Kuhar, ki je že 18 let gasilec in celo.desetletje opravlja predsedniško dolžnost, »vendar, na srečo, že dolgo niso imele doma dela z gašenjem požarov. Vseeno z red- nimi vajami in drugimi dejavnostmi izpopolnjujemo usposobljenost. Šest naših članov se bo tudi udeležilo letošnjega tečaja za podčastnike. Več dela kot z gasilstvom smo zadnja leta imeli z gradbeništvom. Najprej smo prenovili streho na starem gasilskem domu. Od 1985. leta gradimo in urejamo prizidek k domu; samo lani, ko smo naredili fasado, smo člani opravili več kot 1700 ur prostovoljnega dela. Veliko smo se zadržali tudi z napeljavo telefona. Vsega tega pa ne bi zmogli brez pomoči drugih krajanov, obrtnikov, vodstva KS in TD Partizan, zavarovalnice in občinske gasilske zveze. Tako bomo lahko ob praznovanju 85-letnice društva začetek julija izročili namenu novo pro-dišče in garderobo za gasilce, v zgornjem delu doma pa bodo prostori krajevne skupnosti.« Do praznika čaka dupljan-ske gasilce še veliko dela z urejanjem notranjosti doma. Urediti želijo tudi okolico prizidka in pozneje popraviti fasado na ttarem domu ter staro orodišče preurediti v sobo za sestajanje Članov. Obenem že mislijo na prihodnost* ko bodo morali zgraditi zbiralnik vode za gašenje požarov v Spodnjih Dupljah in zamenjati že sedaj ostarelo gasilsko vozilo. 9 S. Saje nosti," je pred dnevi rekel dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Železniki Franc Benedičič. "Zgodilo pa se je, da sem se nazadnje, ko sem bil izvoljen za predsednik sveta, sam znašel v precepu, da sem moral ta program zagovarjati in uresničevati. Novemu vodstvu bi zato svetoval, naj se opredeli za objektiven in realen program, ki pa naj ga potem vztrajno in dosledno tudi uresničuje (ne pa spreminja). Čeprav sem že na začetku ocenil, da program, ki nas je čakal, ni realen (finančno), smo se ves čas zavzemali za uresničitev. In čeprav so danes med krajani mnenja najbrž različna, tudi drugačna, mislim, da smo v krajevni skupnosti v zadnjih letih veliko naredili in da smo v obdobju velike inflacije ter gospodarskih težav v kraju, občini ozirom nasploh z denarjem dobro gospodarili. Novemu vodstvu nismo pustili finančnega dolga. Nasprotno. Ima tudi finančno garancijo, da bodo. lahko zgradili načrtovane mrliške vežice." Izgradja mrliških vežic je pravzaprav še edina obveza iz programa prejšnjega vodstva. Športna hala, to je bilo v vodstvu krajevne skupnosti jasno že na samem začetku mandata, je bila nerealna in finančno nepokrita investicija oziroma programska naloga. Ostali del programa pa so v krajevni skupnosti uresničili. V štirih vaških odborih so asfaltirali in urejali ceste, v Zalem Logu so dogradili dom in mrliške vežice, zgrajena je bila telefonija, dobili so pretvornike za dva TV programa... Od časa do časa je bilo sicer moč slišati pripombe ali pa tudi kakšen očitek, da vodstvo skrbi preveč za okoliške kraje in premalo za center krajevne skupnosti. Tež- Jernej Gortnar, novi predsednik sveta KS ko bi temu pritrdili. Nenazadnje je vodstvo uresničevalo sprejeti program, ki ga samo ni moglo samovoljno spreminjati. Res pa je tudi, da je bilo v centru krajevne skupnosti precej narejenega pri šoli, trgovini, cesti in nezadnje tudi glede križišča, kjer pa zadeva še ni dokončana. Dosedanje in novo vodstvo krajevne skupnosti ob letošnjem praznovanju v krajevni skupnosti želita krajanom, da bi tudi v prihodnje skupaj uspešno uresničevali dogovorjene cilje. Sicer pa zdaj čaka novo vodstvo krajevne skupnosti, ki je bilo izvoljeno sredi decembra lani, najprej izgradnja mrliških vežic in nadaljevanje strokovne sanacije po poplavah. "Nimam posebnih izkušenj," pravi Jernej Gortnar, novi predsednik 15-članskega sveta krajevne skupnosti. "Vendar pa upam, da bomo znali zastaviti delo na območju celotne krajevne skupnosti. Vežice, sanacija po poplavah, skrb za olepšavo kraja, prizadevanja za cesto po dolini... so naloge, ki se že ta hip kažejo. Podpirali bomo kmetijstvo in obrt in kljub težavam, s kakršnimi se danes nasploh srečujemo, sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi zmogli prene-katero nalogo, saj smo nenazadnje tudi industrijska krajevna skupnost... " • A. Žalar Ciril Potočnik s Hotavelj Vedno pripravljen pomagati Gorenja vas, januarja • Ko sem novembra in decembra lani obiskoval razne kraje v škofjeloški občini, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi, sem še posebej v Poljanski dolini pogosto slišal za Cirila Potočnika, ki je bil s stroji že prve dni po ujmi, pa potem ves november in december, vedno tam, kjer je bilo najhuje... ■■: ■ Srečala sva se potem nekega mrzlega * jŠK/tt/Kt/^ sončnega dopoldneva, ko je pripravljal JPPHRHHSL cesto Hotovlja-Bukov vrh za asfaltiranoj, nje. "Brat je pred 20 leti začel, jaz pa že 18 let delam po dolini ceste in najrazličnejša druga dela. Ko sva z bratom začenjala, so bile povsod v občini, kjer je danes na cestah asfalt, v glavnem še grape... Vedno sem prijel za vsako delo. Zdaj, ko nas je zadela povodenj, vem, da je treba hitro delati, kajti bliža se zima... Kako bo s plačilom? O tem ne razmišljam; zdaj je čas najbolj dragocen. Res pa je tudi, da se je škode treba lotevati strokovno, da se ne bo že ob prvi večji vodi spet še huje pokazala. Vedno sem pri gradnji cest poudarjal, da je treba delati strokovno in ne hiteti; bolje kakšen meter asfalta manj in kasneje, kot pa potem škoda..." Ciril Potočnik Nackov Ciril, ki je bil že od začetka v operativnem štabu za odpravo škode v krajevni skupnosti Gorenja vas, je v naglici potem še povedal, da bo delal, dokler bosta zima in mraz to dopuščala. Sicer pa časa za oddih tako rekoč ne bo. Čez zimo bo treba-popraviti stroje, spomladi pa, če le ne bo prevelika "suša", spet naprej... • A. Z. 'O denarju bomo potem, ko bodo stroji zaradi vremena počivali... GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR * 5. STRAN GLAS Novi Zavod Matevža Langusa Iz Kamne Gorice v Radovljico Po načrtih iz leta 1986. naj bi v Sloveniji obnovili ali na novo zgradili 21 socialnih zavodov. Med zadnjimi petimi je tudi Zavod Matevža Langusa iz Kamne Gorice. Radovljica, 4. januarja - V Radovljici, kamor se bo iz Kamne Gorice preselil zavod, so že zakopali gradbeni stroji in če jim bo sreča mila, se bodo prizadeti otroci že letošnjega septembra preselili pod novo streho. Z denarjem za specialno opremo bodo tedaj precej na tesnem, kar jih je decembra lani spodbudilo k organizaciji dobrodelnega koncerta v ta namen. »Koncert, ki smo ga priredili ob pomoči radovljiške liberalno demokratske stranke, je doživel izreden odmev,« je ocenil Franc Markelj, pomočnik ravnatelja kamnogoriške-ga zavoda, ki tudi vodi izgradnjo novega zavoda. »Prodali smo 450 vstopnic, kar je za radovljiško območje in še v takih časih veliko. S koncertom smo zbrali 40.000 dinarjev, namenili pa jih bomo za nakup igral. Sicer pa smo od 21 zavodov, ki so od leta 1986 v Sloveniji predvideni za gradnjo, v Kamni Gorici med zadnjimi. Sprva smo nameravali obnoviti stari zavod, vendar bi bilo to po mnenju strokovnjakov predrago, zato smo se ogreli za novogradnjo. Z lokacijo smo imeli sprva nekaj težav, ob veliki pomoči in posluhu občinske vlade pa smo slednjič našli prostor na Poti na Jezerca, kjer bo stal objekt v izmeri 2200 kvadratnih metrov. V njem bo prostora za največ 80 varovancev, med njimi tudi za 20 nepokretnih. Poleg učilnic, delavnic in internata bo imela stavba tudi dovolj prostorov za nego in fizioterapijo, ki so ju potrebni težje prizadeti.« V kamnogoriškem zavodu zdaj domujejo prizadeti otroci stari od 6 do 18 let, pa tudi nekaj starejših, ker zanje ni ustreznih bližjih zavodov. Medtem koje v Sloveniji za prve dobro poskrbljeno, je žal še premalo storjenega za starejše zmerno in težje prizadete ose- Franc Markelj Varovanci kamnogoriškega zavoda, ki se tu izšolajo, so imeli do nedavna zagotovljeno varno delovno prihodnost, saj so jih na delo jemali v Elanu, Verigi, Lipu. Plamenu, Almiri... Zadnja tri leta pa jim ne kaže najbolje, saj so se v splošni krizi zaposlovanja znašli med težje zapos-Ijivimi osebami. Nekateri so se po končani šoli v zavodu izobraževali še naprej na skrajšanih in prilagojenih programih srednjega izobraževanja, denimo v ŽIC Jesenice, na lesarski šoli v Škojji Loki, na gradbeni in tekstilni. Tudi zdaj se še lahko, toda s tem se njihov problem (nezmožnost zaposlitve) zgolj za dve leti odloži. Ob poti na Jezerca v Radovljici so že začeli graditi nov zavod. delavka Santina Bezjak. »K nam so prišli kar iz 19 slovenskih občin, največ s Ptuja, z Gorenjske, kjer smo edini zavod tega tipa, pa je tudi 20 otrok. Zavodi za zmerno in težje prizadete so večidel v vzhodnem delu Slovenije, kar je za gorenjske otroke predaleč, zlasti če naj starši za časa zavodskega življenja ohranijo vezi z njimi. Zato je prav, da so tovrstni zavodi grajeni za bližnja območja, da se te vezi ne pretrgajo. Starši naših otrok večinoma skrbno vzdržujejo stike, tudi tisti od dlje, čeprav si težko privoščijo vse dražje prevoze. Poskrbeli smo, da imajo otroci iz bolj oddaljenih krajev prevoz organiziran, kar njim in nam olajšuje delo. V novem zavodu bo mesta v glavnem za zmerno in težje prizadete osebe, prednost bodo imeli domači otroci. Ni se nam treba bati, da bi zavoda ne napolnili, saj je zlasti za težje pokretne tod okoli veliko povpraševanja po zavodskem varstvu.« • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik Santina Bezjak be, ko se znajdejo brez skrbstva staršev. Radovljiško društvo za pomoč duševno prizadetim je že izrazilo željo, da bi zanje kasneje morda usposobili stari zavod v Kamni Gorici, ko ga sedanji prebivalci izpraznijo- »V zavodu je trenutno 57 otrok, 27 v šoli s prilagojenim programom in 30 v oddelkih delovnega usposabljanja,« je povedala tamkajšnja socialna I SVET BREZ BLEŠČIC KRATEK STIK »Tamutasta« / minskimi spomini mi prihaja naproti žena. ki jo poznam pravzaprav samo po materini pripovedi. A mama mi je vedno tako nazorno in prizadelo opisovala mutasio nezakonsko mater, da imam nično predstavo iz otroštva še danes živo pred očmi v vsej njeni sirotnosti. Tamutasta. kakor so ji rekli, je vsako leto prišla v vas. Prišla je spomladi, ko se je ogrelo. Naše hiše nikoli ni zgrešila, ker je poznala gostoljubne roke naše stare mame. Moja mama se je kot otrok bala, saj je »gnala čudne šiime«. ker je bila gluhonema. Mahala je Z glavo in z vogali svoje bele rute, ki jo je imela »nazaj« pokrito. Tudi njeno temno rjavo krilo je bilo še daljše, kot je bilo takrat že sicer v navadi. Vsakič Je dopovedovala, kako hudo je bilo takrat, ko ji je umrl otrok. Ker ni mogla tega izraziti z gladko besedo, je to pripovedovala z drugačno govorico: z mimiko in čudnimi glasovi, ki jih je mukoma trgala iz sebe. Prav zato je ustvarila v hiši neko grozljivo tragično vzdušje. Strica je začela sunkovito stresati za ramena, in ga vleči k stenskemu koledarju, da bi mu pokazala, kdaj se je tisti otrok rodil - mislim, da je bila deklica - kako mu je bilo ime itd. Potem je z rokami začela zibati, pestovaii, ga pritiskati k obrazu... Nenadoma se je strašno začela Itu-dovari, najbrž nad njegovim nezakonskim očetom, ki je njo, revo. izkoristil. Nato je pokazala, kdaj je otrok umrl: sprožila je tri prste, toliko je bij namreč star: pokazala je na tla. kako so ga zagrebli v jamo. Pan-tomimično je začela vleči vrvi; tako so mu zapeli zvonovi in začela je krčevito jokati. Stari mami se je v dno duše zasmilila. Prijazno jo je posedla m postregla ter ji, zavila še popotnico za s seboj, pa še nekaj denarja je primaknila, tudi stric, ki je mizaril v hiši. je brez besed segel po denarnici in še iz svojega dodal. Naša mama je bila takrat še majhna in najmlajša, edina deklica med devetimi otroki. Zato ni vsega še prav dobro razumela, ko je Ta-nuitasto prvič zagledala. Sprejemala jo je z mešanimi občutki bojazni in sočutja. Vedela je. da se ji je moralo zgoditi nekaj hudega. Pa še mali so bi/i tako prijazni z njo! Se dolgo so zamišljeno strmeli skozi okno. ko je odhajala. Nekateri pa so se ji celo smejali in jo oponašali. Pri sosedu so ji najraje zaklenili. A nekoč je tako neusmiljeno pritiskala na kljuko, da so ji morali odpreti. Prav prisrčnega sprejema po vsem tem gotovo ni bita deležna. Potem je že nekaj pomladi ni bilo več. Gotovo je bila že beležita. Morda je umrla... Kadar je nanesel pogovor na Tamutasta, sem vedno spraševala, od kod je bila doma, koliko je bila stara, kako ji je ime. ali je imela koga od svojih. Mama je te nadrobnosti pozabila, če je sploh vedela zanje, a tragiko njenega življenja mi je znala tako živo prikazati, da meje vedno zabolelo otroško srce. ko mi je spet pripovedovala to zgodbo. • Ko lakote zdaj oživljam mamine pripovedi, razmišljam o ljudeh, ki SO trpeči in morda tudi nadložni. kakor bi rekel Ivan Cankar, ali imajo kakšno vlogo in nalogo na svetu. Prav on je zapisal, da jo imajo, dajo morajo izpolniti prav tam. kakor jih je bila postavila Nevidna roka. Trpljenje in bolest je njihova življenjska naloga, ta pa je težja in večja kakor bleščeče vloge zmagovalcev, 'ki so doseg/i cesarske prestole. Človeško življenje ima lahko največji smisel prav v svoji največji bedi. Ta uboga inuiasia žena ni živela zaman, če je le pri peščici ljudi predramila pristna človeška čustva. .. ' . Marija Cvetek Povečevanje pokojnin Našega bralca, novopečenega upokojenca, je zanimalo, kako se bodo letos usklajevale pokojnine. Lani, ko je bil še zaposlen, ga dogajanja na pokojninskem področju še niso toliko zanimala, zdaj pa je slišal za spremembe, ki da upokojencem niso ravno v prid. Kako se bodo torej letos usklajevale pokojnine, smo povprašali Viktorja Eržena, člana predsedstva skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. »Poprej so se pokojnine povečevale vsak mesec sproti, odslej pa se tudi v Sloveniji ravnamo tako kot drugod po Jugoslaviji. Pokojnine se bodo usklajevale vsakič, ko bo rast osebnih dohodkov dosegla 5 odstotkov. Poglejmo to na primeru: če se januarja osebni dohodki povečajo za denimo dva odstotka, februarja 2,5 odstotka in marca za 3 odstotke, to znese 7,5 odstotka. Za toliko se lahko povečajo pokojnine, vendar šele od 1. aprila dalje.« Poračunov za nazaj torej v prihodnje ni pričakovati vsak mesec kot doslej. Sredi januarja pa bodo upokojenci vendarle še prejeli poračun, ki ga jim ob zadnji lanski uskladitvi še dolguje pokojninska skupnost. Ta finančno že lani ni bila v posebno dobri koži, saj seje ves čas otepala z nelikvidnostjo, tako tudi ob zadnjem izplačilu. Da bi v prihodnje teh težav ne bilo. smo se v Sloveniji prilagodili jugoslovanskemu načinu usklajevanja pokojnin. V tem letu pa začasni finančni načrt SP1Z predvideva dva glavna denarna vira, prispevni stopnji zavarovancev in delodajalcev. Obe bosia enaki, le podjetja, ki zaposlujejo delavce z beneficirano delovno dobo, bi plačevala nekaj več. Stopnji naj bi bili 14.4 odstotka od bruto dohodka. Pričakujejo, da bodo na ta način zbrali dovolj denarja - letos ga bo SP1Z potrebovala okoli 30 milijard dinarjev. • D. Ž. Stroški višji od naših zmožnosti Za november izračunani življenjski stroški spet sežejo v astronomske višine. Tričlanska družina je tedaj za pokritje povprečnih stroškov potrebovala 19.443 dinarjev, za minimalne 11.209 in za najnujnejše 7.100 dinarjev. Štiričlanska družina pa je preživela z že 8.749 dinarji, medtem ko so njeni minimalni stroški znašali 13.944 dinarjev, povprečni pa kar 24.146 dinarjev. Povprečna plača seje konec lanskega leta gibala tam okoli šest tisočakov, torej sta dve tolikšni plači pri hiši ravno zadoščali za pokritje nc povprečnih, pač pa minimalnih življenjskih stroškov. Resda je statistika eno. resnično življenje pa drugo, vendar nam je ob takih številkah vsakokrat manj jasno, kako nam uspe preživeti. Kako neki se ob teh stroških prebija ne več tako majhno število listih, ki zaslužijo samo zajamčeni osebni dohodek? Ta novembra ni znašal niti tri tisočake, v nekaterih tovarnah (denimo v Unitelu na Blejski Dobravi) pa številnim delavcem niso izplačali niti toliko. Potrošniška košarica ni nič prerazkošna. nasprotno, daleč pod evropskimi standardi. Toda naše plače so hudo skromne, zato prihaja do takih nesorazmerij med njimi in višino življenjskih stroškov. Skrivnost preživetja je najbrž v »drobtinicah«, ki jih statistika pušča ob strani: sivi in črni ekonomiji, nakupih na več čekov, samoprehra-nitvi i/ domačih vrtičkov in podobnem... • D. Ž. .DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Dolžnost izobraževanja Vprašanje: Že 10 let delam na delovnem mestu, za katerega pa nimam predpisane strokovne izobrazbe. Pred kratkim sem prejel odločbo, s katero me podjetje napotuje na obvezno izobraževanje za pridobitev manjkajoče strokovne izobrazbe. Zanima me, ali sem se dolžan izobraževati skladno z odločbo in kakšne so v zvezi s tem moje pravice. Odgovor: Uvajanje instituta trga delovne sile močno spreminja tudi zakonsko obravnavo izobraževanja delavcev. Delavec, ki hoče v razmerah trga delovne sile ohraniti delovno mesto, se bo moral stalno izobraževati. Tisti, ki ne bo imel potrebnega znanja, bo skladno z zakonom razporejen na drugo delovno mesto, če pa takega delovnega mesta v podjetju ni, mu bo delovno razmerje prenehalo po samem zakonu. Pogoji za uresničevanje pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja ter vrsta in obseg pravic in obveznosti delavcev in podjetja v zvezi z izobraževanjem se uredijo s kolektivno pogodbo oz. s splošnim aktom. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v tem pogledu uvaja tri vrste izobraževanja delavcev in sicer: - če je delavec napoten na izobraževanje, - če se delavec izobražuje v interesu podjetja, - če se delavec izobražuje v svojem interesu. Vaš primer očitno sodi v prvonavedeno kategorijo izobraževanja, kajti na izobraževanje ste bili izrecno napoteni z odločbo podjetja. Bistvena značilnost tovrstnih primerov pa je ravno v tem, da neupravičena odklonitev izobraževanja predstavlja kršitev delovnih obveznosti. S splošnim aktom oz. podjetniško kolektivno pogodbo je ta kršitev lahko celo uvrščena med tiste, za katere je mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Po drugi strani pa tovrstno »obvezno« izobraževanje delavcu zagotavlja tudi večji obseg pravic, kot bi jih imel, če nanj ne bi bil napoten s strani podjetja. Poleg t. i. študijskega dopusta, ki delavcu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, je podjetje v tem primeru dolžno pokrivati ali povrniti tudi vse stroške, povezane z izobraževanjem (prevoz, kotizacija oz. šolnina, stroški prehrane, stroški bivanja, strokovna literatura). Po končanem izobraževanju pa je podjetje dolžno delavca takoj razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo. Prav pri tej dolžnosti podjetja splošna kolektivna pogodba žal ostaja precej nedorečena, kajti za njeno kršitev s strani podjetja ni predvidena nikakršna sankcija, čeprav se v praksi pogosto dogaja, da podjetje delavca po končanem izobraževanju zaradi spremenjenih razmer ni več sposobno ustrezno razporediti. Zato priporočam, da to vprašanje posebej Uredite v pogodbi o izobraževanju. Smiselno bi bilo določiti najmanj to, da je delavec v takšnem primeru prost obveznosti vračila stroškov šolanja, če se zaposli v drugem podjetju oz. pri delodajalcu. Vodja pravne službe sveta kranjskih sindikatov: Mato Gostiša, dipl. iur. POMISEL Dvorezni meč prezgodnje upokojitve Še pred tremi leti so na Slovenskem trije zaposleni delali za enega upokojenca, proti koncu minulega leta pa sta le še nekaj več kot dva delavca na enega upokojenega. Hude gospodarske težave so povzročile zmanjšanje zaposlovanja na eni strani in na-glejše upokojevanje na drugi, ki sta kriva, da se rušijo prejšnja razmerja med aktivnim in »vzdrževanim« prebivalstvom. Kot smo pred časom v Radovljici slišali govoriti Vinka Šimnovca s kranjske enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je beg v pokoj najbolj množičen prav na Gorenjskem, največji pritisk pa zadnje mesece minulega leta. Danes dobrodošlo predčasno upokojevanje, večkrat tudi z dokupom delovne dobe, s katerim se danes mnoge tovarne v stiski rešujejo odvečne delovne sile, se utegne v prihodnje prevesiti v svoje nasprotje. Če tokrat zanemarimo eeho, ki jo bo zavoljo tega plačevala družba v celoti, jo bodo na svoji koži močno občutili tisti, ki se zdaj odločajo za zgodnejši pokoj. Zanj se odločijo bodisi zato, ker jim zdravje ne služi kot poprej, vendar niso zares »zreli« za invalidsko upokojitev, bodisi ker so v tovarni kot odvečna delovna sila pod stalnim pritiskom, bodisi ker so si preračunali, da bo pokojnina celo višja od plače, kar zadnje leto ni bila redkost v tovarnah, ki so jih davile gospodarske stiske. Toda zgodnejši odhod v pokoj skriva tudi več pasti, o katerih bodočega upokojenca v tovarni ob naštevanju prednosti kajpada ne poučijo. Predčasna pokojnina ne bo nikoli polna, trajno bo okrnjena za toliko odstotkov, kolikor manjka delovni dobi do izpolnitve. Zaradi predčasne upokojitve pa so ljudje prikrajšani tudi do pravic, kakršna je denimo varstveni dodatek, dokler ne napolnijo 60 (moški) oziroma 55 let (ženske). Na taka in podobna dejstva bodoči upokojenci ne mislijo, ko jim. denimo, tovarne ponujajo vabljivo možnost dokupa let ali izplačujejo razlike zaradi zmanjšane pokojnine in druge denarne nagrade. Zlasti še, če je odhod v pokoj začinjen tudi s strahom, da bo že letos nova pokojninska zakonodaja povečala starostno mejo za upokojitev, okrnila pravice do predčasne pokojnine in na drug. za upokojence manj ugoden način, izračunavala pokojninske osnove. Kot zatrjujejo pristojni, je ta strah neutemeljen, toda mnogim priletnejšim delavcem se kljub vsemu zdi varnejši nekoliko manj udobno postlan pokoj kot negotov delovni jutri. • D. Z. Žlebir 1 VESTI Predavanje »S poti prijateljstva« Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira predavanje pod naslovom »S poti prijateljstva II. del«, ki bo v sredo, 9. januarja, ob 17. uri v sejni dvorani upokojenskega društva na Tomšičevi 4. Predaval bo Janko Avsenik, priznani planinski fotograf. Vstopnine ni. PREJELI SMO Odgovor javnega pravobranilstva Gorenjske na odprto pismo T"» V«Vi Frančiška Vrankarja V odprtem pismu, objavljenim v Gorenjskem glasu, dne 7. 12. 1990, Frančišek Vrankar ugotavlja, da, čeprav že nekaj časa vlada nova oblast, mnoge družbene dejavnosti delujejo po starem sistemu neodgovorno in zahrbtno. Navaja, kakšne težave je imel v zvezi z uporabo stanovanja in pooblaščenim upravljal-cem, organizacijo Domplan Kranj, ki mu je tudi grozila s sodnijo za stanarino, čeprav je imel plačano, in zagrešili so tatvino z njegovega tekočega računa. Opis svojih težav zaključuje z opozorilom Demosu, da se je ob volitvah zadolžil za pravično in pošteno urejanje družbe in je skrajni čas za izpolnitev dane obljube, torej zaključuje proč z Domplanom in tudi v pravobranilstvu in tožilstvu je treba takoj zamenjati ljudi in navade, da bodo novi kadri stopili na prste družbenim strukturam in ne samo delavcem. Sil. 1990 je bilo upravljanje nalog Samoupravne stanovanjske skupnosti preneseno na občine. Ker je Javno pravobranilstvo zakoniti zastopnik občine, je prevzelo zastopanje v vseh sporih, ki so jih pred sodišči imele samoupravne stanovanjske skupnosti; med njimi je bila tudi tožba stanovanjske skupnosti zoper Marijo Vrankar, Naklo, kije dolgovala najemnino za 8 mesecev od 20. 11. 1988 do 20. 6. 1989. Sodišče je tožnici dne 11. 12. 1989 izdalo plačilni nalog, po katerem bi morala plačati dolgovano glavnico, zamudne obresti in sodne stroške. Ker je dolžnica zoper plačilni nalog ugovarjala, o tem pa se je odločalo po 1. 1. 1990, je zadevo prevzela občina in zanjo pravobranilstvo. Tožnica je dne 11. 7. 1990 plačala 76,90 din, zato smo tožbeni zahtevek skrčili za že plačani znesek in vztrajali pri plačilu ostalega dolga. Dolgova-na glavnica, 59,90 din je po letu in pol visoke inflacije res postala neznatna, zamudne obresti, ki so znašale 824,20 din, pa visoke v primerjavi z glavnico, vendar zamudnih obresti ne določa ne pravobranilstvo ne sodišče, ampak so določene z zakonom. Tožnica Marija Vrankar je tožbeni zahtevek kot utemeljen v celoti tudi pripoznala. Sodba je pravnomočna. Pravno je spor zaključen in res ni razumljivo, zakaj pisec pri takem dejanskem stanju opozarja Demos na dane obljube in poziva na zamenjavo ljudi in navad, saj v nobeni pravno urejeni, gotovo tudi ne v demokratični družbi, ni ljudem dopuščeno, da ne plačujejo svojih dolgov. Javna pravobranilka Darinka Novak - Zalaznik »Mrzle« hiše - ne toplotne črpalke »Pod Plevno« Glede na objavljen članek v vašem časopisu, dne 11. decembra 1990, pod naslovom »Mrzle« toplotne črpalke »Pod Plevno«, smo dolžni posredovati nekaj pojasnil, če jih že vaša novinarka ni »hotela« poiskati v Stanovanjski zadrugi Sora. V tem naselju bo v končni fazi zgrajenih 96 stanovanjskih hiš in ne 99, kot je navedeno v članku. Vsak zadružnik je bil ob sklenitvi pogodbe in pri prevzemu tehnične dokumentacije seznanjen z načinom ogrevanja v tej stanovanjski soseski, kar je tudi lastnoročno podpisal. Izjava s podpisi zadružnikov se hrani v arhivu zadruge, oziroma je bila ■že predložena fotokopija na Občino Škofja Loka - Sekretariat za družbeni razvoj. Sedaj se pa začenja šele pravi problem. Vsa tehnična dokumentacija je bila izdelana za ogrevanje objektov s toplotno črpalko na sistem ogrevanja 55/35" C. Tako so tudi izračunana vsa ogrevalna telesa v stanovanjski hiši. Po priporočilu projektanta, da je za tak sistem ogrevanja najprimernejše talno ogrevanje, smo za vsak tip objekta naročili še izvedbeni projekt za tako ogrevanje. Za montažne objekte pa kombiniramo: pritličje talno ogrevanje, v podstrešju pa radiatorsko, zaradi edinomožne tehnične rešitve. Pri gradnji objektov, ki so jih zadružniki gradili v lastni režiji, niso upoštevali vseh projektiranih zahtev, zato so objekti bolj mrzli in porabijo več energije za ogrevanje. V projektu je predvidena izolacija fasade z 8 centimetrov demit fasade. Na številnih objektih je debelina izolacije le 5 centimetrov, nekateri imajo 7,5 centimetra, 10 centimetrov izolacije nima noben objekt v tem naselju. Toplotna izolacija nad kletno ploščo je predvidena 8 centimetrov, nad zadnjo ploščo pa 15 centimetrov, kar ni zgrajeno v nobenem objektu. Med gradnjo so nekateri zadružniki povečali tudi stanovanjsko površino, novega izračuna za ogrevanje pa niso izdelali. Skoraj vsi graditelji pa so izdelali ogrevalni sistem kot, če bi ogrevali objekt z vodo temperature 90/70' C in imajo tako občutno premajhna grelna telesa. Če bi graditelji med gradnjo upoštevali vse zahteve iz tehnične dokumentacije, bi bili objekti topli in ne mrzli, seveda če bi zgradili predvsem talno ogrevanje. Zadruga razdeli samo stroške Elektro Kranj za porabljeno energijo in nikakršnih drugih stroškov. Ob koncu bi povedal le še eno, ko bo priključenih več objektov, bodo tudi višji stroški, ker sedaj obratuje le ena črpalka, v končni fazi pa bodo morale obratovati štiri ali pa najmanj tri. Čas obratovanja črpalk je odvisen od zadružnikov in ne od stanovanjske zadruge. Vprašam pa se, le kateri lastnik v zasebni gradnji ogreva sedaj pri razmeroma visoki zunanji temperaturi svoj objekt 24 ur na dan. Strinjam pa se s predlogom, naj Izvršni svet prepove ogrevanje objektov v tem naselju na trda goriva. Vodja SZ Sora: Matevž Dagarin Avtocesta na meji radovljiške občine Morda se danes večina ljudi niti ne zaveda, kako pomembna so vprašanja izgradnje avtoceste skozi radovljiško občino, o katerih je pisal g. Avgust Mencinger v svojem prispevku, objavljenem v Glasu 14. decembra. Njegova "vprašanja " in pobude so vredne vse pozornosti in seveda tudi podpore, še posebej občinske skupščine in njenih organov, ki bodo pripravljali strokovne podlage za dokončno odločanje o trasi nove avtoceste. Avtocesta bo odločilno vplivala na vrednote krajine oziroma naravne dediščine, saj je radovljiško polje največji odprti prostor na Gorenjskem severno od Kranja, ki bogati prekrasen alpski svet ter omogoča vsestranski kmetijski razvoj ter pestro, policentrično urbano ureditev naselij. Kmetijstvu kot strateški dejavnosti bi morali podrediti vse druge dejavnosti in v največji meri omejiti nadaljnje "obremenjevanje'' krajine, ki je že tako ali tako večkrat presekana z magistralno cesto, lokalnimi cestami, železnico in daljnovodi ter v veliki meri "zapolnjena" z naselji, še posebej z novimi gradnjami. Nova avtocesta, grajena tako po južni kot po severni varianti, bo radovljiško polje grobo (g. Mencinger pravi, da za desetletja) presekala in spremenila pogoje za obstoj flore in favne, za kmetijstvo in nasploh bivanje ljudi na tem območju. Tranzitni promet, ki je verjetno eden od glavnih interesov "kapitala", tujega in domačega, ki bo preko različnih institucij močno vplival na določanje trase, bo povzročil onesnaženje okolja - zraka, ki ga nihče ni strokovno dovolj ocenil in predstavil. Zato je edina logična zahteva, da se tranzit preusmeri na železnico z izgradnjo "ranžirne postaje" takoj po izstopu iz predora ter s posodobitvijo železniške proge. To bi bil pravi korak pri vstopu v Evropo 92 in hkrati učinkovita zaščita avtohtonih kmetijskih površin, kjer bi lahko ohranili pridelovanje kolikor toliko zdrave hrane. Razmišljanje g. Mencingerja, da naj trasa avtoceste poteka po obstoječi magistralni cesti, pa je še posebej vredno podpore. Vkopana avtocesta, učinkoviti protihrupni nasip in njegova ozelenitev ter ohranitev velikih kmetijskih površin se dopolnjujejo in sami po sebi ponujajo tako rešitev. Seveda, vprašanje denarja oziroma kreditov in meddržavne obveznosti bodo terjali ponovno razpravo v občinski skupščini. Odgovornost, ki bo naložena delegatom ob odločanju o nepopravljivem posegu v prostor enkratne krajinske vrednote, pa mora postati in ostati tudi odgovornost predlagateljev, načrtovalcev in nosilcev projekta. Izkušnje razvite zahodne Evrope so pokazale, da je gradnja avtocest eno od ključnih ekoloških vprašanj, da mora načrtovanje prometne infrastrukture spremljati ustrezna zakonodaja o zaščiti okolja, da je vpliv avtoceste v ekološkem smislu pogojen z razvojem teh-nologijej npr. avtomobilske industrije. Že res, da se z avtocesto odpiramo v razviti svet, je pa tudi res, da nas ta razviti svet zna dodobra izkoristiti, ker potrebuje prometne poti in se pri tem ne zanima za naše težave pri ohranjanju okolja in zdravega načina življenja. V predvolilnem obdobju in ob ustanovitvi občinske organizacije socialistične stranke smo socialisti poudarili pomen ekoloških vprašanj in ohranjanja narave, krajinskih in etnoloških vrednot. Trdimo, da avtocesta ne more biti iz centra načrtovani prometni in gospodarski objekt, pač pa dobro premišljeni in strokovno preverjeni poseg v prostoru z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje in ljudi, ki ob cesti živijo. Priseganje na prioriteto finančnih kriterijev pri tem spomi- nja na obdobje industrializacije in ekstenzivnega razvoja, katerega posledice bodo občutile, še prihodnje generacije. Upajmo, da bo čimveč takih, ki se bodo res povzpeli na sv. Petra ali na Ajdno in se prepričali, da kanimo izgubiti za vselej veliko naravno lepoto. Upajmo, da bodo načrtovalci cestninske postaje na Črnivcu razumeli nesmisel in neracionalnost take odločitve. Zato podprimo g. Avgusta Mencingerja, našega poslanca v republiški skupščini, kjer bi tudi moral opozoriti na posledice gradnje avtoceste in predstaviti naše interese in zahteve. Tajnik Občinskega odbora SSS Radovljica Brane Grohar Zakaj so nacionalizirali lokal? (Glas z dne 27. II. 1990) Pod tem naslovom je Matjaž Hafner reagiral na moj prispevek v Delu, ki je bil objavljen že 28. 8. 1990. Hafnerje to storil očitno zato, ker sem citirala tudi njegovega pokojnega strica Petra Kavčiča - Jegorova in ker sem nekaj vrstic namenila njegovemu stricu Niku Kavčiču, po vojni najbolj znanemu škofjeloškemu oznovskemu veljaku. M. H. meni, da je moj prispevek nastal v nekakšnem »boljševiškem krožku«. Meni pa stari škojjelo-ški boljševiki niso nič mar in z nobenim od njih nisem nikoli spregovorila ene same besede. M. H. hoče bralce prepričati, da ima moj prispevek v Delu nekakšno posebno ozadje in da sem dokumente, ki sem jih citirala, dobila v Loškem muzeju. V resnici pa sem citate povzela po javno objavljeni razpravi v 30. številki Loških razgledov iz leta 1983. Po mnenju M. H. sta citirani izjavi lahko v ponos vsakemu Slovencu. In zakaj naj hi bil kdo lahko ponosen na to, da je Jegorov »prišel do točnih dokazov, da je mesto (Škofja Loka) eno samo oporfunistično gnezdo« ? Razen M. H. najbrž tudi ni nihče ponosen na pismo Tineta Kalana - Dolinskega, ki je članom partije, zaradi kršitve partijske discipline, grozil s smrtjo. Mojemu očetu je leta 1943 pisal: »Opominjam te, da boš, kot član Partije ponovno kršitev plačal s smrtjo. Enako velja za vsakega člana KPS, ki se ni izkazal discipliniranega, in vsakogar, ki bi kršil tega opomina konspiracijo! Molči in stori svojo dolžnost!« Dolinski in njegovi so grožnje sicer nekoliko omilili in očeta niso ustrelili. So ga pa, kot za zabavo po vojni kar šestkrat zaprli, sku- NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU ROBINSON club TRŽIČ DETELJICA (v novem delu prodajnega centra) paj za eno teto. Matjaž tiajner naj bo na svoje strice in vzornike še kar naprej ponosen, če mu je to v zadovoljstvo. Jaz pa bom še naprej ostala ponosna na svoja starša, ki sta se takim nečloveškim metodam uprla. M. H. pravi, da so se v času službovanja mojega moža v Škojji Loki krivice nadajevale in da so v tem času njegovemu očetu vzeli mlin in žago. Čista laž! Mlin in žago si je Matjažev oče pridobil leta 1947. Leta 1964 pa sta objekta z darilno pogodbo prišia prav v last Matjaža Hafnerja. Moj mož pa za Matjaža Hafnerja in njegovega očeta še slišal ni. Nikoli tudi ni sodeloval pri kakšnih odvzemih ali krivicah in bo Matjaž Hafner dobil priložnost, da bo na sodišču lahko dokazoval nasprotno. Človek mora biti ali totalno zaslepljen ali pa pošastno zloben, da me po 46. letih sprašuje, zakaj leta 1944 niso zaprti in ustrelili mojega pokojnega očeta. Ali Hafner res ne ve, da so samo najbolj zadrti stalinistično udbovski elementi klicali ljudi na odgovornost zato, ker jih Nemci niso pobili. Te metode je že več kot pred četrt stoletja obsodila njihova lastna partija. Poslužuje se jih samo še Hafner oz. tisti, ki mu je naročil, kaj naj napiše. N« tako vprašanje je leta 1946 njegovemu udbovskemu stricu že odgovorila moja mati. Odgovor pa je bil tako pošten in odločen, da sije z njim prislužila šest mesecev zapora. Hafner bi lahko pomislil vsaj to, da tudi ' njegovega očeta ni bilo ne med aretiranimi ne med ustreljenimi, pa mu tega najbrž nikoli ni nihče metal pod nos. Škojja Loka, 5. 12. 1990 Anuška Urevc - Bogataj Škofja Loka Blaževa ul. 13 Alojzij Žibert Pod Marijimiii varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. V prvi skupini sem se moral javiti v lesenih barakah poleg Adamičeve tovarne na Zlatem polju v Kranju tudi jaz, ki sem bil letnik 1924. Istočasno je bil na naboru tudi letnik 1923. To je bilo decembra 1942. Štajerski fantje so takrat že odhajali k vojakom pod močno stražo. V dvorani hotela Stara pošta v Kranju je bila za vse potrjene pripravljena pogostitev. Nemški oficir je v svojem nagovoru poudarjal čast služiti v slavni nemški armadi. Povedal je, da bodo vsi danes potrjeni v kratkem dobili pozivnice za službo pri Državni delovni službi. Apeliral je, naj se vsi pozvani temu pozivu točno in disciplinirano odzovejo. Vsak, ki se bo upiral ali pobegnil v gozdove, je avtomatično obsojen na smrt. Ta kazen pa zadene tudi vse ožje svojce in tiste, ki so vedeli za to ali pri pobegu kakorkoli pomagali. Premoženje kaznovanih bo zapadlo v korist države. Ta dan se ni nihče napil. Sklonjenih glav smo odhajali domov in premišljali, kam smo zašli, kaj nas še čaka in kakor se bo ta drama končala. Potrjen Dober, rekli so oficirji, menim, da takih možje so veseli. Glejte ga no, to vam je junak! Mislili so si pa so me vzeli. Bistro oko, železna pest, prsi jeklene, rast kakor hoja; Pet jih pade, pade jih šest, kamor udari desnica moja. Spaka ti pritlikava, v kot sedi za peč za kolovrat sukaj; Sključen pod košem imej život, plevi korenje in repo pukaj! Mi pa imamo drugačen glas, skrij se pred nami, druhal strahopeta! Puške na rame in sabljo za pas, gledala bodo za nami dekleta. Nabor Blagoslov Rainerjeve proklamacije je kaj kmalu prizadel skoraj vsako gorenjsko družino, predvsem pa mlade, ki so morali na vojaški nabor. Moje tretje leto vojne v državno delovno službo -■JožefStritar Reichsarbeitsdienst Živeli smo v nenehnem pričakovanju poziva. Hodili smo na obiske eden k drugemu in se tolažili med seboj. V poznih večernih urah, ko smo se vračali proti domu že po policijski uri, smo vkljub vsemu naredili prenekatero fantovsko. Prehitro pa je nastopilo usodno leto 1943. Ze prvi dan po novem letu sem dobil poziv. Dobili so jih tudi vsi tisti, ki so bili na naboru decembra 1942. Poziv je zahteval, da se moramo dne 11. januarja 1943 zglasiii v Kranju na Zlatem polju. S seboj je treba vzeti kovček s potrebno opremo za osebno higieno. Zbor je bit določen za 14. uro. Sorodniki, sosedje in prijatelji so nas vpoklicance tolažili, da sicer gremo, vendar bo vojske prav kmalu konec in se bomo vrnili domov. Fronte verjetno niti videli ne bomo. Nemčija je že oslabljena od večletne vojne, zato ne bo mogla dolgo zdržati vsega pritiska in odpora. * Očetje in tisti starejši, ki so že bili v prvi svetovni vojski, so dajali nasvete, kako se je ravnati, če bi le prišli na fronto. Vsi so predlagali, kako se je treba narediti »marod« ali pa se prebiti v ujetništvo. Mi smo bili prepričani, da nas vpoklicance zasedenih ozemelj, ki ne obvladamo niti nemškega jezika, ne bodo poslali na fronto, pač pa nas bodo imeli za fizična dela, za stražarje ali kaj podobnega. Pri tem se bomo tako počasi seznanili z nemškim jezikom, navadami in se privajali šikanam raznih gefraj farjev, feldwebelnov, spisov in drugih, o katerih nam tako radi govore očetje in strici. Privadili pa se bomo tudi komisa, menaže, čevljev in šufecnov, gasma.sk in tornister, šturmgepekov, šotorov, šicengrabnov, straže, pozdravljanja, ekserciranja in drugo. Zadnje jutro smo skupaj pokleknili pred sliko Srca Jezusovega in Marijinega. Vsi smo se priporočali za skorajšnje srečno svidenje. Vsi so me še za slovo pokrižali. Ata meje potem odpeljal za hišo in pokazal kraj, kjer je zakopana pol metra globoko v zemlji steklenica, v njej pa je posestni list in še nekateri drugi važnejši dokumenti. Za vsak primer, če se ne bi več sešli skupaj, naj tisti, ki se vrne po tej veliki drami, izkoplje dokumente in zasede posestvo. Ob enih popoldne so ata zapregli konja. Na voz sva postavila kovček, še enkrat sta me ata in mama pokrižata za slovo in poljubila, objeli smo se tudi z brati in sestro ter si brisali solze. Konj je stekel proti Predosljam, kjer je bilo zbirališče. Še en pogled na domačo vas, na prelepo kuliso Karavank in Bog ve, aH se bomo še kdaj videli. Pred občino v Predosljah so nas takoj obkolili orožniki in policisti v civilu. Tam je bilo zbranih že veliko fantov pa tudi sorodniki, dekleta, ki so od svojih dragih jemale slovo, in radovedneži. Oh kako, da se takrat ni našel nihče, ki bi nas odvede! kam drugam, samo da ne bi bilo treba na tako negotovo pot v tujino. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Igralska parada na odru Prešernovega gledališča IGRALEC JE... IGRALEC Kranj - V četrtek zvečer bo na deske Prešernovega gledališča v okviru januarskega in delno tudi februarskega abonmaja stopil znani sarajevski dramski umetnik Zijah Sokolović, da bi tudi kranjskemu gledališkemu občinstvu kot avtor in igralec obenem predstavil svojo znamenito monodramo Igralec... je... igralec je igralec. _ Kdo je Zijah Sokolović, kdo je ta igralec? Če boste tako vprašali sredi njegovega rodnega Sarajeva, bodo mislili, da zbijate šale; še posebej, če bo to pred Malim pozorištem ali pa pred Kamernim teatrom 55, prav tako sarajevskim gledališčem, kjer je Sokolović na začetku svoje igralske poti zdrsal nič koliko odrskih desk. Toda od leta 1983 je ta štiridesetletni Sarajevčan doma na vseh odrih. Morda boste poskusili kje drugje povprašati po njem in ni treba imeti ravno velike sreče - marsikdo v bližini teatra v evropskih deželah bo ob tem imenu pokimal in verjetno navedel tudi njegovo monodramo, ki je taka, kot je, ali pa v priredbi obletela gledališka odra preko dvajsetih dežel na treh kontinentih, poznajo pa jo v nemškem, francoskem, angleškem, poljskem, norveškem in morda še v kakšnem prevodu. Kaj je torej na tej Sokofovi-ćevi monodrami Igralec... je... igralec je igralec, ki jo je avtor napisal zase kot dramsko delo za eno osebo, v njej pa so našli svoj izraz tudi gledališki igralci na drugih odrih. Kaj je v tej drami, da je v njegovi izvedbi v kratkem času doživela že tisoč ponovitev? Napisal je monodramo in je obenem sam prva oseba ednine v"tej monodrami. Je to, kar vidi gledalec v igralcu tudi kot osebi zasebno in to ima tudi svojo draž, piše o tem Fabijan Šovagović. Je nakaza in lepota tega poklica obenem, torej njen popolni obraz. Smeši se, pa ne imitira nekoga drugega, saj se predstavlja kot igra- lec v vsej svoji kompletnosti. Ob vseh življenjskih različicah je Sokolović tudi igralec svoje različice, bogate različice, saj je sam njen avtor. Verjamemo, da je igralec doživel vse te smeš-ndsti, o katerih govori. Govori v prvi osebi, dodaja možne "umetniške" laži, ki postajajo stvarnost, saj so podobne našim, in zato so smešne. Smešne so, ker so resnične. Postajajo tista barva resnice, ki pred nami razpada v nekem gledališkem življenju, ki je vsesplošen, pa tudi konkreten. Igralec in pisec sta ga izvlekla iz konkretnosti... "Dobrodošli v gledališča! Veseli me, da ste se odločili večer preživeti v gledališču. To je lepo in prepričan sem, da se zavedate posledic. Lepo je tudi to, da še vedno lahko razpolagate samostojno s svojim prostim časom. To, da greste, kamor hočete, in da delate, kar hočete - tega ni nikjer. To je samo še en dokaz, da ste svobodni ljudje. Zavedam se, da živite v bogatem kulturnem okolju in da ste naklonjeni kulturi, gledališki morda še najbolj in da kultura kar gleda iz vas, in da veste, da se redko primeri, da igralec takole začne. Toda... sem v neprijetnem položaju. Iskren bom: predstava se ne more začeti. Zal mi je, da moram prav jaz to povedati..." Takole se začenja Sokoloviće va monodrama. Začetek je duhovito zamišljen, gledalec zasluti možnost škandala in s tem je zbrisana gledališka iluzija. Toda občinstvo postane sestavni del predstave tisti trenutek, ko začne verjeti, da pač predstave ne bo, saj ni prispela glomazna scena dvorca, pomembna za umetniški vtis in predstavo, piše o Sokolovićevi monodrami kritik Davor Ko-rić. Sokolović pa vzpostavi možnost nove scenske iluzije, skozi katero duhovito ironizira stanje in problematiko sodobnega institucionaliziranega gledališkega dogajanja kot dela naše kulture, ob tem pa ne skriva nagnjenja in ljubezni do samega gledališkega dejanja, ki se začenja odvijati pred občinstvom. "... Verjamem v nesmrtnost gledališča. To je najboljše pribežališče za vse, ki so na tihem ohranili svojo mladost in se na skrivaj oddvojili od drugih, da bi se z njo igrali vse do svoje smrti " To lepoto fenomena gledališke igre, ki se zrcali v očesu vsakega pravega igralca in mu vse dopušča, občinstvo takoj prepozna in rado sprejema tudi takrat, ko se prepoznava v Sokolovićevi ironiji in posmehu; tudi takrat, ko ga igralec pripravi, da predstavlja gozd, grmovje in drevje... Vse to sodi v novo koncepcijo, ki jo v svoji monodrami vzpostavlja Zijah Sokolović, igralec, ki je s svojim notranjim čutom in senzi-bilnostjo sodobnega časa prispeval k še enemu temeljnemu spoznanju o fenomenu gledališča. Za Sokolovića se lahko gledališče rodi kjerkoli, na cesti ali v tramvaju, kjerkoli, tam pač, kjer je kdo, ki bo opazovat, nekdo, s katerim bo vzpostavil stik temelječ na radosti gledališke igre. Takrat bo tudi igra okoli problema scenografije postala osnova gledališke koncepcije, s katero stik postaja obojestranski. Skratka, Sokolović bo lahko preskusil prikaz igralske transformacije v različne like, s prikazovanjem različnih razumevanj igralskega poklice v naši družbi - skratka v večnem prizadevanju, da teoretično pronikne v skrivnost fenomena igranja. Ko ima avdicijo za igralca z monologom iz Shakespearovega Macbetha ali ko vzneseno sporoča očetu, da bo postal "izvrševalec dramskih del", ko vadi slavni Hamletov monolog igralcem ali ko parodira nekega televizijskega režiserja, ko umira po naročilu ali za točke, kakor pač občinstvo želi, Sokolović nenehno raziskuje fenomen igralca; igralca, ki "igra igro, kot da mu nekaj je, kar mu pravzaprav ni, tako da gledalec verjame, kakor da je resnica, kar igra" -kot je rekel Krleža. "Človek, ki se tako prisrčno smeje, da nasmeje tudi draige, čeprav je morda sam zelo nesrečen, toda ljudje mu verjamejo... je dober igralec." In Sokolović je brez dvoma dober igralec. • L. M. SLIKARSTVO ZATIŠIJ V kavarni Veronika v Kamniku razstavlja od 21. 12. 1990 do 20. 1. 1991 svoje slike v oljni tehniki Kamničanka Greta Boltar. Slikarka je članica Likovnega društva Kamnik, ki povezuje likovne ljubitelje različnih stremljenj, usmeritev in generacij. Kot likovnica - amaterka je v slikarstvu dosegla kvaliteto, ki razven ljubiteljskega slikarstva povsem zadovoljuje, če ne celo presega. Slikarstvo Boltar-jeve, ki je dokaj samobitno in razpoznavno, obsega predvsem tihožitja in izseke iz narave. Vehementno naslikana, pasto-zna, cvetlična tihožitja, v pastelnih tonih so izpovedno močnejša in likovno bolj kvalitet- na od njenih podob z draperi-jami (tihožitja z deli garderobe narodnih noš), kjer je tu in tam opazno pomanjkanje risarskega predznanja in slikarske rutine. Se posebej so zanimivi svojevrstni kompozicijski izseki iz narave. To so intimna zatišja ob ribnikih z lokvanji (Volčji potok), zamaknjeni prostori, ki z diskretno barvno lestvico vzpostavljajo melanholična vzdušja in posebna razpoloženja. To, sicer v srebrnih in zelenih sivinah, dokaj umirjeno in bolj kot ne, dekorativno slikar- stvo, nas vendarle spomni na podobne poglede na naravo, denimo, našega Vavpotiča. V skrajni konsekvenciji pa so te slike lahko tudi reminiscenca na znamenite impresionistične slike ribnika z lokvanji poznega Claudea Moneta. Iz vabila k razstavi je razvidno, da je organizator razstave Florjan Mlakar, lastnik kavarne, ki v tem prostoru prireja tudi takšne in drugačne likovne prireditve že od odprtja lokala, kar je vsekakor vse pohvale vredno. Žal pa vse razstave ni- so dosegle zaželene kvalitete, zato bi kot akademski slikar in član Slovenskega društva likovnih kritikov, rad priporočil gospodu Mlakarju večjo kritičnost pri izboru razstavnega gradiva ob posameznih pred stavitvah ali pa posvetovanje s strokovnimi likovnimi izvedenci. Stroki, občinstvu, avtorjem in kavarni v prid. Zgoraj navedeno ne velja za to razstavo, opozorilo pa ni mišljeno niti najmanj zlonamerno, temveč kot povsem dobrohoten nasvet. Dušan Lipovec MILADOJKA Y0UNEED Smo ljudje, pred katerimi so nas starši vedno strašili! (Nemški poulični napis) Kranj - Primskovo, decembra — Po postpunkovskem zatišju, ki je nastalo z razpadom Osumljenih, Frakcije užaloščenih klovnov..., je področje subkulture ponovno oživelo s koncertom Miladojke vouneed. Številni skeptiki so po koncertu onemeli: koncert je uspel, občinstvo je bilo zadovoljno, konec koncev tudi izgredov, katerih so se organizatorji vedno bali, saj predstavljajo železni repertoar takih manifestacij, ni bilo. Koncert je dal v razmislek občinstvu, organizatorjem in demokratični vladi - problem statusa subkulture. Pretekli sistem je ob ekspanziji postpunka v obdobju 1980-86 reagiral različno: nemalo je bilo nasilnih intervencij milice, političnih pritiskov na protagoniste »novih, drugačnih, nekonvencionalnih gibanj«. Po drugi strani pa je bilo veliko tistih, ki so podprli svetovni nazor mladih, njUiovo željo po drugačnem načinu komunikacije s sistemom. Oba pola sta suhkulturi dala pečat, status kulture, na katero je treba gledati enakovredno. Razmerje med oblastjo in sub-kulturo v začetku osemdesetih in v začetku devetdesetih je spreme- njeno: ne samo. da je prišlo do izmenjave generacij, temveč se je tudi izrazna moč, ideologija mladih očitno kompromitirala. Energija, ki se je nekoč uperjala proti sistemu s krčevito eksplozijo, se danes izreka za sistem. Načelo vsake demokratične družbe je pluralizem interesov, dovzetnost za drugače misleče: subkultura je del kulture. Ne pozabimo na proces rekrutacije mnogih umetnikov, ki so ob soglasju vladajočih družbenih struktur poslali čez noč iz črnih ovc. znanilci nove kulture. Koncert Miladojke vouneed je pokazal omenjene atribute: začeli so v klubih in se sčasoma uveljavili kot skupina z lastno identiteto, svojim načinoma izraža- nja, ki vsekakor je na ravni evropske glasbene scene. Nastop je bil profesionalen. Stik z občinstvom prav tako. Če se pomudimo pri občinstvu: zamenjava generacij je občinstvo osamila v občutku, saj leta nima kdove koliko klubske subkulturne prakse. Razlog je povsem jasen. Kranj kot mesto nima prostora, kjer bi mladi lahko izrazili svoje sporočilo, svoj upor. Pred leti je bil dan predlog o Tnladinskem kulturnem centru, ki je kot tak ostal le spomin na up v srcu mladih. Mesta, kjer bi mladi subkulturniki nenehoma koncertirali. razstavljali, skratka delovali - ni. V tem kontekstu ne gre za zahtevo po poslopju, kjer naj bi se opijalo, razgrajalo in še kaj več. Gre za mesto ekspresijo: če še vedno velja starogrško reklo - v vinu in otrocih je resnica, potem se nimamo česa sramovali. Ali naj bi se sramovali Resnice? Koncert Miladojke vouneed ni bil eksces, temveč manifestacija mladih, ki niso konvencionalni, ki so - del nas. del naše kulture. To pomeni, da je subkultura legalno institucionalizirana kot kultura, le da nima prostora. Toda kljub temu je s svojo fleksibilnostjo, subkultura uspela, čeprav na periferiji, kjer je njen izvor, realizirati izjemen in nepozaben dogodek. Tomaž Ku kovica KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled spominska razstava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFlAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slana. V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 10. januarja, ob 19.30 predstava Glumac... je... glumac je glumac, s katero gostuje sarajevski dramski umetnik Zijah Sokolović - za abonma četrtek in izven. V petek, 11. januarja, ob 19.30 bo predstava za abonma petek I in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Zvonka Coha. VRBA, DOSLOVCE - Prešernova rojstna hiša in finžgarjeva rojstna hiša sta do 1. februarja zaprti. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža je na ogled klubska razstava črnobelih fotografij Foto kinokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava članov Združenja umetnikov Škojja Loka. V galeriji ZKO - Knjižnica odpirajo danes, v torek, ob 19. uri razstavo slik Marijana Jesenovca. V prostorih Loškega odra je na ogled 9. občinska razstava škofjeloških foto klubov. Zbirke Loškega muzeja so na ogled ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskre Železniki razstavljajo člani likovne skupine Iskra Železniki. RADOVLJIŠKI TORKOVI VEČERI Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta so že pripravili program prireditev za ves januar. Danes, v torek, ob 19.30 bodo v dvoranici knjižnice predstavili Krpanovo deželo. Ob diapozitivih bo o Notranjski in Dolenjski govoril Janko Avsenik. Naslednji torek, 15. januarja, bodo prišli na svoj račun ljubitelji živali, saj bo veterinar Tomaž Pirih povedal marsikaj koristnega o skrbi za hišne prijatelje, kot so psi, mačke, papige in drugi. Večer tretjega torka v januarju bo popestrila Daniela Le-skošek s popotnimi vtisi iz Egipta - ob predvajanju diapozitivov. Torkove januarske prireditve bo zaključil večer poezije Daneta Zajca in sicer 29. januarja. Pod naslovom "Za vse boš plačal..." ga pripravljajo člani Linhartovega odra, sodeluje pa tudi pesnik sam. Najmlajši pa gotovo vedo, da se ob četrtkih popoldne med 17. in 19. uro v knjižnici dogaja nekaj zanje. Ta četrtek jim bodo vrteli risanke, naslednja dva četrtka bosta namenjena pravljicam, zadnji četrtek v januarju pa je na sporedu novost za ta otroški program - lutkovna predstava. • L. M. Kranj - Konec decembra so v Caffe Galeriji na Pungartu odprli razstavo originalov airbrush tehnike ali tako imenovane ameriške retuše zračnega čopiča. Razstavljata jih mlada Kranjčana iz grafičnega podjetja Nimbus, Tomaž Sedcj in Uroš Bizjak. Oba se že nekaj časa ukvarjata s kreativnim airbnishom, svoje delo in znanje ter kreativnost pa sta združila lansko leto. Razstavljeni originali se spogledujejo s fotografijo in nadrealizmom, dopolnjujejo pa neslutene kreativne možnosti komercialnega predstavljanja in ponudbe. Tako z deli, ki so nastali v glavnem na podlagi predlog celostnih podob, različnih reklamnih akcij, prikazuje Nimbus nekaj popolnoma novega v našem kulturnem in likovnem okolju. Ob prvi predstavitvi sta razstavljalo pripravila barvni katalog svojega delovanja, ki sta ga razvila s pomočjo podjetja YCC ter tiskarne Šuliprint. Razstava je prodajnega značaja in je odprta do 20. januarja. • Besedilo in slika: Gorazd Si-nik • Nove knjige ŽIVLJENJE IN DELO ANTONA J0BSTA Tik pred koncem minulega leta je pri založbi Pegaz izšla knjiga Franca Križnarja z naslovom Anton Jobst 1894-1981. Morda kaže že kar na začetku zapisati, da bi si tako celovite in natančne predstavitve zaslužil še marsikateri skladatelj in ne le Anton Jobst. Da pa je Jobstovo glasbeno delo in življenje predstavljeno v knjižni obliki, gre iskati vzgibe tudi v samem kraju in v škofjeloški občini sploh. Avtor seje obsežnega dela lotil najprej kot raziskovalne naloge, ki sta jo omogočili škofjeloška raziskovalna in kulturna skupnost. Toda ne zgodi se, da prav vsaka raziskovalna naloga izide tudi v knjižni obliki in je na ta način širše dostopna ljudem. V Žireh pa očitno imajo do svoje kulturne preteklosti izjemen odnos, zato je tudi v spomin žirovskemu glasbeniku Antonu Jobstu tudi lahko knjiga izšla. Ob prebiranju knjige je bralcu očitno, daje avtor zares temeljito obdelal arhivsko gradivo dostopno pri nas, predvsem v Žireh, kjer je skladatelj preživel okoli sedem desetletij, dopolnjeval pa je podobo tega glasbi predanega moža tudi v rodni Ziljski dolini. Podrobno je razčlenjen ves Jobstov glasbeni opus tako posvetne glasbe kot tudi njegova sakralna glasbena ustvarjalnost. Kako obsežno delo je opravil, je razvidno tudi iz bibliografskega pregleda kompozicij. Avtor, sam muzikolog, uvršča Antona Jobsta med pomembne slovenske skladatelje, ob tem da seje uveljavil tudi na poustvarjalnem področju, vendar pa še zdaleč ne misli, daje s tem slika tega žirovskega glasbenika v celoti predstavljena. Monografija o Antonu Jobstu pa bo vsekakor pomemben prispevek k temu. • L. M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenski zakon je ostrejši Zvezna vlada je zamrznila plače, slovenski zakon je še ostrejši, predvsem pozna manj lukenj. Slovenski zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov, ki ga je sprejela slovenska skupščina, bomo morali uporabljati s 1. februarjem, že na prvi pogled je ostrejši kot zvezni. Ko ga natančno preberemo, pa nam postane jasno, da temelji na Mencingerjevi tezi, da v socializmu plače nimajo naravnega sovražnika (beri lastnika) ter seveda na njegovem prepričanju, da je rast plač eden najpomembnejših spodbujevalcev inflacije, pred čemer smo doslej poskušali zatiskati oči. Poznavalci pravijo, da ne pozna lukenj, kijih je bilo moč doslej vselej poiskati pri tovrstnih zveznih zakonih. Zato je moč pričakovati, da bomo tokrat zakon morali spoštovati in se nam obeta resnična zamrznitev plač. Zakon velja za podjetja in druge pravne osebe s pretežno družbenim kapitalom, izpušča torej zasebna, ki imajo naravnega sovražnika plač. Za osnovo jemlje povprečne plače drugega lanskega trimesečja (april - junij) ali pa zajamčene, če so bile nižje od teh.^povprečne plače slovenskega gospodarstva pa bodo lahko upoštevali tisti, ki so v prvem lanskem polletju dosegli le 35 odstotkov letnega prihodka. Plače je bodo ravnale po rasti življenjskih stroškov v Sloveniji, vendar sorazmerno le do 5-odstotne mesečne inflacije, naprej degresivno: med 5- in 10-odstotno mesečno inflacijo se bo vsak odstotek pri plači poznal le 0,9-odstotno, nad 10-odstotno pa 0,8-odstotno. Če bo injlacija v treh mesecih zapored več kot 15-odstotna, bo vlada določila novo lestvico, da bi plače največ 10-odstotno zaostajale za inflacijo. Podjetja, ki bodo zmanjšala število zaposlenih, bodo masi za plače lahko prištele 25 odstotkov njihove plače. Podjetja, ki bodo zaposlila nove delavce z nadpovprečnimi plačami, bodo mase lahko povečale za njihove plače. Zakon torej ne omejuje zaposlovanja strokovnjakov. Določeno je tudi zgornja meja plač, najvišja je lahko 15-krat višja od zajamčene plače, s čimer dobivajo omejitev tudi mened-žerske plače, v družbenih podjetjih seveda. Izplačilo regresa za letni dopust ne bo smelo preseči povprečnega osebnega dohodka preteklih treh mesecev v podjetju pred izplačilom regresa, mesečno izplačilo za prehrano med delom pa bo lahko znašalo največ 1.100 dinarjev povprečno na delavca. • M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Poslovnež leta IMS Studio 6 - marketinška organizacija zveznega izvršnega sveta je prvič pripravila natečaj za najuspešnejšega jugoslovanskega poslovneža. Med 250 kandidati jih je do finala prišlo deset: Marjan Anžur iz IMV Novo mesto, Veljko Bar-bieri iz Adriatic kluba Jugoslavija ACY Reka, Anica Berglez-Volk iz Zlatarn Celje, Novica Djurica iz Soko Mostar, Zlatan Karabegović iz IPR Zagreb, Mirjana Marić iz podjetja za visoko modo ZM Beograd, Tome Mitkovski iz Oteksa Ohrid, Nikola Pavčić iz Sintelona Bačka Palanka, Jevto Subotić iz Birača Zvornik in Ivar Tarle iz Croatia banke v Zagrebu. Zanimivo je, da sta v finale prišli dve ženski, saj vemo, da jih med našimi poslovneži ni prav veliko, torej so tiste toliko boljše. Devetčlanska komisija je izmed njih kot najuspešnejšega izbrala Jevta Subotića, direktorja podjetja Birač iz Zvornika v Bosni. Podjetje je bilo pred stečajem, direktor Subotić pa gaje spremenil v uspešno podjetje, ki letno izvozi za 245 milijonov dolarjev. IZ LETA 1938 »Peko«, tovarna čevljev, Tržič Peter Kozina je bil eden izmed najproduktivnejših in najbolj velikopoteznih mož iz polpretekle dobe naše gospodarske zgodovine. Kot sin siromašnega kmeta iz ribniškega okoliša se je učil trgovine na deželi in se izkazal s svojo marljivostjo in bistroumnostjo. V mladeniški dobi se je kot potnik velike ljubljanske tvrdke seznanil z vsemi srednjeevropskimi trgi: tu je prvič prišel v stik s tržiščem čevljev. Kmalu se je osamosvojil ter skupaj z družabnikom Hitzlom osnoval tvrdko Hitzl & Kazina, ki se je bavila z razpečavanjem izdelkov kranjske domače obrti po vsem svetu. Leta 1903 je Kozina opustil tvrdko in ustanovil v zvezi z Gospodarsko oz. Zadružno zvezo tvrdko Peter Kozina & Ko. Ta je zgradila pod Tržičem svojo delavnico na mestu, kjer se danes dviga ponosna stavba Pekove tovarne čevljev. Izprva je delavnica vršila samo nekatera dela, ki so se dala s stroji izvršiti bolj smotrno kakor na roko, medtem ko so tržiški čevljarji ostala dela izvršili na domu. Delavnica se je vse bolj širila in se je končno razvila v tovarno. Leta 1917 je postal Kozina edini lastnik podjetja. Podjetje je stopilo v povojno dobo konsolidirano in z vsemi pogoji za uspešno delo, kajti mlada kraljevina Jugoslavija mu je nudila neomejene možnosti razvoja. Toda prišlo je drugače. Vrstile so se številne motnje in težkoče in podjetje se je močno zadolžilo. Najtežje je bilo leto 1927. Peter Kozina je umrl leta 1930, podjetje je pa že prešlo v druge, a domaće roke. Od 1. 1935 zaznamuje podjetje dobo novega, močnega poleta. Produkcija in prodaja naglo rasteta in omogočata zadovoljive gospodarske usugfoe, Tavarna je vzorna, moderna industrijska stavba, ki je bila l^ršena leta 1925. V vsaki izmed 5 etaž se nahaja po ena ogromna, svetla in zračna dvorana, Jd so v njej smotrno in pregledno razporejeni najnovejši amerikanski stroji. Delavstvo, okoli 300 oseb, se rekrutira iz onih rodbin tržiške okolice, ki so že v davnih časih posvetile čevljarstvu. Uradništvo, mojstri in delavstvo predstavljajo v strokovnem oziru temeljito šolane domače moči. Vsi njihovi napori gredo za tem, da bi si čevelj Peko še bolj utrdil svoj sloves kot vodeči kvalitetni proizvod, ki pri vsej solidnosti v polni meri upošteva sodobne modne tendence. Cela organizacija, ki se k njej prišteva tudi 50 prodajalnic po vseh večjih krajih države, nudi vzor smotrne organizacije in dokaz, da se da tudi s samimi domačimi močmi ustvariti nekaj res lepega in koristnega in kar je lahko vsakemu Slovencu v ponos. SLAVKO ERZAR - Družba GLOBAL Kranj Poznam tistega, ki jemlje, in tistega, ki daje Kranj, 4. januarja - Vse več je zasebnih podjetjih, dosti jih je zgolj na papirju, saj jih ljudje ustanavljajo za vsak primer, nekatera pa že resno poslujejo. Med njimi je tudi Global iz Kranja, ki se ukvarja s svetovanjem, s finančnimi, agencijskimi in drugimi storitvami, vodi ga Slavko Erzar, ki je prej delal v Gorenjski banki. "Kako ste zaključili lansko leto?" "Global uradno posluje od 1. julija 1990, leto bo zaključil s pozitivno ničlo, kar je uspeh za začetek poslovanja na področju storitev. Trdim, da sploh še ni razvito, veliko manj, kot sem mislil, ko sem se začel ukvarjati s tem." "Na kakšne težave ste naleteli na začetku, če trg storitev sploh ni razvit?" "Trga preprosto ni. Ob sorazmerno nizki kupni moči ljudi ekonomska nuja sili, da vsi delajo vse, vsak misli, da mora najprej sam poskusiti narediti vse. Če uspe, potem je to dobro, če ne, se zgodi, da se oglasi tudi pri meni. Pride do točke, ko se mu ustavi, običajno pri financah, pravi, saj je vse v redu, le denarja mi zmanjkuje in pride po nasvet. Vendar ne želi nasveta v zvezi z njegovo dejavnostjo, temveč hoče izvedeti samo, kako priti do denarja, ki mu ga zmanjkuje. Kar nekaj primerov sem imel, da je posameznik vložil 50, celo 100 tisoč mark in pričakoval hiter učinek, vendar se stvari niso odvile tako, kot je pričakoval, in zmanjkovalo mu je sape na vseh koncih in krajih. Ko se z njimi pogovarjam, ugotavljam, da bi z manjšim vlaganjem, enkrat, nemara celo dvakrat manjšim lahko dosegel prav tak učinek ali pa bi uspel, če bi vložil v vse, kar je potrebno za uspeh podjetja." "Ste lahko konkretnejši, recimo, da je trgovec, teh je največ?" "Ogromno je investiral v prostor, opremo, zaloge, pozabil pa na raziskavo tržišča in niti ne ve, koliko potencialnih kupcev ima. Pozabil je, da je potrebno vlagati v propagando, preprosto ne ve, kako naj to napravi. Ustavi se pred vprašanjem, da so stvari navidezno lepo urejene, trgovina pa je daje toliko, kot je pričakoval, v tej zagati vsak misli, da mu primanjkuje denarja, jaz pa pravim, denar je zadnji problem." "Primanjkuje torej znanja, ne denarja?" "V procesu privatizacije in podjetništva ga je nasploh premalo. Trgovine danes odpirajo ljudje, ki s tem niso imeli prej nobene zveze, včasih so obstajale trgovske akademije in družinska tradicija, zdaj tega ni več, vsak misli, da bo s trgovino zaslužil. Saj res zasluži, toda mnogi pozabljajo, kako pomembna je lokacija, kako pomembna je stroka, nasploh znanje." "Ukvarjate se tudi s prodajo in nakupom poslovnih prostorov za svoje stranke?" "Tudi, povpraševanja po centralnih lokacijah je izredno veliko, ponudbe pa skoraj ni, na obrobju mesta pa je obratno. V centru Kranja je skoraj nemogoče dobiti lokal, ponujajo se v nadstropjih, vendar to poslovno ni zanimivo, mimoidoče mora privabiti izložba, vsak dvajseti se morda ustavi. Na obrobju so nekateri že spoznali, da tam dejavnost ne uspeva." "Kolikšna je razlika v ceni med poslovnim prostorom na obrobju in v centru?" "Ena proti tri do ena proti pet, mislim, da je tako tudi prav. Zanimivo pa je, da so najemnine za poslovne prostore v centru celo višje kot v Celovcu, dvignilo jih je veliko povpraševanje, velik razkorak s ponudbo, v Avstriji so ustaljene, pri nas jih je veliko povpraševanje v letu dni pognalo kvišku. Ponudbe pa ni, vsi, tudi potencialni bivši lastniki to hranijo zase, za svoje otroke, sorodnike, čakajo, če se bo kdo izmed njih odločil za to dejavnost." "Pričakovati je torej moč, da bo nekaj novih trgovcev propadlo?" "Zlasti, če se bodo porušila devizna razmerja, predvsem tisti na obrobju, ki nimajo dovolj potencialnih kupcev, so v veliki nevarnosti. V vsaki trgovini se mora z novim letom po jugoslovanski zakonodaji nahajati knjiga o nabavnih in prodajnih cenah, prikazati bodo morali realno sliko, doslej so bile stvari ovite v skrivnost, veliko je bilo tudi preprodaje, prekupčevanja. Kaotične razmere se bodo sčistile, kar bo za dobre trgovce pomenilo, da bodo ostali, drugi bodo morali oditi." "Postalo bo torej toliko bolj pomembno, kako so začeli?" "V Globalu smo izpeljali nekaj projektov in pri njih evidentno ugotovili, da je načrtno moč s polovičnimi stroški oziroma kapitalom priti do enakega učinka kot nenačrtno, sam, brez pomoči strokovnjakov." "Kje so prihranki največji?" "Najprej v oceni, s kakšnim obsegom začeti. Nato pri zbiranju ponudb različnih izvajalcev. Ljudje tega navadno ne narede, temveč se dogovore, tebe poznam, ti mi boš to naredil in pri tem ne narede kalkulacije, predračuna, potem pa cene kar rastejo, sproti pa se kaže, še tole je treba narediti, pa še tole. Nekaj projektov smo naredili, izpeljali celoten proces, stranke so storitev plačale in so zadovoljne, moram reči, da so to stranke, ki bodo še leta ostale pri Globalu." "Ukvarjate se tudi s finančnimi storitvami?" "Posrednik sem v poslu, za tiste, ki povprašujejo po denarju, in za tiste, ki denar imajo in niso zadovoljni samo z naložbo v banki, temveč žele večji dobiček. Zanje poiščem primerni projekt, ki po moji oceni, pa še kakšni strokovni oceni, če je potrebno, lahko prinese realno 15, 20, 25 odstotkov dobička." "Kakšna je garancija?" "Gre za zaupanje v Global in v to, kar delam, s tem, da v imenu tistega, ki daje, poiščem nekajkratno zavarovanje vložka, da bi prišlo do poplačila, če bi se kaj zgodilo." "Je to hipoteka?" "Hipoteka ne, recimo dober avto, vredne nepremičnine, zazidljiva parcela in podobno. Pomembno vlogo pa seveda igra zaupanje." "Koliko občutite posledice poloma Lesa, Trenda, so ljudje bolj previdni?" "Vsak spominja Trend, Les in sprašuje, kje so vaše garanci- je, zato je zaupanje toliko bolj pomembno. Poudariti pa moram, da pri finančnem posredovanju delam na lokalni ravni, eden drugega poznamo, vem, kdo jemlje in kdo daje, če je nekdo sicer poslovno nesoliden, do posla sploh ne pride." "Ukvarjate se tudi z iskanjem kadrov, tudi to je pri nas novost?" "Z iskanjem, selekcioniranjem in posredovanjem kadrov tistim, ki jih iščejo, tudi to je proces, ki se podobno kot svetovanje zelo počasi odpira. Povpraševanje je še sorazmerno veliko, toda, ko naj bi posameznik nekaj vložil v preizkus njegovih lastnosti in sposobnosti, je to že novost, zaradi katere jih približno polovica odpade, kar je zame znak, da se ima na svojem delovnem mestu še kar dobro ali pa za spremembo noče nič tvegati. Poudarjam, da se ukvarjam samo z najboljšimi, z visoko strokovnimi delavci, menedžer-ji, poslovneži, s srednje in nižje strokovno izobraženimi se v principu ne ukvarjam. Za uspeh štejem, da sem že sklenil nekaj pogodb z večjimi slovenskimi firmami, ki imajo svoje strokovne službe, vendar se vključujejo v moj projekt. Sicer pa ugotavljam, da samo najbolj razviti čutijo to potrebo, drugi malo ali sploh ne. Pričakujem, da bo s pritiskom na nezaposlenost tega dela več." "Kakšen je ta preizkus lastnosti in sposobnosti?" "Delam s skupino treh strokovnjakov v Ljubljani, ki dajo svoje mnenje in na podlagi tega da garancijo tudi Global." "Je vsebina preizkusa skrivnost?" "Seveda." "Je težak?" "Gre za ugotovitev lastnosti in sposobnosti posameznika, ker ima vsak o sebi dobro mnenje, je spoznanje včasih boleče in nekateri se zanj sploh ne odločijo. Pri pogumnih pa zadrege ni." "Kakšnih strokovnjakov najbolj primanjkuje?" "Največje je povpraševanje po finančnikih, po ekonomistih nasploh, po pravnikih in strojnikih, zanimivo pa je, da je upadlo povpraševanje po računalnikarjih. Zlasti tujci pa povprašujejo po poslovnih tajnikih oziroma tajnicah, z višjo alt visoko izobrazbo in znanjem tujih jezikov, saj so v bistvu organizatorji poslov, torej neke vrste menedžerji." "Vodite strokovno skupino pri republiški vladi za prestrukturiranje delavcev ob zapiranju Rudnika urana Žirovski vrh, kako je prišlo do tega?" "Vprašali so me, kaj delam, predstavil sem svojo dejavnost, Če bo to uspelo, bom tako dobil reference za širše delo na območju Gorenjske in Global bo imel možnosti, da se razširi. Global pa si prizadeva, da b dobil licenco za privatizacijo in se ukvarjal z vrednotenjem premoženja podjetij in s tem s pre strukturiranjem v celoti, do te ga naj bi prišlo v mesecu dveh." "Je že znana usoda RUŽV-je vi h delavcev?" "Za prvih 165, ki so pripravljeni sprejeti odpravnine, je stvar že dokaj daleč pripravlje na, za ostalih 450 projekt še ni končan. Od 150 do 200 naj bi jih ostalo pri zapiranju rudni ka, razlika do 450 torej ni veli ka, za vsakega posameznika pa bo potrebno pogledati, kaj lahko storimo zanj. Pozitivno je, da je RUŽV že pred imenovanjem naše skupine najel dve svetovalni firmi, In-in iz Ljubljane in tujo firmo Fischer, naša skupina pa ima pooblastila, da lahko najame tudi dru- "Se je na Global obrnila kak' sna druga firma s takšnimi problemi, v Kranju jih ne manjka?" "Sodelujemo z nekaj manjšimi na Gorenjskem, v glavnem pa so samozadostne, kakor hitro imajo ustrezne službe, mislijo, da nasvetov in informacij ne potrebujejo. V razvitem svetu je drugače, če pogledaš reference znanih svetovalnih firm, navajajo gigante, kot so Volks-vvagen, Mercedes itd., kar pomeni, da tudi najbolj razviti še vedno potrebujejo konzultante za posamezna področja." "Za konec še vprašanje, imate kaj konkurence?" "Mislim, da jo imam, saj je' registriranih veliko svetovalnih podjetij, vendar pa o njej nimam prave predstave, zato bi zdaj rad videl njihove zaključne račune, ki bodo pokazali njihove dejavnost. Vem, da so, slišati o njih pa ni kaj dosti." "Nobene ne srečate na trgu?" "ITEO, Lavrenčiča in druge Ljubljančane, ki delajo že nekaj časa, teh novih pa ne. Prvi bomo seveda plačati ceho, ko bo trg razvit, bo novim lažje začeti." • M. Volčjak AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v novem Gasilskem domu na Trati Pričetek: januarja 91 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF INFORMACIJE tel. 631-729 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zakon o finančnih intervencijah v kmetijstvu Za nezaupanje so krivi nestrokovni primeri Res je, da se je predvsem pri hidromelioracijah v preteklosti delalo precej nestrokovno in na veliko; res pa je tudi, da bi s splošno oceno, da se je "vse delalo narobe", povzročili krivico področjem, kjer se je delalo strokovno in pozitivno. Zbori republiške skupščine so na predzadnjem oziroma zadnjem lanskem zasedanju med drugim obravnavali tudi novi zakon o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane, ki naj bi z različnimi oblikami intervencij spodbujal ekološko sprejemljivo pridelovanje hrane, ohranjanje kulturne krajine, racionalno rabo kmetijskih zemljišč, zadostno proizvodnjo zdravstveno neoporečne hrane, primerno raven cen za potrošnika, kakovostnejšo pridelavo in trženje, ustvarjanje stabilnih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka... Zakon naj bi bil le podlaga za posamezne odloke, s katerimi bi izvršni svet, skladno s programi celostnega urejanja podeželja in obnove vasi, ohranjanja in razvoja kmetijstva in pridelave hrane ter zagotavljanja primerne ponudbe osnovnih živil na trgu, določil pogoje in merila za uveljavljanje intervencij. Kar zadeva oblike intervencij, tudi novi zakon predvideva premije (za pospeševanje določene pridelave), nadomestila za blažitev cenovnih razlik oziroma tržnih neskladij, regrese za pospeševanje uporabe kakovostnih reprodukcijskih materialov, finančne podpore in ugodnejša posojila (z regresirano obrestno mero) za pospeševanje in usmerjanje naložbene dejavnosti, odkup tržnih presežkov in sofinanciranje kmetijskih objektov, ki so pomembni za celostno urejanje podeželja in za obnovo vasi. Čeprav je republiška skupščina na zasedanju 28. marca lani sprejela moratorij za hidromelioracije, se po zagotovilu Božidarja Voljča (Zeleni) v Sloveniji nadaljujejo. Na poslansko vprašanje, zakaj se zakoni ne spoštujejo, so Zeleni od komiteja za varstvo okolja dobili odgovor, da predvsem zato, ker ni zadosti inšpektorjev, da bi ukrepali. Voljč je poslance seznanil tudi z bavarsko zakonodajo, kjer so z zakonom zaščitili vsa močvirna zemljišča in preprečili regulacije, ter s predlogom evropske komisije za zaščito alpskih regij, da naj bi alpske dežele z zakonom uvedle desetletni moratorij za kakršnekoli regulacije naravno ohranjenih vodotokov. Čeprav je dr. Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v skupščinski razpravi kar nekajkrat poudaril, da zakon vsebuje le načine in namene finančnega interveniranja s proračunskim denarjem, ne pa tudi načine, kako se, na primer, izvajajo hidromelioracije, agromelioracije, komasacije in drugi za kmetijstvo pomembni posegi, pa se je razprava, v kateri so bili največkrat "pri besedi" poslanci Zelenih in Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, dotaknila tudi teh vprašanj, ki jih sicer urejajo drugi zakoni. Poslanec kmečke zveze v zboru združenega delti, kmet Ivan Dre-tnik, je zavrnil očitek zavezancev, ki prispevajo denar v proračun tudi za različne oblike intervencije, češ da podpirajo kmeta, hrana pa je kljub temu draga. Resnica je nekoliko drugačna: vsi skupaj, plačniki in kmetje, podpiramo premožnega potrošnika, ki bi lahko plačeval polno ceno hrane, pa skupaj vedri "pod socialno marelo" z resno socialno ogroženimi. "Med kmeti prevladuje tudi mnenje, da gre denar, ki se nabira v državni" blagajni, zelo nerad iz nje oziroma se porabi tako. da ga za namenska vlaganja ostane malo," je dejal Ivan Dretnik in poudaril, da v skupno vrečo radi segajo tudi tisti, ki pri pridelavi ne sodelujejo neposredno. Strinjal se je z eno resnico, da tudi kmetijstvo s pesticidi zastruplja zemljo, povedal pa je tudi drugo, da bi bilo človeštvo lačno, če pri sodobnem kmetovanju ne bi uporabljali mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Kmet in ekonomist Peter Kraner je dejal, da so se pri hidromelioracijah v Janez Kopač je dejal, da regresiranje obrestnih mer pri posojilih kmetom bolj malo koristi, državi niti to ne, koristi pa bankam, ki rade povišajo obrestne mere prav zato, ker vedo, da jih bo država posojilojemalcem (kmetom) regresirala. Učinkovitejša rešitev bi bila po Kopačevem mnenju državna kmečka hranilnica ali državna kmečka banka, ki bi kmetom dajala posojila po eno ali dvod-stotni realni obrestni meri. začetku delale napake in da bo moratorij, ki ga je o tem sprejela že prejšnja skupščina, lahko veljal le toliko časa, dokler bomo še imeli pred sabo polne krožnike. Navedel je primer iz lendavske občine, kjer imajo približno šest-sto hektarov velik rezervat bele štorklje. 'Tu so bili nekoč lepi travniki z dokaj kakovostno krmo, zdaj pa je vse zamočvirjeno. Odvodne jarke je preraslo grmičevje, trava je zanič, tri četrtine travnikov se več ne kosi... Približno polovico časa preživim na polju in vem, kje se giblje bela štorklja. Nikoli je še nisem videl hoditi po visoki travi, ampak pride na travnik, ko se pojavim s kosilnico. Zdi se mi, da s tem, ko smo na šeststo hektarih zemljišča prepovedali vsakršne posege, štorklje ne gojimo, temveč jo celo odganjamo." je dejal Peter Kraner. Poslanec zbora občin Fedja Klavora (Zeleni) je predlagal, da bi v posebej varovanih območjih, kakršno je tudi Triglavski narod- Iz (kmetijske) preteklosti Razbijači s Podreče Upravni odbor kmečke delovne zadruge na Podreči se 1952. leta ni pripravljal na letni občni zbor tako. kakor so se pripravljali po drugih zadrugah. Namesto da hi vodstvo seznanilo zadružnike z gospodarskim računom, z organizacijo delovnih enot in s poslovnikom zadruge, so predsednik, podpredsednik in vsi drugi člani upravnega odbora podali izstopne izjave. Kol navajajo časopisni viri tedanjega časa. so s tem "dokazali, da so jih vodili v zadrugo le špekulantski nagibi; ko pa se jim je zdelo, da je "situacija zrela". s.').:se W5l- feta vrinili v vodstvo z upanjem, da bodo zadrugo razbi-h- Od septembra 1951. leta namreč upravni odbor ni spregovoril niti besede o zadrugi in njenem razvoju, zanemarjal je kolektivno obdelovanje zemlje in dopuščal uveljavljanje zasebnega načina gospodarstva. Pri takem vodstvu je lahko celo obveljala beseda Zavr-šanove Urše, ki je predlagala; "Sem za to, da se da vse žito zadrui-ftikom. Če se bo komu zdelo, da ga je dobil preveč, naj ga da za obvezno oddajo." Oblast je bila kajpak budna in je zadružnike opozarjala, da "taki niso in ne bodo "zastonj" kalili zadružnih voda". Spomnila jih je tudi na tedanji zakon, ki med drugim pravi: "Kdor bi kot član kmetijske zadruge z namenom, da bi izpodkopaval zadrugo, oviral njeno delo, izpodkopaval red in organizacijo dela v zadrugi in s 'cm povzročil motnje v njenem delu, neizpolnitev plana ali znatnejšo premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom ali s strogim zaporom do pet let. " Sodišče pa jim sme poleg strogega zapora izreči tudi denarno kazen ali zaplembo premoženja; če pa se zadruga razbije, se storilec kaznuje s strogim zaporom do petnajst let in z zaplembo premoženja. Se preden je bila "sodba v imenu ljudstva", je oblast izjavljala, da se zadružnemu vodstvu in njihovim pomagačem nič kaj dobrega ne obeta in da "imajo na glavi vse. kar zakon navaja". ni park. zagotovili denarna nadomestila za vzdrževanje kmetijskih površin in za negovanje avtohtone kulturne krajine. Sedanji zakoni in odloki le omejujejo kmetovanje in gospodarjenje, nalagajo prebivalcem, ki živijo na teh območjih, dodatne obveznosti in naloge, za to pa jim ne zagotavljajo niti marke nadomestila. Janez Černej je dejal, da so dosedanje melioracije povzročile dosti škode na kmetijskih zemljiščih in da bi morali v prihodnje zagotoviti nadzor strokovnjakov z različnih področij (vodarjev, biologov, agronomov itd.) že pri pred neprimernimi posegi. Načrti za melioracijsko območje Fi-lovci so bili strokovno narejeni, pri izvedbi pa je bilo vse narobe. Izvajalci so povzročili pravo ekološko opustošenje in med drugim preorali tudi zaščiteno arheološko gomilo. Ko je primer prišel pred sodišče, seje sodba v imenu ljudstva, izrečena novembra lani. glasila, da mora podjetje plačati kazen 450 dinarjev, odgovorna oseba pa 25 dinarjev. Marko Stadler (kmečka zveza), kmet in inženir agronomije, je izrazil prepričanje, da je mogoče v prihodnje zagotoviti takšne posege, ki bodo v zadovoljstvo kmetov in naravovarstvenikov, kmet Karel Franko iz Puconcev pa je bil mnenja, da bi veliko naredili že samo s tem, če bi obnovili sto in več let stare odvodne kanale. Alojz Metelko, poslanec kmečke zveze, je predlagal, naj bi izvršni Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, je pri razpravi o hidromelioracijah in drugih oblikah urejanja kmetijskih zemljišč svaril pred skrajnostmi. Res je, da se je predvsem pri hidromelioracijah delalo precej nestrokovno in na veliko; res pa je tudi, da bi s splošno oceno, da se je "vse delalo narobe", povzročili krivico področjem, kjer je bilo urejanje strokovno in pozitivno. Podobnik se je zavzel tudi za to, da bi pomagali prevzemnikom zaščitenih kmetij pri izplačilu dedičev. Zdaj se namreč dogaja, da prevzemniki ne morejo izplačati dedičev, zato ubirajo pota, ki so za kmetijstvo slaba; dosežejo, da kmetija ni več zaščitena, nato pa jo razdelijo med dediče. načrtovanju tovrstnin posegov, še posebej pa pri izvedbi. Janez Žampa. poslanec kmečke zveze, se s Cernejem ni povsem strinjal o tem, da so bile melioracije neuspešne, in je dejal, da so iz zemljišč, kjer so se nekdaj redile kače in žabe, z melioracijami pridobili površine, na katerih so doslej pridelali že na vagone žita. koruze, sladkorne pese... Matjaž Jež (Zeleni) je s primerom ^dokazoval, kako je okolje v praksi zaščiteno svet ukrepal z blagovnimi rezervami takoj, ko bi cena osnovnih pridelkov padla pod zaščitno ceno. Slavko Dragovan, prav tako poslanec kmečke zveze, pa, da naj bi kmetijsko inšpekcijsko službo strokovno okrepili in jo primerno organizirali. "Težko verjamem, da bi lahko en kmetijski inšpektor, ki v našem primeru "pokriva" .štiri občine, vse temeljito in pošteno obdelal", je dejal. • C. Zaplotnik Goveja ikričavost Ker smo sredi sezone klanja govedi, naj vam opišem eno od težje razpoznavnih bolezni, ki se prenašajo od govedi na človeka. Goveja ikričavost je zajedalska bolezen govedi, ki jo povzročajo ikrice -razvojna oblika velike progaste človeške trakulje. Pa pojdimo po vrsti: Ikrice so po velikosti in obliki podobne riževemu zrnu. To so mešički, napolnjeni s tekočino, v njih pa je ukrivljena glavica trakulje. Ti mešički so najpogosteje v gladkem mišičevju jezika, žvekalk, vratne medrebrne mišičnine in srca. Če je okužba množična, so ikrice lahko kjerkoli v mesu in organih. Velika progasta človeška trakulja - Taenia saginata je ploščat členast zajedalec, ki živi v tankem črevesju človeka. Dolga je od 6 do 12 metrov, glavica je majhna, s 4 priseski, sledijo členki - odrivki, katerih končni deli se izločajo z iztrebki. Zrela trakulja odvrže na dan 4 do 6pdrivkov. v vsakem od njih pa je ogromno število zelo odprodnih jajčec. Obolele osebe najdejo odkrivke na spodnjem perilu, posteljnini in v iztrebkih. Vmesni gostitelj je izključno govedo, ki se okuži s hrano ali vodo (lahko na paši ali v hlevu). Iz jajčeca se v črevesju goveda razvije ličinka, ki preko krvi in mezgovnic pride v medmišično vezivno tkivo, zlasti progaste mišičnine. Te ličinke odrastejo v ikrice v 18 do 22 tednih, te pa živijo - so nevarne 7 do 9 mesecev, nato pa poapnijo in propadejo. Pomembna je ugotovitev, da se ikričavost v zadnjih letih močno širi v zvezi s čedalje številnejšim turizmom, migracijo sezonskih delavcev in pa zaradi spremenjenih navad pri pripravi govedine (tatarski biftek, čevapčiči. ražnjiči). Okuženi ljudje posredujejo jajčeca govedi, zlasti ob velikih prometnih cestah, v okolici gradbišč, ob neurejenih campih, v pitališčih mladih govedi z neurejenimi sanitarijami itd. Razen na pašniku se živali okužijo tudi z nakošeno travo ali senom, siliranje pa jajčeca uniči. Tudi na Gorenjskem se število ugotovljenih primerov na klavnicah veča. V zadnjih letih je bilo ugotovljenih okoli 500 primerov ikri-čavosti govedi in 200 primerov trakuljavosti pri ljudeh letno v Republiki Sloveniji. Meso ikričavih govedi s samo nekaj ikricami je užitno, s povečanim številom ikric pa je meso pogojno užitno (zamrzovanje). z zelo velikim številom ikric pa je meso neužitno. Zapisal in priredil po literaturi prof. dr. Vlada Cregoroviča A- Bedina, dipl. vet. Bo oživelo tudi potrošniško zadružništvo? Klasično zadružništvo, kakršno se je razvilo in uveljavilo po domala vsej zahodni Evropi, je na Kranjskem "cvetelo" približno pol stoletja. Druga svetovna vojna ga je nasilno prekinila, po vojni se je dobro obnovilo, potem pa ga je oblast iz ideoloških razlogov, predvsem pa iz strahu pred njegovo gospodarsko močjo, kratkomalo likvidirala; zadružno lastnino je razglasila za družbeno, zadruge pa v času socialistične preobrazbe podeželja preoblikovala v podaljške državnega (politi-čno-ideološkega) aparata, v nekakšna podjetja, ki pa so se še naprej imenovala kot zadruge. Zadružna reforma, ki naj bi jo uzakonili s sprejetjem novega republiškega zakona o zadrugah (osnutek je že bil v skupščinski obravnavi), ne pomeni ničesar drugega kot le vračanje h klasičnim zadružnim načelom in k zadružništvu, kakršnega smo na Slovenskem in na Kranjskem že imeli. Zgodovina zadružništva pa kaže, da to zadružništvo ni bilo samo kmetijsko, ampak tudi konzumno (potrošniško-nabavno), predelovalno, jinančno itd. Bo to zadružništvo pri nas ponovno oživelo? Priznani strokovnjaki za zadružništvo menijo, da je dovolj razlogov za organiziranje takšnega zadružništva: naša predelovalna industrija naj bi bila po njihovih ocenah dvakrat dražja kot v sosednjih državah, trgovina trikrat, bančni sistem celo desetkrat... Naj bo tako ali drugače: vse večji socialni problemi v slovenski državi bodo slejkoprej prisilili državo, da spodbudi organiziranje tovrstnih potrošniško-nabavnih zadrug, v katerih bo mogoče kmetijske pridelke in druge prehrambene izdelke kupovali ceneje kot, denimo, v (trgovskih) podjetjih, ki jim je glavni cilj dobiček. Države, ki so spoznale, da je zadružništvo dobra protiutež podjetništvu in pretiranemu dobičkarstvu ter pomemben socialni stabilizator, se doslej tudi niso ubadale z večjimi socialnimi napetostmi. Pri nas, kot kaže, to spoznavamo šele po padcu boljševizma, verjetno pa nekoliko prepozno, da bi uspeli preprečiti socialne konflikte, ki nam iz tedna v teden vse bolj grozijo. • C. Zaplotnik MEŠETAR V Gozdnem gospodarstvu Kranj se cene gozdnih sortimentov niso spreminjale od 1. oktobra lani. Gre za prevzemne cene, ki se oblikujejo tako, da od prodajne cene odštejemo sredstva za gozdno biološko reprodukcijo, sredstva za tehnične naložbe in stroške gospodarjenja z gozdovi. Cene, ki jih navajamo, veljajo za les, dostavljen na najbližjo žago, železniško postajo ali v določeno skladišče; cene pa se lahko, odvisno od tržnih razmer, tudi znižajo. Prevzemne cene za les listavcev Gozdni sortiment Cena (v din/m3) gozdna površ. negozdna površ. hlodovina — bukev F . 1.503,75 1.744,35 L 1.203,00 1.395,48 I 957,00 1.110,12 II 821,25 952,65 III 601,50 697,74 hlodovina — hrast F 1 3.378,75 3.919,35 F2 2.816,25 3.266,85 I — do 49 cm 1.405,50 1.630,38 I — nad 50 cm 1.687,50 1.957,50 II — do 39 cm 1.158,00 1.343,28 II — nad 40 cm 1.321,50 1.532,94 III — do 39 cm 829,50 962,22 III — nad 40 cm 990,00 1.148,40 pragovska 1.321,50 1.532,94 hlodovina — javor rebraš 3.455,25 4.008,09 F 2.534,25 2.939,73 L 1.734,75 2.012,31 I 1.014,75 1.177,11 II 814,50 944.82 hlodovina — jesen F 2.766,75 3.209,43 I 1.014,75 1.177,1 1 11 814,50 944,82 hlodovina — hruška F 1.843,50 2.138,46 I 1.014,75 1.177,11 II 732,75 849,99 hlodovina — češnja F 2.766,75 3.209,43 I 1.014,75 1.177,11 II 814,50 944.82 hlodovina — jelša, breza, vrba F 1.220,25 1.415,49 L 1.045,50 1.212,78 I 616,50 715,14 II 519,75 602,91 hlodovina — kostanj I 862,50 1.000,50 II 622,50 722,10 KERN KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064)23-650 (HOTEL CREINA) ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Domači zdravnik Zeljni list izvleče bolezen Takole piše francoski zeliščar M. Messegue: "Zelje spada predvsem v torbo prve pomoči za zdravljenje nujnih primerov. Za določene rane nimamo vedno pri sebi ustreznih zdravil, toda včasih lahko dobimo na vrtu ali pri najbližjem trgovcu z zelenjavo debelo zeljnato glavo, ki lahko naredi čudeže. Pri opeklinah in pikih žuželk lahko zmehčan zeljni list, ki ga damo na prizadeto mesto, takoj omili bolečino in pospeši celjenje. Tako lahko zdravimo tudi vse druge zunanje pošttbdbe, odr-gnjeno kožo, rane, ki se cedijo, zanohtnico, ognojke, tvore1 itd. Zelje namreč izvleče vse strupene in gnojne snovi, ki razži-rajo meso. Dodatno je treba rano samo še izprati s prekuhano slano vodo, da tako spravimo iz nje močno tekoč gnoj, nato pa znova nanjo polagamo obkladke iz zelja, dokler se dodobra ne zaceli. Pri posebno globokih in bolečih ranah dajte pred uporabo zeljni list za nekaj minut v vrelo vodo, da se malo omehča. Sam sem pogosto uporabljal postopek, ki je zabaval moje paciente. Prosi) sem za likalnik, odstranil zeljnemu listu rebro in ga potem toliko časa potrpežljivo likal, dokler ni postal gladek in mehak kot žamet. List lahko tudi približno eno uro namakate v olivnem olju, v katerem se omehča in se potem bolje oprime in bolj razvije antitoksične lastnosti. Ko še niso poznali obliža, so zelo pogosto uporabljali zeljni list, ker je prožen in se dobro prime. Tudi nekatere bolezni, ki tiče globlje, kot npr. krčne žile, tvori, tumorji, pasovec, hemeroidi in gangrena, čudovito pozdravimo z zeljnimi listi, ki jih pripravimo na zgoraj opisani način. Mišične bolečine, kot so išias, nevralgije in revma, lahko z obkladki iz zelja omilimo. Vroče sesekljano zelje zavijemo v sta-ničevino in ga položimo na boleči del. Moja babica, ki je trpela za artrozo (degenerativna nevnetna sprememba sklepov), je dala v volneno ruto, s katero si je zavijala koleno, vedno velik zeljni list. In velikokrat sem videl pri nas doma, kako so stari ljudje vtikali zeljni list v flanelast ovoj, s katerim so si pozimi greli ledvice. Tople zeljne liste priporočam kot obkladke za vse boleče organe: pri jetrnih napadih, trebušnih bolečinah, driski, griži, menstruacijskih težavah; pri migreni ga položite na čelo, pri nahodu in astmi na prsi in grlo. Pri angini uporabljamo zeljni sok, ki ga lahko pripravimo s sokovnikom. Zelo primeren je za grgranje, ker krči ožilje. Kdor pa je že izgubil glas, lahko zeljni sok, pomešan z medom, tudi počasi pije. Tudi pri notranji uporabi pokaže zelje številne dobre lastnosti. Priporočajo ga pri cirozi jeter (zlasti če bolezen povzroči čezmerno uživanje alkohola), griži in vseh črevesnih obolenjih, pri anemiji, artritisu, protinu. . Samo koristimo si, če uživamo zelje v vseh oblikah; kot sok, surovega, dušenega in kislega, a le, če tej izredno zdravi zelenjavi ne dodamo preveč mastnih klobas." Za dolge zimske večere Se vam ne zazdi včasih, da je škoda kar tako trdo sedeti pred televizorjem in buljiti v ekran? Vzemimo v roke kvačko alt pletilke in naredimo kakšno drobnarijo, kot so kvačkane krpe za prijemanje vroče posode iz garna. Tudi spletemo jih lahko, morda si izberemo vzorec norveške zvezde oziroma snežinke, obšijemo potem z blagom, prišijemo še trak za obešanje in v rokah imamo krpo, ki bo ne le okras naši kuhinji, temveč tudi drobno darilce, ki ga bo vsak vesel. Naše prijemalke so v kombinaciji rdeče in bele barve. Kuhinjska ikebana prosto, a lepo si ga je zamislila ta tečajnica: v keramično posodico je vtaknila vejico lovora, na malo daljših pecljih tri glavice česna, na posušeno steblo ene od vrtnih rož pa je prilepila suhe liste čebule. Njeni cvetovi so izgledali kot ravnokar odpirajoča se magnolija. Če bi jaz nagrajevala, bi ji zagotovo podelila prvo nagrado. • D. D. AA AA Ste za obleko Ženske pravijo, da jim je počasi dovolj tesnih kavbojk, naj te ostanejo le za rekreacijo, one pa hočejo biti spet ženstvene. Prav, če je modna minica, tudi to še sprejmejo, toda rade bi mehkih ženskih oblik, mehkih materialov, ki kožo božajo, v katerih se tako udobno počutijo. Taka tkanina je jersev. Gorenjska predilnica nam ga izdeluje v vseh barvah, vzorcih, kvalitetah. Poglejmo malo za njenim blagom, morda ga imajo v temno vijoličasti ali temno modri barvi, ki se preliva malo na vijoličasto, v temno tirkizno zeleni, v nežni svetli violet barvi. Potem si najdemo še šiviljo - danes jih je že kar nekaj, ki čakajo na stranke - in sešila nam bo bluzo, obleko, dvodel no obleko, ki se bo mehko oprijela telesa, me pa se bomo božansko počutile. Posebno velikim postavam modni kreatorji priporočajo te modele, pa seveda vitkim. 5 i] Koliko lepih šopkov so na zadnjem tečaju urejanja zimskih šopkov, ki ga je organiziralo kranjsko hortikulturno društvo pod vodstvom Anke Bemardo-ve naredile tečajnice. Večino del so potem razstavile v paviljonu društva. Med toliko lepimi šopki pa je bil zame najbolj zanimiv prav tale, ki sem ga poimenovala kar "kuhinjska ikebana". Poglejte, kako pre- Poskusimo še me Svinjske nogice i Takole mi je zadnjič pripovedovala svoj najljubši mesni recept Metka Suhačeva iz Ljubljane: "V ekonom lonec daš 3 svinjske nogice, I lovorov list, 1 veliko čebulo, 5 strokov česna, malo peteršiljeve korenine, osoliš. Kuhaš 30 do 35 minut. Če si za tople, nogice preprosto vzameš iz lonca, primes v roke in uživaš v mehkem mesu. Nogice pa lahko tudi pripraviš v solati, tako da meso odločiš od kosti, narežeš na primerne koščke, popraš, oki-saš, dodaš še narezane čebule. Tudi ocvrte svinjske nogice lahko pripraviš potem, ko jih vzameš iz ekonom lonca. Meso, ki ga odločiš od kosti le povaljaš v moko in vržeš na vrelo olje." No, če vas je več pri hiši, naj vsak dobi svojo nogico, gurmani pa seveda vsaj par, če ne še kakšno več. So že take vrste dobrote, ki jih zlepa ni dovolj. Poznam možaka, ki jih "zbriše" vsaj osem... IŠČEMO DOBRE, PRIJAZNE UČITELJE Tomo Kovačič Doslej ste nam pošiljali predloge le za učiteljice, tokrat pa smo se na vašo željo pogovarjali s profesorjem telesne vzgoje na kranjski srednji ekonomski šoli. Po stažu je še silno mlad učitelj, saj je na šoli začel učiti šele v letošnjem šolskem letu. Vendar se je kot poklicni učitelj smučanja s pedagoškim delom srečeval že vrsto let, prve izkušnje s šolarji pa si je nabral, ko je sodeloval v šolah v naravi. Pri svojih urah skušam vzpostaviti čimbolj sproščen odnos, saj mislim, da je mogoče resno delati tudi brez posebne strogosti. Ta je morda potrebna le v prvih letnikih, za začetek. GJede učnega programa smo tule učitelji prepuščeni lastni iznajdljivosti, saj so pogoji za delo skromni. Poleti je problemov manj, saj veliko uporabljamo igrišče pred šolo, pozimi pa smo v precejšnji prostorski stiski. Ker gostujemo v telovadnici sosednje osnovne šole, jo vsak dan lahko uporabljamo le tri šolske ure. Pomagamo si samo z majhnim predprostorom telovadnice, kjer pa je za dobro vadbo celega razreda premalo prostora. Tako pri dekletih vsestransko najbolj učinkovito izkoristimo uro, če izvedemo aerobiko, poleg tega pa pri pripravi teh ur aktivno sodelujejo tudi dekleta sama. Pravzaprav ves čas iščem take in drugačne spodbude, ki bi premagale pogosto nepripravljenost učencev za aktivno vadbo, vendar v takih razmerah od njih niti ne pričakujem veliko. Mislim pa, da smo se ujeli in da kar radi prihajajo k uram telovadbe. Morda se zdi zanimivo, da je mladi Tomo Kovačič že po nekaj mesecih učiteljevanja predlagan za predstavitev v tej rubriki. Pa je kar razumljivo, da med pretežno dekliško zasedbo nov mlad obraz vzbudi pozornost, še posebej, ker je strogo disciplino, ki sojo bile vajene pri njegovi predhodnici, nadomestila sproščena vadba po njihovem okusu. Tomo Kovačič upa, da se bo sedanja zaposlitev za določen čas spremenila v stalno, saj mu sedanje delo zelo ustreza. Posebej, ker ima ob njem dovolj časa tudi za obveznosti, ki jih ima kot košarkarski sodnik v ženski in moški zvezni ligi. • T. J., foto: J. Cigler Moje nove drsalke Za Miklavža sem dobil nove drsalke. S sošolci smo odšli na blejsko drsališče. Ker si še ne znam zavezovati drsalk, mi jih je zavezala tovarišica. Pogumno sem stopi! na led. Po nekaj krogih mi je spodrsnilo. Padel sem in z brado zadel ob led. Tovarišica je takoj ukrepala. To je bil preskus mojih novih drsalk. Darko Djordjevič, 2. d r. OŠ A. T. Linharta Radovljica Smrečica je zaprosila: "Oj, pusti me živeti! Zrasla bom v mogočno drevo." Narisal Dario Lovrič, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka i Lovimo se Moja najljubša igra je lovljenje. S prijatelji se lovimo pred blokom. Ko se zberemo, začnemo izštevati. Kdor ostane zadnji pri izštevanju, lovi. Lovimo se okoli bloka, v gozdičku in na igrišču. Ko se utrudimo, rečemo, da je pik. Pik je na klopi in pomeni odmor. Lovljenje je zelo lepa, vendar naporna igra. Aljoša Pešec, 3. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Zmeda Moja skuštrana glava je vroča kakor lava, obraz rdeč, kot sonce je žareč. Komaj sem se oblekel, si pižamo prepoteno slekel, sem svoje cunje nase dal in le s težavo v šolo se podal. V šoli pa vse narobe, noben učitelj ne razume, da ta nora mlada leta včasih kvari puberteta. Nace Volčič, 6. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Obračun ob iztekajočem se letu Ob vsem trušču in vrišču sveta sploh ne opazimo, da se bliža novo leto in z njim tudi kup novih stvari. Pregledati moram bero letošnjega leta. Čimprej moram vrniti vse žvečilne in bonbončke, ki so mi jih dali prijatelji. Razčistiti pa moram tudi z bratom Juretom, ki trdi, da sem mu pojedel vse Miklavževe piškote. Ker pa nimam denarja za advokata, je najbolje, če zaprosim za pomoč žensko vladajočo stranko. Na zborovanju notranje seje mojega možganskega sveta pa so delavci sklenili, da moram v roku enega tedna vrniti vse izposojene knjige v šolsko knjižnico. Njihov sklep sem sprejel. Sam pa sem se odločil, da sladkarije v bodoče ne bodo moj jedilnik. Več sadja, zlasti tropskega, zelenjave pa imamo sami doma dovolj. Predvsem pa si ob novem letu želim čimveč dobre volje, pa čeprav že v postelji. Matiček Žumer, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Ob novem letu imamo veliko želja Tina: želim vsaj tri metre snega, da bi urednica objavila čim več naših spisov, v šoli same petke, ful dober radio in kasete, da bi bila šola bolj zabavna, da ne bi bilo treba hoditi k zobozdravniku, da bi lahko sama okrasila jelko, da bi očijevo darilo dobila čim prej. Gorazd: želim čim več snega, dolge počitnice, da bi učiteljica ostala tako dobra kot sedaj, da bi bil bogataš, da bi bilo naše mesto bolj čisto. Peter: želim veliko uspehov v šoli, da bi se lahko vsak dan smučal in sankal, da bi pred stolpnico zgradili bazen, da bi imeli svojo hišo. Mina: želim leto brez potresov in poplav, da bi se domača naloga sama napisala, da bi se sankala po hišni strehi, veliko jezero pod mojim oknom, kjer bi se naselili labodi. Aljaž: želim vsak dan smučati na Starem vrhu, boljše ocene, da se na smučanju ne bi polomil, veliko smešnih filmov. Luka: želim veliko snega, novo šolsko torbico, da mi sestra ne bi toliko nagajala, da bi se ati in mami prej vračala iz službe. Davor: želim, da ne bi več pokale petarde, da bi lahko dlje spal, da bi se peljal z letalom, da mi šola ne bi delala težav, da bi se naučil plavati. Učenci dopis, krožka OŠ Ivana Groharja Škofja Loka PESMICE 0 ZIMI IN SNEGU Tole ni navadna risbica sneženega moža, ampak drobcena knjižica, v katero so učenci 3. b razreda OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke nanizali prikupne pesmice o zimi in snegu. Seveda jim je pomagala razredničarka Dragica Možina. Zjutraj vstanem in prižgem radio. Na vrsti so sporočila. Vsak dan isto; štraj-ki, zapiranje tovarn, plebiscit, vojna v Zalivu... Same slabe stvari. Ko bi se vsaj našlo še kaj dobrega! Po TV r Dnevniku spet slabe novice. Oče kar vpije na TV, čeprav ga ne slišijo. Marko Kovačevič, 7. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič Koline V petek zvečer smo zaklali prašiča. Zjutraj smo naredili krvavice in nato še pečenice. Oba strica in ati so imeli delo v prostorni garaži. Mami, mama, Sabina, teta in jaz pa smo v kuhinji razvrščale zrezke. Zvečer smo imeli posebno pečenko. Prašiča sta bila dva. Marjana Markelj, 4. c r. OŠ Toneta Čufarja Jesenice ZANIMIVOSTI 11.STRAN Nov prispevek k slovenski blaznosti ali Komu je napoti Kramberger Ljubljana, 4. januarja - "Če mene ubijejo, bodo prestrašili slovenski narod," pravi Ivan Kramberger, "saj bi z menoj odšel dobrotnik iz Negove, ki ga imajo Slovenci najbolj radi." Kaj res kdo meni, da je najboljši Kramberger mrtev Kramberger, ali pa je prometna nesreča, ki se je predsedniškemu kandidatu z lanskih volitev primerijo v zadnjih dneh starega leta, zgolj naključje. Znameniti Negovčan je na novinarski konferenci v baru hotela Lev menil, da je bila prometna nesreča že vnaprej pripravljena in je potemtakem poskus atentata nanj. Začelo se je 25. novembra zvečer, ko je Ivana Kramber-gerja po telefonu poklical moški, ki se je predstavil za novinarja in je govoril nekakšno mešanico slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Vabil ga je, naj naslednjega dne ob osmih zjutraj pride pred Prešernov spomenik v Ljubljano, kjer mu bodo organizirali novinarsko konfe renco, kakršne v Jugoslaviji še ni bilo. Možakar je izrecno zahteval, naj se pripelje s svojim znamenitim bu-gattijem, ki je baje, po ocenah neke nemške revije, vreden ce-•ih 200.000 DEM. Ivan se je sicer izgovarjal na slabe gume, a je glas iz slušalke predlagal, naj si priskrbi nove, da mu bodo denar že povrnili. Tako je Ivan Kramberger naslednjega dne, 26. decembra, ob 2.30 zjutraj sedel v svojega rdečega bugattija in se odpravil proti Ljubljani. Kot je povedal, je kar slutil, da se bo nekaj zgodilo, zato si je pod obleko čez prsi dal pločevinasti ščit. Do Maribora je, s sicer bolj počasno vožnjo, prišel brez problemov, tam pa se mu je, pri cestninski postaji pri vhodu na avtocesto pridružil bel avto italijanske registracije, ki ga je kmalu tudi prehitel in s svojo vožnjo prisilil Krambergerja, da je vozil še počasneje. Italijan seje dolgolasemu možakarju v bugattiju takoj zdel sumljiv, saj naj bi med vožnjo večkrat govoril po vvalkie-talkieju. Ko se je "atentirani" peljal skozi Šentrupert pri Celju, nekaj kilometrov z avtoceste, je iz tamkajšnje bencinske črpalke zapeljal drugi italijanski avto, ki da je tam čakal prav rdečega bugattija. Voznik belega italijanskega avtomobila je pritisnil na plin in izginil, nasproti vo- zeči Citroen, ki se je umikal •onemu iz bencinske črpalke, pa se je znašel pred bugattijem. "Jezusmarija nekaj se bo zgodio," je izjavil Ivan Kramberger in počilo je. Na prvo pomoč sta ponesrečena bojda čakala kar uro in pol, sumljivo pa naj bi se obnašali tudi miličniki, ki da so od italijanskega voznika, krivca za nesrečo, vzeli samo osnovne podatke in ga pustili odpeljati naprej. Do danes se pri Kram-bergerju ni oglasil še noben policaj, pa tudi javna občila niso nič poročala o nesreči, čeprav je od tega minilo že deset dni. Torej, Ivanu Krambergerju se zadeva zdi zelo sumljiva, zato tudi trdi, da je bil to poskus atentata nanj. Ne ve, komu se je zameril, Srbom, Demosu, novi oblasti ali pa komu drugemu. Ker na vsak način hoče najti povzročitelje nesreče, je razpisal tudi visoko nagrado in bojda nemški zasebni detektivi že obdelujejo zadevo. Dobri človek iz Negove predvideva, da so storilci iz Slovenije, prepričan pa je, da bi o tem marsikaj lahko povedala tudi slovenska vlada. "Sem na V'utelu preveč napadel slovensko vlado, je krivo, da sem nastopil proti plebiscitu?" razmišlja najbolj priljubljen Slovenec. Jeseni so zaklali Ančko, mar hoče nekdo njenega gospodarja poslati za njo? Kdo bi vedel? Zagotovo pa vem, da je Ivan Kramberger omenil naslednjo, že svojo enajsto knjigo. • Igor Kavčič Držali so obljubo Kar tri razgrnitve načrtov Tržič, januarja - Te dni bodo Tržičani dobili na ogled razgrnjene osnutke ureditvenih načrtov Križ in območja A-banka - uvoz BPT ter lokacijskega načrta obvoznice mestnega jedra Tržiča. Do konca letošnjega leta so tržiški občinski možje Tržiča-nom obljubili izdelavo teh osnutkov in načrtovalci so jih ta torek razgrnili pred člani izvršnega sveta. Posebno težko svoj ureditveni načrt pričakujejo Križani, ki pred tem niso dovolili nikakršnega posega v svoj prostor. Osnutek, kakršen je predlagan, precej radikalno posega v sedanje Križe. Tako predlaga celo rušenje stano- vanjskega 'bloka v Križah, namesto njega pa bi se našlo prostora za sedem individualnih hiš. Osnovna šola naj bi dobila nadzidavo in v neposredni bližini športno dvorano za potrebe vsega Tržiča. Zanimiv je tudi predlog ureditve starega vaškega jedra, kjer se bo tudi našel prostor za nekaj novih hiš, ob pokopališču pa so načrtovane tudi mrliške vežice. Sedanje zidave na območju starih vo- jašnic so vključene v osnutek. Pripravljen pa je tudi osnutek načrta komunalne ureditve Križ. Tudi o tržiški obvoznici se govori že vrsto let. Osnutek načrta jo predvideva na levem bregu Mošenika, od BPT do Raven. Predvidevajo gradnjo v štirih fazah. Pri BPT je obvoz že narejen, ob Mošeniku pa bo potrebnih nekaj rušitev starih gradenj, med drugim garaž na Bračičevi ulici. Tretji osnutek zadeva ureditev predela mesta od uvoza k BPT do A-banke. S prenovo Ošabnikove hiše je le-ta ostala brez pravega dohoda. S preureditvijo tega dela mesta, naj bi Tržič za hišami ob glavni cesti dobil blizu 30 parkirišč v dveh etažah, dohod do njih pa bi bil skozi uvoz BPT. Poleg tega pa predvideva tudi ureditev arkad in paviljončkov ob levi strani glavne ulice, ki bi se lepo vklopili v Paviljon NOB in nudili možnost razstavljanja de! trži-ških umetnikov, prostor pa bi dobile tudi okrepčevalnice, male, kvalitetne trgovinice. Vsi trije osnutki bodo Trži-čanom predstavljeni v prostorih Oddelka za prostor in okolje občine Tržič, posamezni pa v prostorih sedežev vseh treh krajevnih skupnosti. Križe, Ravne in Tržič - mesto takoj potem, ko bo sklep o razgrnitvi objavljen v Uradnem listu RS. • D. Dolenc Kam nameravajo letošnji osmošolci Zanimanje za strojništvo in energetiko plahni štete* 27«»an"ar^a ' .letošnja generacija osmošolcev na Gorenjskem za 2(K * u^encev m Je doslej največja; v primerjavi z lansko kar , PoiavT Jncev aJ* za slabih sedem razredov. Največji pribitek se čanJ ^V Jesen*ški in kranjski občini. Podobna konica, plod povene rodnosti, bo nastopila čez dve leti, nakar bo priliv iz osnovnih «i strmo padal in ob koncu tisočletja pristal na 2600 učencih (upo-za podatke o "avtohtoni" rodnosti na Gorenjskem). V Zavodu aPoslovanje Kranj so zbrali poklicne namere letošnje generaci- • Kranj, v sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij in Dr11' štvi pedagogov telesne kulture na Gorenjskem, organizirali poldne vne seminarje drsanja. Pobudo so dali učitelji razrednega pouka-učitelji športne vzgoje in vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih organi/*' cijah vseh gorenjskih občin. Seminarje obsegal praktično delo na ledu in teoretične vse; bine. Za učitelje razrednega pouka in vzgojiteljice smo predvajal? video kaseto zamejskega Slovenca prof. Alda Rupla, Slovensk' jezik skozi gib, za učitelje športne vzgoje pa Nacionalni prograf športne vzgoje in izvlečke s Kongresa športnih pedagogov Jugoslavije in I. mednarodnega simpozija lani na Bledu. Udeleženci seminarja so se seznanili z novejšo strokovno literaturo s področja športne vzgoje, od predšolskih do srednješolskih vsebin. Poudariti moram, da so bili za uspešno uresničitev seminarja drsanja pomembni trije naslednji pogoji: primeren strokoven kader, materialni pogoji za.delo in finančna sredstva. Na Gorenjskem imamo posebno srečo z vsemi tremi dejavniki, s kadrom, z materialnimi pogoji in z zglednim sodelovanjem z ZTKO, ki so finančno podprle seminar. Pokrito drsališče imamo v Kranju, na Bledu in na Jesenicah' Za učitelje in vzgojiteljice jeseniške občine se bo seminar začelv torek, 8. januarja. Stroške drsališča in učitelja ter vaditeljev drsanja so poravnale posamezne občinske ZTKO.#S.P. Hokej Poraz Jeseničanov v Zagrebu Hokejisti Jesenic so konec tedna gostovali v Zagrebu pf* ekipi Medveščaka in izgubili z rezultatom 4 : I (1:0, 2:l, 1:0). Lwj nes, v torek, 8. januarja, Jeseničani gostujejo v Beogradu pri C veni zvezdi. Težave pa so bile pri igranju 4. kola l.B Zvezne hokejske I ge, v kateri uspešno nastopa ekipa Bleda. Ker sta ekipi Partizan* in Vojvodine zahtevali preložitev tekem in se je kasneje zapleti^ pri uskajevanju terminov, je bila konec tedna odigrana le tekni'" med Spartakom in Mladostjo. Bled pa je kljub le trem odigrani tekmam s šestimi točkami še vedno prvi v ligi. • V. Stanovnik Veleslalom na Soriški planini Škofja Loka - Smučarski klub Alpetourje na Soriški planini pH' pravil veleslalom za pionirje in pionirke zahodne regije Slovenije. Nastopilo je 160 mladih tekmovalcev iz Gorenjske in Primof' ske, ki trenirajo v dvanajstih klubih. Med mlajšimi pionirkami j? bila najboljša Sagadinova iz S K Alpetour, med mlajširfci pioniri pa Valenčič iz Triglava. Pri starejših pionirkah je najboljši rezuj' tat dosegla Dovžanova z Jesenic, pri starejših pionirjih pa je bi' najhitrejši Rupar iz škofjeloškega Alpetoura. • P. Pokom Začetek nogometnih treningov Škofja Loka, 4. januarja - Iz NK Škofja Loka so sporočili, da s' treningi prično to soboto, 12. januarja, v Osnovni šoli Cvetk0 Golar na Trati. Pionirji in kadeti bodo imeli trening od 15.30 a"0 17. ure, mladinci in člani pa od 17. do 18.30 ure. Treningi bodoN veliki dvorani telovadnice. • V. S. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. stran (mMmmmmsiLAs Smrtni davek na gorenjskih cestah Lani 38 mrtvih Kranj, 7. januarja - Lani je na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 38 ljudi. V primerjavi z letom poprej, ko je bilo mrtvih 52, je gre za okroglo dvajset odstotkov manjši davek. Tudi ranjenih je bilo lani približno sto manj, število hujših nezgod pa je bilo za blizu 80 manjše kot leta 1989. Precejšnjo mero zaslug za to vsekakor smemo pripisati tudi policiji. »Razen represivno smo v policiji zelo veliko delovali tudi preventivno,« pravi inšpektor Ivan Demšar. »Praviloma smo bili nosilci številnih akcij za boljšo prometno varnost, medtem ko so drugi členi ostali več ali manj le pri besedah. Pohvalimo lahko le svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.« Klasične črne cestne točke so lani zvodenele. Magistrala je terjala trinajst mrtvih, podobno kot prometno zelo obremenjene ceste, je smrt žela tudi na osamelih lokalnih cestah, denimo, v Poljanski dolini, Besnici, Kokri. Zelo hudih nezgod, v katerih bi življenje hkrati izgubilo več ljudi, lani "a Gorenjskem ni bilo. j Le v Petih nesrečah, če seveda smemo reči "le", sta bila mrtva po dva človeka. »V primerjavi s prejšnjimi leti Prevelika hitrost ni več med glavnimi vzroki nesreč,« nadaljuje inšpektor Ivan Demšar. »Gotovo so k preokretu precej pripomogli prav policisti, saj je radar tako rekoč vsak dan navzoč na cestah. V ospredje vzrokov nesreč stopa nepravilna stran vožnje (po levi), izsiljevanje prednosti pa tudi alkohol je še vedno navzoč v vsaki tretji do četrti prometni nezgodi.« Razen t.i. človeškega faktorja, ki najpogosteje botruje prometnim nezgodam, med vzroki običajno omenjamo tudi slabe ceste in stara, iz-trošena vozila. Pri cestahla-ni na Gorenjskem res nismo napravili bistvenega koraka naprej, razveseljiv pa je podatek o pomladitvi vozil. V Sloveniji je lani speljalo kar 40.000 novih avtov,,pretežno zahodne in japonske izdelave, od tega velik del prav na Gorenjskem. Tudi prevozna podjetja so vozne parke opremila s številnimi novimi avtobusi in tovornjaki. Led na strehi Kranj, 7. januarja - Vozniki, ki se pozimi odpravljajo na cesto, so se letos že navadili, da je pri sebi v avtu dobro imeti zimske verige, lopatko, metlico in strgalo za sneg. Večina ne zato, ker bi bili naenkrat zelo osveščeni, pa tudi ne zato, ker bi se bali kazni. Slabe izkušnje ob sneženju in poledici so največkrat vzrok, da smo poskrbeli, da je vožnja tudi v zimskih razmerah sploh mogoča, če že ne prijetna. Drugače pa je s tistim, kar za normalno vožnjo ni nujno potrebno. To pa je čiščenje avta po strehi. Ob padavinah se na strehah, zlasti tovornjakov in večjih vozil, nabere sneg, ki kasneje postane led in je tako celo smrtno nevaren za voznike in sopotnike. Pa ne za tiste, ki se vozijo v tovornjaku, temveč za tiste, ki vozijo za njim. Pogosto sicer ostane le pri poškodbah na avtu, pa vendar je znanih tudi nekaj primerov hodih poškodb. Mnogi šoferji ne razmišljajo o posledicah svoje malomarnosti, preden se odpravijo na pot z vozilom, ki ga Pfej niso očistili. Zato pa so v toliko večjem strahu šoferji, ki vozijo za tovornjakom, ki mu vsake toliko časa zleti ledena plošča pred ali na avto. • V. S. JJA SONČNI STRANI ALP Kazni za prometne prekrške, čeprav so se julija za desetkrat povečale, po oceni Ivana Demšarja trenutno niso dovolj učinkovite. Težko popravljive posledice, ki se bodo poznale dve, tri leta, so lani storili tudi sodniki za prekrške, ko so (pred zvišanjem kazni) zavrgli veliko zadev, v katerih bi sicer postopek stal znatno več, kot bi iztržili od kazni. Prekrškarji se tudi zdaj na vse načine ogibajo kaznovalnim ukrepom, najsi gre za izterjavo denarnih kazni ali "predajo" vozniških dovoljenj. Slovenija, ki je v Beogradu dolga leta zaman ponujala svoje predloge za učinko- vitejšo zakonodajo na področju varnosti v prometu, bo z lastno zakonodajo reševala to problematiko, brž ko bo dana ustavna osnova. Žal je tako, da vozniško kulturo še vedno bolj povzdiguje stroga represiva kot preventivno osveščanje voznikov. Prometnih nezgod in kajpak tudi posledic, ki jih je pri nas v primerjavi z razvitimi državami kar za pol preveč, namreč ne kaže meriti le s številom mrtvih in ranjenih. Gre tudi za ogromno škodo zaradi razbite pločevine, zdravljenja ranjenih, njihove odsotnosti z dela, invalidnosti... • H. Jelovčan [ KRIMINAL Mladi v prometu Ob lanskem tednu prometne varnosti, posvečenem predvsem mladim, nas je pretresel podatek, da je v zadnjih dvajsetih letih na slovenskih cestah umrlo za 40 razredov otrok oziroma mladoletnikov (1166), razen tega pa je bilo ranjenih še več kot 34.000 otrok. V nekaterih razvitih deželah, denimo, v sosednji Avstriji, ki si jo tako radi postavljamo za zgled, je prometna vzgoja sestavni del obveznega programa izobraževanja od vrtca naprej. Pri nas ostajamo več ali manj le pri besedah. Oglejmo si ljubljanski primer; pri zasebnem podjetju Heureka Master so 52 osnovnim šolam v Ljubljani in okolici poslali ponudbo, da bi za učence organizirali tečaj in končni izpit za moped. Odzvala se je ena samcata šola. In ko so pri Heureki naprej raziskovali, ali bi bili učenci, če že šole ne, vendarle zainteresirani za ta pouk, jih je od 525 anketiranih le petina odgovorila pritrdilno. Kar 36 odstotkov jih je odvrnilo, da jih stvar ne zanima, več kot 23 odstotkov pa se jih je izgovorilo, da nimajo časa. Vprašanje, kakšne odgovore bi dobili, če bi jih iskali na Gorenjskem. Bojim se, da ne bistveno drugačne. Gre seveda le za droben člen v široki paleti vzgoje za večjo prometno varnost mladih. Droben, a pomemben, zlasti če vemo, koliko otrok in mladoletnikov od pomladi do pozne jeseni navija mopede med bloki in zelenicami stanovanjskih naselij, koliko se jih, z varnostnimi čeladami čez roko aH sploh brez njih, ne izvleče iz nezgode zgolj z nepomembnimi praskami. Težavna najstniška leta so, žal, tudi teta nerazsodnosti, dokazovanja "poguma", nezavedanja posledic za sebe in druge. Lani, denimo, sta na Gorenjskem dva mladoletna voznika, kajpak brez vozniških dovoljenj, za volanoma avtov povzročila hudi prometni nezgodi, v koterije en mlad človek umrl, deset pa jih je bilo huje ranjenih. Prometni policisti ne tarnajo zaman, da so oni praviloma glavni in dostikrat tudi edini (poleg svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), ki svetovalno ali kaznovalno učijo mlade obnašanja v prometu. Tisti, ki so mladim najbližnji, to je starši in šole. se nevarnosti, ki mladim pretijo na cestah, očitno ne zavedajo dovolj resno. • H. Jelovčan Kraje smuči Pohvale gasilcem Marsikomu, ki se zanaša na poštenost ljudi, se utegne veselje na smučišču preokreniti v jezo. Tatovi smuči so na delu. V sredo, 2. januarja, je izginil par smuči s palicami s stojala na Borov-ški cesti v Kranjski Gori. Lastnik jih je cenil na 4.500 dinarjev. V nedeljo, 6. januarja, pa je neznanec zmaknil smuči in palice, vredne 6.000 dinarjev, v hotelu Kompas v Kranjski Gori in s tem zagrenil počitnice smučarju iz Zagreba. Tatvina v Zapravljivčku 2. januarja zvečer je iz trgovine Zapravljivček v Stražišču, NESREČE last Milana Bizjaka, tat odnesel izkupiček v znesku 67.419 dinar- ■ jev. Policiste iz kranjske postaje in oddelka za zatiranje kriminalitete je z zbiranjem obvestil in iskanjem storilca sled pripeljala do 18-letnega domačina Gregorja P. Tatic je bil na ogledih v Zapravljivčku že 30. decembra. Tedaj je zmaknil originalen ključ vhodnih vrat, dal napraviti dvojčka, nato pa ključ prinesel nazaj. Istega dne zvečer je nepovabljen vstopil y trgovino, vendar denarja tedaj ni dobil. Naklep je ponovil 2. januarja, ko je bila bera kar znatna. Shranil jo je pri prijatelju, da bi mu bilo življenje lažje, ko bi se vrnil iz JLA. • H. J. Kranj, 4. januarja - Na plenumu Gasilske zveze Slovenije konec lanskega leta so med drugim izrekli priznanja članstvu, ki je požrtvovalno pomagalo pri odpravljanju posledic jesenskih katastrofalnih poplav. Vsem sodelujočim društvom bodo podelili pisne pohvale. V kranjski občinski gasilski zvezi je kar 30 takih društev, katerih 673 članov je skupno opravilo več kot 10 tisoč ur; priznanja bodo društvom izročili na občnih zborih januarja in februarja 1991. V OGZ Kranj pa so posebej ponosni na odlikovanje za hrabrost, ki ga je na plenumu GZS prejel njihov član Anton Rupar iz GD Žabnica za rešitev utapljajoče se vaščanke. • S. Saje I GORENJSKA NOČNA KRONIKA Razbitine na odpad «or se pelje po SIarj cest|- mjmo Naklega, ne more prezreti asfalt-e baze tik pred naseljem, ki je v preteklosti burila duhove zaradi . esnažpvani!) nbnliVc Pn nronruJilu! in nonuciitv! i-iitilnih nanrav "esnaževanja okolice. Po preureditvi in namestitvi čistilnih naprav Je to eden na'^'*^0'^'^ tnvretnih nklAtlnv ti dlnvAnili mAniin nilMJlivi >al i hI idr o^ ""»ambolirana in druga uničena vozila, ki so jih lastniki pustili re- Cestahi kranjski cestarji pa so jih " j 0 eden najčistejših tovrstnih objektov v Sloveniji, menijo njegovi stniki. Žal ni taka tudi okolica baze v Naklem. Na zgornjem ro-t VJ'j4 ob hišah, je namreč odlagališče neuporabnih vozil; kar 17 " ksnih in drugačnih pločevinastih strašil se je že nabralo tam. Gre *■ karambolii t . ""»an, Kranjski cestarji pa so jlti "začasno" spravili na to neu-n^ul °dlagališče. Če lastnikom ni mar za svoje "lepoti i|h'z pamctn« ' sodijo! • j|„., - —'■agaustc. V,L' .llUUMIi III HIBI £a icjiuiCe", bi bdo tuir rz oamctneJe taka vozila takoj odpeljati na odpad, saj samo tja 111 sodiinf m Besediio in slika: S. Saje Obležal v grabnu Sredi belega dne v nedeljo je v grabnu ob regionalni cesti na Britofu obležal domačin K. L. Možak je očitno preveč nazdravljal svetim trem kraljem. Močno omamljenega je zaneslo v graben, iz katerega gaje rešil klic sovaščanu, kije obvestil policijo. Mož trdih pesti M. S. s Tuga Vidmarja je ob 23. uri poklicala na pomoč može v modrem, da bi jo rešili pred nasilnim možem. Policisti so ugotovili, da se ženska in njen dragi M. sprla in nato še pomerila s pestmi. Kdo je bil močnejši, se kajpak ve. Na srečo šibkejša polovica ni utrpela hujših posledic. Vesela družba V četrtek je B. Z. iz Veljka Vlahoviča poklical policijo, ker ga je motilo veseljačenje v stanovanju soseda K. Taje imel v go-steh nekaj prijateljev, ki so še opolnoči prepevali in razgrajali ter s tem drugim kratili spanec. Zagovarjali se bodo pri sodniku za prekrške. Udarci brez vzroka P. V. s Planine je prišel potožil policistom, da gaje na Cesti L maja brez razloga napadel in pretepel K. Z. Varuhi reda so pretepača našli in sprašali, potem pa ga prijavili sodniku za prekrške. Nespodobno obnašanje K. S. pa je založil K. V. z Gosposvetske 11, kije dopoldne na javnem kraju kričal in se sploh nespodobno vedel do ljudi, ki so hodili mimo. Lepega vedenja ga bo v kratkem podučil sodnik. Avto zaneslo na levi pas V soboto, 5. januarja, ob 8.45 je 38-letna Anica Erjavec iz Ljubljane z R-4 vozila po magistralni cesti proti Podkorenu. Na spolzki in plundrasti cesti v bližini Kranjske Gore je avto začelo zanašati, zdrsel je na levi vozni pas, kjer je trčil v opel, s katerim je pripeljal nasproti 33-letni Ravman Abdin, doma iz Bora. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica v katrci Irena Erjavec, stara 18 let, ki so jo odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. m I 1 • V • VV Trk v knziscu V križišču Ljubljanske, Savske in Vodopivčeve ulice v Kranju je 5. januarja ob 18. uri motorist Miro Krajnik, roj. 1939, iz Kranja, ki je prezrl desno pravilo, izsilil prednost pred voznikom stoenke Tadžudinom Dajičem, roj. 1954, iz Kranja. Vozili sta trčili sredi Ljubljanske ceste, huje ranjenega motorista so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Opekline zaradi elektrike Zjutraj zadnjega dne minulega leta se je zaradi napake v električni napeljavi opekla po obeh golenih, levi nadlahti in hrbtu 65-letna Antonija Smolej z Bleda. Naslednjega dne jo je v sobi našla vnukinja. Žensko so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Blejski policisti so ugotovili, da se je opekla, ko je odprla hladilnik (Gorenjejcna katerem je prebijal električni tok. • H. J. HALO, 93 Kranjski poklicni gasilci so 31. decembra gasili požar v stanovanju na Župančičevi. Ogenj je prišel iz kamina, zagorela so tla. Drugi požar, vendar z manjšo škodo, je izbruhnil v smetnjaku, s tem pa je požarna statistika prejšnjega dne tudi sklenjena. Gasilci so v soboto odpirali stanovanje na Gosposvetski, ker so stanovalci izgubili ključe, razen tega pa so šestkrat tudi prevažali pokvarjene avtomobile do mehanikov. • H. J. NADA JELOVČAN GRENC 2. 64220 ŠKOFJA LOKA. lei. 064-632 094 ■GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 8. januarja 19 VSEM OBČANOM, PODJETJEM IN USTANOVAM, ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI GRADIŠ, KIDRIČEVA 56,64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632-181 NAŠA PONUDBA: • NOTRANJA OPREMA IN STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU • LESENE OBLOGE, OGRAJNI ELEMENTI IN STOPNICE • ŽAGAN LES VSEH VRST NOVOST V PONUDBI MONTAŽNI KMETIJSKI IN DRUGI GOSPODARSKI OBJEKTI Z MOŽNOSTJO PREMAGOVANJA VELIKIH RAZPONOV (OD. 10 DO 20 m) BREZ PODPOR. OBČANOM ŠKOFJE LOKE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Slovenijašport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO VSE ZA LJUBITELJE SMUČANJA VNOVOODPRTI TRGOVINI SLOVENIJAŠPORT V KRANJSKI GORI Ul. Slavka Černeta 33 Delovni čas: od 8. • 20. ure, sobota od 8.-16. ure ESTETIKA, FU1 raONALM )ST, EKOLOGIJA Vodilo, ki si ga je za svoj nastop na tržišču privzelo škofjeloško Embalažno grafično podjetje, ne razodeva, da prodajajo samo tisto, kar prvenstveno izdelujejo, to je embalažo, ampak da želijo kompleksno reševati potrebe kupcev po pakiranju, skladiščenju, transportu, prezentaciji njihovih izdelkov. Zato se ob razvoju tehnološko ustrezne ravni proizvodnje, v kateri je veliko znanja in zmogljivosti svetovnega ranga, postopno uveljavlja ideja o embalažnem inženiringu. Njihova specializacija se zrcali predvsem v usposobljenosti za rentabilno maloserijsko proizvodnjo za posebne potrebe, s čimer sledijo procesom na trgu, na katerem se pojavljajo vedno novi izdelki. Pri tem poslanstvu bo delav- cem EGP zelo dobro služilo računalniško projektiranje, ki ga uvajajo in ob katerega navezuje-jo široko mrežo oblikovalcev. Žal se je lani povpraševanje po embalaži v nazadujoči industriji zelo zmanjšalo. Slab finančni položaj njihovih kupcev se odraža tudi na poslovanju EGP. Vse stabilizacijske napore v minulem letu so enostransko vgradili v svojo poslovno politiko. Razdrobljenost, anarhija, ki vlada v njihovi branži, bo zahtevala visoko ceno, pravi Jure Ža-kelj, v. d. direktorja EGP. V glave ljudi se je zajedla preživetve-na logika, ki ovira vsak razvoj. Zato se je tudi proces afirmacije embalaže zelo zaustavil. Sta-gnantne gospodarske razmere so upočasnile tudi razvoj EGP. Dohitevati so jih začeli številni zasebniki in jim uspešno kon- Embalažno grafično podjetje Škofja Loka Kidričeva 82 • = egp kurirajo. Sami vidijo svoj prosto*] tam, kjer ga zasebniki ne more'! jo zapolniti. Seveda pa morara za oboje veljati isti pogoji. V ten1 primeru se konkurence ne boji' jo, ampak vidijo zasebnike ko' dobrodošlo dopolnitev njihove ponudbe in tudi kot možne odjemalce. Med splošnimi pogoji gospodarjenja jih najbolj motijo visoke obremenitve in nelikvidnost, W! lahko potopijo tudi dobra podjetja. Jure Zakelj se zavzema m dosledno uporabo valutne klav-i zule. Prepričan je, da se bo proceS; propadanja stopnjeval, če na globalni ravni ne bo hitro izpeljana privatizacija. V EGP želij"! čimprej postati zasebno podje; tje, da bi lahko začele veljaj ekonomske zakonitosti. Organi'1 zirani so že kot delniška družba "AVTO ŠOLA" ing. HUMAR organizira tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 14.1., OB 17. uri PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA VOZILIH R - 5 CAMPUR —i CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH dr. ANTONA KRŽIŠNIKA Stara Loka 31 OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE IN ŽELIMO DELOVNIH USPEHOV PJ 9688 Torek, 8. januarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN ©©IMIKHJSJSIGLAS MflLl OGLASI ® 27-960 Cesta JLA16 Vse naše naročnike oziroma oglaševalce obveščamo, da male oglase sprejemamo non -stop 24 ur dnevno preko avtomatskega odzivnika, na tel. št.: 27-960. Uradne ure za sprejem malih oglasov v Upravi ČP Glas, C. JLA 16, Kranj: vsak delavnik od 7. do 13.30, ob sredah pa db 16.30. ' Se priporočamo! APARATI STROJI Prodam TRAKTOR Univerzal, star 5 let, pogon na vsa kolesa, s čelnim nakladačem, MLATILNICO Krobath, na delno čiščenje in KRAVO simentalko, ki bo tretjič telila. Vrhovnik, Apno 11, Cerklje, ■g 42 474_49 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Singer. g 79-917 55 Poceni prodam barvni TV. & 25-935_86 Ugodno prodam ZAGO za razrez hlodovine, na 1 list, 'g 65-518 88 SILOREZNICO Speiser, z nizkim dvižnim koritom in motorjem, pro-ggr^Sr^vas 55, Šenčur 104 ProdamTleta star PRALNI STROJ Candv. "g 39-352_107 Prodam motorno ŽAGO Husqarna. Jože Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Tržič (Cevarna Rog, Križe)_111 Prodam termoakumulacijsko PEČ Najboljšemu ponudniku oddam v najem PROSTOR, velikosti približno 30 kvad. m., za mirno obrt ali skladišče. Plačilo v naprej! ® 27-506 48 9 51 424 117 GRADBENI MATERIAL_ Prodam 2 kub. m. suhih hrastovih DESK, deb. 3 cm. ^ 57-241, po-Doldan K83 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE • 30-urni tečaj za odrasle ob petkih in sobotah Inf. po tel. 622-942, Kon KUPIM Kupim 2.000 kg baliranega SENA. ^[arat, Grosova 7, Kranj_39 Kupim GARSONJERO brez centralnega ogrevanja, na Gorenjskem. Plačilo v devizah g943-4238-8303 (Ivana)_44 Iskra Inženiring kupi STANOVANJE v Kranju, velikosti približno 35 kvad. m., s centralnim ogrevanjem, po možnosti v Šorlijevem paselju ali na Planini. ® 28-861, mt. 31-11 91 LOKALI v najem vzamem LOKAL, na Ble-au ali Radovljici, primeren za tekstilno trgovino. Informacije na ® 74-831 ali 78-458 84 MOTORJI KOLESA SUZUKI 1.0 GL, svetlo metalne barve, popolnoma nov, prodam. Informacije na S1 74-327, zvečer, od 20. do 21. ure_115 OBVESTILA VODOVODNO INSTALACIJO NA NOVI HIŠI (tudi razne predelave, popravila), vam naredim kvalitetno in solidno, z garancijo. ® 28-427 4 J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov. "S 39-886 _69 OSTALO Tri ženske KOSTIME, z dvema kriloma, za manjšo postavo in še druga OBLAČILA, prodam za 1.000.00 din."» 061/553-330 57 Prodam SENO in OTAVO. Šifra: SENO_61 Ugodno prodam sestavljivo OPREMO za trgovino, izdelava Jemc, Bled. Informacije na 'R 84-167 94 PRIDELKI Prodam neškropljena JABOLKA -voščenke in bobovec. Cena od 5,00 do 7,00 din za kg. Janko Kalan, Zg. Besnica 74, 40-613 113 POSESTI Na lepi lokaciji v Krizah pri Tržiču prodam PARCELO, velikosti približno 900 kvad. m. ^ 51 -024, zvečer _79 Prodam GARAŽO v garažni hiši pri Pokopališču v Kranju. Informacije na 45-160_82 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 in čevljarski SEKALNI STROJ, g 58-356_87 Prodam AUDI 100 5 E, letnik 1978. ®_12:188 89 JUGO 45 Koral, letnik december 1989, registriran januarja 1990, prevoženih 13.000 km, ugodno prodam. ® 621-475 90 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1985. g 22-464_108 GOLF diesel, bele barve, star 2 leti, 32.000 km, prodam. 78-154 __TI8 Prodam Z 101, letnik 1977, ohranjena, registrirana do novembra 1991. g 24-631_119 ZAPOSLITVE PODJETNIKI IN OBRTNIKI! Za vodenje poslovnih knjig, izdelavo zaključnega računa ter davčne napo-vedi; pokličite na