f
'N
N AROČN IN A:
Cona A: mesečna 48, četrtletna 135, polletna
270, celoletna 540 lir; Cona B: 32, 95, 190,
380 jugolir; FLRJ 24, 70, 140, 280 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba«:	Trst 11-5156; Reka 45-301;
Ljubljana 20-016.
CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v
širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807.
^____________________________________________________>
m 6. OBLETNICI NAPADA NA SZ
Vsi resnični demokrati
se trudijo za dosego sporazuma
• • •
Pogajanja, kj so se vršila med predstavnici S1AU in strankami bivšega CLN-a, so se, kot znano, razbila ob vprašanju sodelovanja stranke Uomo Qualunque pri teh pogajanjih. Vsekakor si je zelo čudno zamišljati pogajanja demokratskih strank s to stranko, kj je predstavnica novofašizma.
Toda neko osnovo za bodoče javno življenje v STO-ju je treba najti. Zediniti se je treba za minimalni skupni program, to se pravi tak program, na katerega lahko pristanejo vse stranke, k; so res demokratične in antifašistične. Ovire za sestavo takega programa niso nepremostljive in bi se verjetno sploh ne postavljale, da ni bilo namigov od drugod, t. j. od tistih, ki jim nikjer ni po volji strnjenost demokratskih sil in ki v Trstu prav tako rovarijo kot v Italiji in drugod, kamor sega njihov vpliv.
S1AU st s svoje strani prizadeva, da bi čimprej prišlo do nadaljevanj in je te dn; formalno povabila ostale stranke na obnovo prekinjenih pogajanj, o katerih poteku naj bo javnost obveščena.
V času prekinitve pogajanj s skupi-
nami CLN-a pa je prišlo do sporazuma med SIAU na eni strani in CIT na drugi strani. (Vsebino sporazuma prinašamo na 3. strani).
Tudi SIAU nasprotna koalicija «italijanskih» političnih strank je preko nekaterih svojih glasil potrdila
potrebo in pripravljenost nadaljevati prekinjena pogajanja ; toda medtem ko se SIAU vztrajno trudi za uresničenje te enoglasno utemeljene nujno-sti (saj je že dvakrat pozvala vse resnično demokratske stranke k pogajanjem) ostajajo italijanske stran-
ke bivšega CLN-a samo pri besedah. To seveda še zdaleka ni dovolj, in vsako zavlačevanje konkretnega dela izrabljajo one sile, zaradi katerih je prišlo do prekinjenja pogajanj in katerim ni za sporazum med demokratičnimi strankami na STO-ju.
...fašisti pa z atentati
skušajo ustvarjati napeto vzdušje
Pred nekaj dnev; je večja skupina najetih banditov iz znanih tržaških političnih krogov napadla z bombami kulturni krožek «Perossa» v trenutku, ko so poslopje zapuščali ljudje, med njimi največ žena in nekaj o-trok. Bilo je okrog 20 ranjenih. Atentatorji so se po izvršenem zločinu razbežali, enega pa so na kraju podlega zločina aretirali napadenci sami. Aretirani napadalec je imel pri sebi neke dokumente na ime Iginija Moncalva, voditelja italijanske liberalne stranke V Trstu.
Ta najnovejši zločin organiziranih fašistov, ki so skriti za kulise dobro
ZA FESTIVAL M PRAGI
SK PRIPRAVLJA M LADIHA HA VSEH PODROČJIH
znanih «italijanskih» strank, nj nič novega. Poznamo te metode, vemo za njih povzročitelje, in namene, ki jih s fakimi zločini zasledujejo. Ratifikacije mirovnih pogodb se bližajo svojemu^ koncu, STO bo kmalu moralo pričeti svoje dejansko življenje in tedaj bo treba z resnim in konstruktivnim delom pokazati dobro voljo za njegovo obnovo jn za dobrobit njegovega prebivalstva brez ozira na narodnostne in politične razlike. Predpogoj za to je politični sporazum za minimalni program začasne vlade, od katerga bo v mnogočem zavisel uspeh vsega nadaljnega dela na STO-ju.
Prav tega pa ti temni elementi nočejo. Nočejo, da bi prišlo do sporazuma, oni hočejo, da se prav v tem času, ki je odločilen za nadaljno bodočnost STO-ja Se bolj zaoštre ali pa vsaj ohranijo sedanja politična na-sprotsfva. Hoteli bi tako zaostritev, da bi postal vsak sporazum nemogoč. Za te podle namene jim je vseeno, ali pobijejo otroke ali žene*, ali pljujejo na resnične borce proti fašističnim okupatorjem, važno je le to za njih, da prilivajo novega olja goreči žerjavici.
že davno je bilo sicer znano, odkod prihajajo ti izzivači in najdba nekih posebnih dokumentov enega glavnega agilnega člana italijanske liberalne stranke pri nekem napadalcu, je samo potrdilo splošno znane stvari, da se tukajšnji fašizem uspešno poslužuje nekaterih «italijanskih» strank za svojo masko.
Val terorja z napadom na kroiek ,,Perossa’' ni prenehal. %e dragic je eksplodirala bomba v zadruinefn lokalu v Rojanu in oblast se za Številne proteste miroljubnih demokratičnih ljudi ne zmeni. Pač pa je zelo uvidevna za Zelje in potrebe tržaških fašističnih avanturistov in razgrajačev. Tako je v zadnjem hipu prepo-
vedala predstavo Slovenskega narodnega gledališta, ko je bila dvorana ie razprodana, z naslednjim opravičilom: ,,Zaradi dogodkov v zvezi z zadnjo predstavo in zaradi tega ker je ZVU prejela več protestov proti slovenski kulturni prireditvi”.
Vse ,,italijanske' stranke do skrajne desnice so preko svojih glasil poudarjale, kadar jim je Slo seveda v račun, da tudi one priznavajo in spoštujejo enakopravnost (narodnostno, kulturno, politično, gospodarsko) slovenske manjšine v mestu samem. Odkod so torej mogli priti protesti proti slovenski kulturni prireditvi v Trstu, če naj bodo te izjave demokratičnih italijanskih strank iskrene ? Samo ena modnost Se obstoja: da so proti slovenski kulturni prireditvi protestirali zagrizeni faSisti, ki se skrivajo za nekatere od teh strank. ZVU je te proteste upoštevala, to se pravi, ZVU izvrSuje ielje in zahteve fašistov.
Pretveza o prepovedi kulturne prireditve je torej otročja, resnica pa je povsem drugačna. Resnica je v tem, kar smo Ze v neštetih prilikah lahko ugotovili in kar so lahko ugotovili vsi tuji nepristranski opazovalci trZaSkih razmer, namreč: da v čudni složnosti nastopata na trZa-Skem odru dva igralca: novofaSizem in ZVU.
Toda vsa taka «zakonita» in nezakonita dejanja tržaškega demokratičnega prebivalstva ne bodo oplašila. Dobro pozna svojo pot in po njej bo šlo, čeprav ga bodo skušali še naprej ovirati z bombami in raznimi «demokratičnimi» ukrepi. Vsi oni pa, ki jim nj do miru, mirnega sožitja domačega prebivalstva, bodo morali končno uvideti, da se bodo kljub vsemu demokratični zastopniki res demokratičnih strank na Tržaškem ozemlju sporazumeli brez njih in tako dosegi; sporazum, ki bo v interesu ljudstva in miru.
Te dni praznujemo veliko obletnico. 22. junija 1941 so se nemške nacistične horde z vso svojo surovo s.ju pognale proti Sovjetski zvezi, isadstični voditelji, pijani lahkih zmag v zapadni Evropi, so se pola-komnili bogastev ruske zemlje. Tu bi mogli črpati materialnih in človeških sil za nadaljno borbo proti angleškemu imperiju, ki ga je ščitil rokavski preliv. Peta kolona, ki jim je tako dobro služila v trhlih in gnilih buržujskih državah zapadne Evrope in Balkana, bo v «državi terorja» v «konglomeratu narodnosti» še laže uspela. Računali so, da bodo v Sovjetski zvezi takoj po prvem težjem udarcu, po prvem večjem neuspehu, izbruhnili spori med delavci in kmeti, da se bodo narodi SZ uprli in se bo S. Z. zrušila in se razcepila na njene sestavne dele.
Tako so računali Hitler in njegovi sodelavci. Toda ne samo oni. Mnogo, zelo mnogo tudi Nenemcev je računalo s tem in si tako želelo. Oktobra 1941. s; je celo neki ameriški senator predrznil v ameriškem parlamentu glasno izraziti svojo tiho željo z besedami «V vsakem primeru se bo odpor SZ podaljšal kvečjemu do novega leta 1942).
Tako je mislil Hitler, tako so mislili nemški fašisti, tako so mislili in si želel; mnogi tedanji in današjiji in večni imperialisti, ki so sovražili in še danes sovražijo ZS.
Toda široke ljudske plasti Evrope in vsega sveta si niso mislile tako. Ljudstva potlačenih evropskih držav so se v tem trenutku zavedla, da je v njihovem brezupnem stanju nastala sprememba. V njihovo obrambo in rešitev je nastopila nova nepremagljiva sila: Rdeča armada, ki bo zdrobila nemško udarno silo.
Toda Hitler in nemški generalštab sta poznala svojo moč in z njo računala.
Zavedal se je, da mu s hrbta ne preti nobena nevarnost, zato je pognal na vzhod vse svoje razpoložljive sile. 290 do popolnosti opremljenih nemških divizij se je pognalo v napad. Rdeča Armada je bila prisiljena k umiku. Nemški huni so divjali vedno naprej, z naslado ubijali in klali, kar jim je prišlo pod roko in kar je bilo še človečanskega v vojni, je bilo pregaženo. Začasna "maga in uspehi so jih upijanili.
Nacistične horde so divjale preti vzhodu, nemški štabi so javljali zmago za zmago, nemški in ves fašistični tisk je že slavil končno zmago. Berlinsk; radioporočevalec je pijano rjovel v svet: »Vse je končano; vse kar nemško oko vidi med Njemnom in Tihim oceanom, med Arhangelskom in Bakujem je naše, naše in samo naše !»
In kljub vsemu temu so zdrave sile evropskih narodov verovale v Rdečo armado, verovale so v zmago pravice. In niso se zadovoljile s samim upanjem in vero. Prešle so tu-d; same v borbo, da tudi same doprinesejo svoj delež k svoji osvoboditvi, k zmagi pravice in svobode. Silo in moč za to so črpale iz zgledov Rdeče armade.
In tu se je začela selekcija. Močni in odločni so sprejeli borbo na življenje in smrt, ker so hoteli živeti. Šibkejši so se predajali upanju, da se bodo že drugi boril,- za njih in so s tem pomagali sovražniku, narodni izdajalci, zavedni fašist; pa so se odkrito opredelili za borbo proti lastnemu ljudstvu za tuje interese, za zmago nacionalsocializma in fašizma.
Borba na Vzhodni fronti in narodno osvobodilna borba v evropskih državah in Se posebej v državah vzhodne Euvrope in Balkana je dobila svoje značilno ;n enotno obeležiš ; postala je borba za zrušitev fa-
šizma in popolno osvoboditev narodov. Ta borba nj imela več onega smisla, k; so ga imele imperialistične vojne prejšnjih dob ;n tudi ta svetovna vojna do zadnjega momenta t. j. zrušit; oboroženo silo sovražnika in diktirati svoj mir. Ta borba se je izkristalizirala v nove vrste borbo, namreč v borbo za dokončno zrušitev nacionalsocialistične in sploh vseh fašističnih ideologij in odstranitev njihovih vzrokov ter za vzpostavitev novega družabnega reda svobode, socialne pravičnosti, nacionalne enakopravnosti, v kratkem: družbenega reda ljudske demokracije.
In ne bo tvegano reči, da moramo iskati pravih vzrokov za zavlačevanje druge fronte prav v tem obeležju borb na vzhodni fronti in borb narodno osvobodilnih vojsk. Ko so še leta 1942. nemške sile' rinile proti vzhodu, so jim priskočile na pomoč še druge fašistične armade. Mussolini je poslal svojo «Armir», Franco svojo «piavo divizijo», Pavelič svojo ustaško aviacijo itd. Toda ves ta čas je Rdeča armada dobivala samo ob-
ljube, da bodo na zapadu odprli novo fronto in to leta 1943. Do takrat naj Rdeča armada vzdrži, naj se upira.
V	vodstvu zapadnih zavezniških sil so prišle do izraža one sile, ki s strahom opazujejo trdnost Rdeče ar made, one sile, ki so tiho, na skrivaj upale, da bo Hitlerjeva armada zrušila S. Z. in njen družabni ustroj. Zato se voditelj Rdeče armade, ge-neralisim Stalin, zaman ozira proti zapadu. Rdeča ramada in znoj SZ je prepuščena sama sebi. S svojo močjo in silo, s svojim pogumom in krvjo mora premagati fašizem in nacizem.
V	tem razpoloženju se Rdeča ar mada požene v Stalingradu v protinapad in ne oziraje se več ne na jug ne na zapad, bije in gon; Hitlerjevo armado s svoje zemlje. V Moskvi se salve v znak zmage in osvoboditve vedno novih mest vrstijo druga za drugd. Niti široke reke niti sneg niti blato nitj močno utrjeni pasovi, ki so jih Nemci zgradili okoli mest ne mprejo zadržati Rdeče armade, k; v veličastnem zaletu osvobaja svojo
zemljo do zadnjega koščka in nato dan za dnem prodira v sam brlog nemške nacistične zveri.
V tem času se dogaja nekaj tudi na zapadu. V juniju 1944. so zapadni zavezniki stopili na evropsko vojno področje.
Podcenjevati delež, ki so ga dali zapadni zaveznik j v tej grozni, komaj minuli vojni, bi bilo krivično. Toda žrtve v materialu se bistveno razlikujejo od žrtev v krvi. Molotov je na Moskovski konferenci izjavil, da je v borbj proti nacifašizmu padlo 7 milijonov Rdečearmejcev, Attlee ie pred Doljnim domom označil angleške izgube v ljudeh nekaj nad 200 in statistični podatki ZDA omenjajo 57 tisoč človeških žrtev ameriške vojske.
Zanikati teh 200 tisoč angleških in 57 tisoč ameriških junakov, ki so dali svoje življenje za skupno stvar bi bilo krivično.
Toda onih 7 milijonov Rdečearmejcev, ki so padli v borb; za uničenje nacifašizma in za zmago pravice v svetu, naj bo v opomin
vsem onim vojnim hujskačem in vojnim profitarjem, ki skušajo že danes ustvarjati vojno razpoloženje za napad na Sovjetsko zvezo.
Razen tega bi morali zgoraj omenjeni hujskači in sovražniki Sovjetske zveze in njihov; sluge vedeti za eno dejstvo, ki ga je zapisal Sovjetski zvezi sicer sovražno razpoložen ameriški novinar Trevor in sicer: «...Zelo dvomljivo je, da bi se mogla v Rusiji najti kakršnakoli peta kolona. Rusija je patriot svoje zemlje in ne quislingovec. Zaklel bi se lahko, da ni danes v Rusiji nobenega Rusa, ki b; bil ne glede na to, kaj on misli o režimu v svoji zemlji, pripravljen da proda svojo domovino, ali da posluša kak ukaz od zunaj.»
Poleg vsega tega naj se vojni hujskači zavedajo, da ima vsa njihova atomska psihoza samo en učinek: vse demokratične sile sveta se vedno bolj združujejo in utrjujejo, povezu-jejo se med seboj v enotno demokratično protiimperialistično fronto, k; bo kos vsaki avanturi svetovnega imperializma. UDOVIČ Franc
Evropa in „Marshallov načrt “
Vsa Evropa živi zadnji teden v napetem pričakovanju uspehov, ki jih bo imela konferenca angleškega, francoskega in sovjetskega zunanjega ministrstva v Parizu, na kateri bodo razpravljali o „Marshallovem načrtu«.
Kot je že znano, je 5. t. m. Imel zunanji minister Marshall na Har-wardski univerzi govor, v katerem je označil nujnost in tudi možnost, da bi ZDA priskočile na pomoč Evropi, ki je v tej vojni utrpela toliko izgub tudi v gospodarskem smislu in je še danes odvisna od uvoza iz Amerike. Gospodarsko se pa mora osamosvojiti, za kar je potrebno, da se loti obnove in privede svojo proizvodnjo vsaj do predvojne višine.
To ameriško pomoč so nekateri evropski krogi sprejeli Z 'elikim navdušenjem. Belgija, Holandija in Luksenburg, ki so že pred tem sklepale nek medsebojni gospodarski sporazum, so brez oklevanja pristale na to ponudbo. Druge države so se začele s to ponudbo konkretneje baviti. Postavile so si vprašanja konkretne izvedbe: Evropske države naj čim prej sestavijo inventar svoje produktivne zmoglivosti in potreb. Amerika je sestavila že tri komisije, ki naj proučijo količino in višino ameriške zmogljivosti, Evropa naj se čimprej sporazume na meddržavni konferenci itd.
kjarshallov predlog je dobil najmočnejši odjek v Angliji in Franciji Angleški zunanji minister Be-vin se je 17. in 18. t. m. sestal s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom, da se podrobneje pora-zgovorita o »Marshallovem načrtu.«
Toda kakor je ta »Marshallov načrt naletel v nekaterih krogih ■ na-odkrito odobravanje in navdušenje, je v drugih krogih vzbudil tudi skeptičnost ali vsaj rezerviranost.
Mnogi odgovorni in vodilni krogi nekaterih držav evropskega kontinenta so takoj uvideli v tem možnost infiltracije ameriškega kapitala v gospodarstvo evropskih držav in s tem tudi možnost vmešavanja v njih notranje politično Življenje. Iz teh vzrokov je »Marshallov načrt« naletel na kritike velikega dela francoskega in angleškega tiska, ki je v njem videl nevarnost dokončnega razcepljanja Evrope in celo vsega sveta v dve hemisferi, v katerih bi na eni strani vodil ameriški kapital, ki bi zbral okoli sebe one gospodarske in politično šibke države, ki jih je že prej hotel združiti v tako imenovani »zapadno-evropski blok« bivši angleški premier Churchill, dočim bi druga stran bila prepuščena vodstvu Sovjetske zveze.
Mnogi trezno misleči krogi so to nevarnost takoj ožigosali in tudi Bevin in Bidault sta uvidela, da je to vendar preveč tvegana igra. Sicer ne more do danes še nihče demantirati namena tega ekonom-sko-političnega pritiska, ki ga A-merika izvaja nad Evropo. To nam najbolj jasno dokazuje stališče Velike Britanije, ki se dejansko nahaja v težkih gospodarskih prilikah in ki je prisiljena voditi tako politiko, kot jo diktira Wall Street. Dolarsko posojilo 3 in pol milijard dolarjev, ki jih je Anglija dobila od Amerike gre proti koncu in za ponovno posojilo, ki ga bo Anglija potrebovala od Amerike, se mora Anglija vpreči v ameriški voz.
Se v siabšem položaju se danes nahajata Francija in Italija, ki sta na ljubo dolarski pomoči izločili iz vlade komuniste v Franciji in vse levičarske in sploh napredne stranke v Italiji in spravili na p-blast takoimenovano »dolarsko ali črno vlado« De Gasperija.
Grčija in Turčija sta že itak v popolni oblasti ameriške agresivne politike, ki se ne zadovoliuie samo s tema, kar dokazujejo razne protestne note zaradi takoimenovanega »madžarskega vprašanja« in teži za tem, da se vmeša tudi v notranje zadeve držav vzhodne Evrope.
Nihče dejansko niti ne more pričakovati demantija na prvotni in bistveni namen in cilj tega »Mar-
shallovega načrta«, vendar sta Bevin in Bidault uvidela, da rezerviranost, ki jo je kazala na vse to SZ, ne predstavlja preveč, pozitivnega znaka za uspeh te akcije.
Sicer je Marshall že 11. t. m. na neki tiskovni konferenci izjavil, da se Sovjetska zveza smatra za evropsko državo, in da mora biti tudi ona vključena v ta širokopotezni načrt, toda Bevin in Bidault sta se prej sestala sama in šele na tem sestanku sklenila, da se skliče konferenca treh vodečih evropskih držav, na katero je seveda vabljena tudi SZ, odnosno njen zunanji minister Molotov.
Sovjetska zveza je predlog spre-
AMERTSKA FILMSKA IGRALCA POUER IN COOPER KI JU JE »TRUMANOV DEMOKRATIČNI REŽIM« POSTAVIL PRED SODIŠČE, KER STA KOMUNISTA
Minisi« SvoM »Jugoslaviji
V Jugoslaviji se je mudila skupina častnikov CSR, katero je vodil minister za narodno obrambo CSR, armadni general Ludvik Svoboda. Skupina je obiskala razna mesta in pokrajine ter bila povsod deležna velikih manifestacij.
Ob odhodu je armadni general Svoboda sprejel dopisnika Tanjuga in dopisnika CTK v Jugoslaviji in jima govoril o vtisih, ki jih je dobil na svojem obisku v Jugoslaviji ter med drugim rekel:
»Odham iz Jugoslavije zelo pomirjen in vesel ter s prepričanjem, da imata CSR in slovanstvo sploh v Jugoslaviji močnega in zvestega zaveznika in brata. Na obisk v Jugoslaviji, s katerim smo vrnili o-biske najvišjim jugoslovanskim vojaškim voditeljem, in vsa naša pot po Jugoslaviji sta bila v znamenju naše pogodbe o vzajemni pomoči.*
jela, ni se pa izjasnila o svojem dokončnem stališču. Dva dni, od dne ko je bilo izročeno povabilo sovjetskemu zunanjemu ministru pa do izjave, da Sovjetska zveza sprejema poziv, je vladalo v svetu napeto pričakovanje. Mnogi listi so z bojaznijo predvidevali, da bo SZ odbila sodelovanje, mnogi so si to tudi želeli in to odkrito izražali, toda Moskva je pristala, ni
Od 16. do 20. t. m. se je i) Varšavi vršilo drugo zasedanje Slovanskega kongresa. Zasedanje je otvoril predsednik kongresa generalmajor Božidar Maslarič, ki je na kratko očrtal težke pogoje, pod katerimi je moral kongres delati od zadnjega svojega zasedanja v decembru 1946. leta do danes. Božidar Maslarič je izvajal: Slovanski narodi so 1946, teta, oziroma že takoj po zaključil-vi sovražnosti napeli vse svoje sile za obnovo svojih držav in težili za ostvaritvijo pravega in pravičnega miru. Toda že na pariški konferenci so prišle do izraza reakcionarne sile, ki so oporekale slovanskim narodom njihove nacionalne pravice,, a na Moskovski konferenci so te sile prišle še do močnejšega izraza. Prav te sile skušajo danes netiti sovraštvo proti slovanskim državam in v prvi vrsti proti SZ. Naloga oseh slovanskih komitejev posameznih . držav je, mobilizirati narode za obnovo in izgradnjo svojih držav in s tem prispevati k utrditvi ljudskih demokracij in neodvisnosti ter svobode slovanskih držav, kar bo hkrati udarec po vojnih hujskačih ter prispevek k okrepitvi trajnega miru v svetu.
Za generalmajorjem Maslaričem so med zasedanjem govorili zastopniki posameznih slovanskih komitejev, nakar se je razvila daljša diskusija o zgodovini slovanskega gibanja.
To diskusijo je prekinil sovjetski delegat Kornejčuk, ki je rekel, da je sedaj mnogo primerneje govoriti o sodobnih nalogah kakor pa razpravljanje o zgodovini. Ideje o svetovnem gospostvu so neo-fašisti prevzeli od nemških fašistov ter jih prilagodili potrebam angloameriškega imperializma. Na žalost ameriški in angleški pisa-dvignili svojega glasu proti ideolo-telji ter javni delavci še niso giji atomske bombe. Niso se uprli tej ideologiji, niso vzeli v obrambo miru in demokracije niti Sovjetske Zveze, ki je dala toliko žrtev za dobro vsega sveta, ampak jo celo napadajo in blatijo.
MadMa „Bela kniiga"
Madžarska vlada je izdala »Belo knjigo«, v kateri je objavljen glavni material, ki so ga uporabili v preiskavi protirepublikanske zarote. Poleg že znanega materiala je v tej knjigi tudi vrsta dokumentov, ki do danes, v interesu sodne preiskave še niso bili objavljeni.
V drugem poglavju »Bele knjige« so uradni zapisniki izpovedi Bele Kovasca madžarski policiji na dan, ko so ga aretirale sovjetske oblasti. Med ostalim materialom tega poglavja so posebno zanimive izpovedi Ferenca Kapocza, Nagyje-vega privatnega tajnika, ki so bile doslej samo deloma objavljene.
Kapoczeva izpoved se pričenja * nasledno izjavo: »2e v maju in juniju 1945. je pričela nastajati v stranki malih kmetov ilegalna zunanje in notranje politična linija.
se pa izjavila natančneje, kajti Molotov je rekel, da se o tem ne more izjaviti obširneje, ker ne pozna vseh podrobnosti, ki so v zvezi z »načrtom«.
Svetovna javnost je z navdušenjem sprejela vest © sodelovanju SZ na konferenci v Parizu, vendar še danes z nestrpnostjo pričakuje, kaj ji bo prinesel 27. junij in naslednji dnevi.
Ob jtaključku zasedanja je kongres izdal proglas, naslovljen t>sem umskim delavcem sveta, v katerem pravi med drugim tudi naslednje:
»Celokupno napredno človeštvo se je borilo za dosego trajnega miru med narodi. Prav tako pa se vedno bolj in bolj pojavlja stremljenje mednarodne reakcije, da onemogoči trajen mir, da skali nadaljnje mednarodni! sodelovanje, grozeč narodom sveta z možnostjo nove vojne.
Reakcionarni krogi ne želijo mirnega sodelovanja narodov. Sovražniki miru sejejo razdor in sovraštvo nied narodi ter jim skušajo vsiliti svojo voljo in gospostvo. Imperialisti-reakcionarji porabljajo ogromna sredstva za proizvodnjo novih strašnih vrst o-rožja in skušajo izkoristiti v ta namen največje uspehe sodobne znanosti.
Svetovna reakcija se v borbi proti okrepitvi miru in prijateljstva med narodi poslužuje dobro znanega orožja fašizma obrekovanja in provokacije, predvsem proti Sovjetski zvezi, proti naprednim demokratičnim državam Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji in ostalim.
Najnaprednejši ljudje v Ameriki, Angliji in Franciji vedno bolj dvigajo svoj glas za mir po vsem svetu in za okrepitev prijateljstva s Sovjetsko zvezo, prijateljstva, ki je bilo skovano s krvjo v o-hrambi proti zasovraženemu fašizmu. Slovani visoko cenijo in spoštujejo te narode in neodvisnost vseh narodov ter v imenu srečnega in naprednega človeštva stremijo po tem ,da bi dosegli prijateljsko sodelovanje narodov vsega sveta.
Znanstveni delavci, umetniki, književniki, kulturni delavci, vsi delavci na intelektualnem področju! V imenu slovanskih narodov vas pozivamo v borbo za tesno prijateljsko sodelovanje med narodi. Razkrinkajte napadalne namene imperialistov ! Vrzite krinko z obraza hujskačev nove vojne«
Vodil jo je v glavnem Ferenc Na-
gy.«
Fašizem na Siciliji
V	nedeljo zvečer so skoraj istočasno »neznani« plačanci neofašiz-ma izvršili vrsto napadov na sedeže sindikalnih organizacij in sedeže komunistične in socialistične stranke v več mestih. Napadalci so pri napadih uporabljali ročne granate, steklenice bencina in brzostrelke. Pri teh napadih sta bili dve osebi umorjeni in nekaj ljudi težko ranjenih.
Ta zločinski fašistični napad je imel velik odmev med sicilskimi demokratičnimi množicami in tudi v nekaterih vladnih krogih.
V	Palermu so ljudske množice šle na ulice in je'voditeljem naprednih strank le s težavo Uspelo, da so jih pomirile.
Nekateri oblastveni organi skušajo vreči krivdo za ta zločin na znanega roparja Giuliana, za katerim so tudi objavili tiralico z nagrado 3 milijone lir, toda gotovo
Za pojasnilo zmote
Nedavno sem slišal iz ust kamnoseškega delavca dobesedno to-le • ,,Kapitalizem je potreben, brez njega bi ne mogli iiveti”. Iz razgovora sem mogel tudi dognati, da bi dotič-nig želel instati delničar podjetja Montecatini, ki ima svoj kamnolom v Nabrežini. Mogoče je še kdo s podobnim zmotnim pojmovanjem m napačno duševnostjo, ki škoduje njim in skupnosti. Saj nj takšen pojav končno nič presenetljivega, ker doba ali gospodarski sistem, ki v njem živimo, skrbi z vso doslednostjo, da se tako mišljenje ohrani.
Pa poglejmo malo v obraz resnici.
Zdi se nam, da se tukaj zamenjuje kapitalizem s kapitalom. Kapital so v denarju izraženi stroški za dobrine, ki služijo čim večjemu denarnemu pridobivanju. Sedanje gospodarstvo je usmerjeno samo v pridobivanje (profit), zato se -nora ves denar, vložen v kakršnokoli podjetje, po neki določeni meri obrestovati. Proizvajalna sredstva (orodje, stroji, tvornice, surovine itd.) služijo danes, to je v kapitalističnem gospodarskem redu, samo piojitu. Zato se tudi proizvajalna sredstva uvrščajo med kapital.
Po tej teoriji ne moremo govoriti o kapitalu pri dobrinah, namenjenih naši neposredni porabi, potrošnji. Hrana, obleka, obuvalo, vozila za
je, da ima ta napad politično ozadje.
Clan sicilskega parlamenta Colo-janni je izjavil, da ta napad ni naperjen samo proti komunistom, ampak proti demokraciji sploh, in teži za tem, da se z otoka razširi tudi na kontinent, da uduši demokracijo.
Konvencija med Bolgarijo in ČSB
20. t. in. je bil v Narodnem gledališču v Sofiji izvršen slovesen podpis kulturne konvencije med Češkoslovaško in Bolgarijo. Konvencijo je podpisal v imenu Češkoslovaške vlade državni tajnik zunanjega ministrstva dr. Clementis, v imenu bolgarske vlade pa minister za informacije in umetnost Di-mo Kaza sov.
Minister Kazasov je izjavil, da je kulturna konvencija samo nov akt za poglabljanje starih vezi in utiranje potov k neposrednemu sodelovanju dveh bratskih narodov.
Dr. Clementis je izjavil:	»Po
podpisu trgovske pogodbe predstavlja kulturna konvencija drugi korak k še tesnejšemu sodelovanju. Narodne revolucije v slovansk t» državah so privedle na oblast ljudske vlade. Pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, Češkoslovaško in Bolgarijo, pa tudi pogodbe med ostalimi slovanskimi državami ne moremo drugače razumeti, kot vedno bolj tesno zbliževanje vseh slovanskih narodov.«
Nulncie. da se okrepi iiieiliiaroiliio srnlemnje
Predsednik bolgarske vlade Ge-orgij Dimitrov je 17. t. m. v intervjuju, ki ga je imel z dopisnikom ameriškega lista »Sunday Korker Magazin« g. Johnom Pittmanom, odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je ta postavil
Na Pittmanovo vprašanje ali obstoja med sedanjimi fašističnimi tendencami v svetu in tendencami, ki jih je kazal fašizem, preden je prišel na oblast po prvi svetovni vojni, kaka zveza, je Dimitrov rekel, da je značilnost ta, da so po prvi svetovni vojni kazali te tendence Nemci, dočim jih danes kažejo in izvajajo imperialisti drugih držav.
Osnovne značilnosti fašizma so rasizem, osvajanje »življenjskega prostora«, antisemitizem in »nevarnost pred boljševizmom«, ni pa važno, kakšne oblike zavzemajo.
V nadaljnem svojem razgovoru je Dimitrov Pittmanu rekel, da je nekoč tako politiko vodila Nemčl-ja, dočim jo danes vodijo Churchill in njegovi somišljeniki v A-meriki. Proti temu so edina učim kovita sredstva: razkrinkavanje njih ciljev, budnost, da tl in taki ljudje ne pridejo do položajev, s katerih bi zapeljali v nevarnost in °" krepitev mednarodnega sodelovanja demokratičnih ljudstev, predvsem velikih sil.
MED TEDNOM
je nujno potrebno
osebne namene itd. niso kapital, in to iz razloga, ker nic ne ,,nesejo". Tudi denar, skrit v kakSni nogavici ali kje drugje, ni kapital.
Nate preprosta razumevanja pa pravi 0 kapitalu drugače. Nam, neposlovnim ljudem, je kapital vse. kar ima svojo praktično vrednost in nam karkoli slu“i. Od navadnega gumba do Čevljev, obleke, oroaja, hit e, livinc itd. — vse nam te manjši ali večji kapital, Čeprav to po teoriji pridobitvenega ( kapitalističnega) gospodarstva ne ,,nese‘' - se ne rentira (obrestuje). Mi pravimo:	v
vsakem predmetu ie vloiena določena količina dela; bim več ga je vloženega, tem viSe predmet ce nimo. Brez dela sploh ne bi bilo dobrin ali ljudski rečeno: nobenega kapitala.
Na podlagi tega bi mogli pojem kapital opredeliti tako-la: kapital je delo, so dobrine, ne pa njih denarni izraz za preračunanje dobička, ki se ustvarja samo na izkoriščanju dela.
Iz vloge, pi jo ima kapital v pridobitnem gospodarstvu, je nastal današnji moderni kapitalizem ali kapitalistični družbeni socialni red/.
Kaj pomeni kapitalizem ?
Kapitalizem je gospodarski sistem s posebno prometno-gospodarsko organizacijo, v kateri sodeluje dvoje različnih skupin ljudi: lastniki proizvajalnih sredstev kot voditelji in gospodarski subjekti, in delavci brez imetja got gospodarski objekt. Bistvo kapitalizma je pridobivanje — denar ali kapital, ki ,,nosi" ali se visoko obrestuje. Kapitalizem je z drugo besedo povedano, oderu^tvo.
Njegov^ znaki so: Velika industrija (veleobrati s stroji), gospodarska svoboda liberalizem), ah domače rečeno: Pomagaj si, kdor zna, more in ima, kdor pa ne zna, ne more ali nima, naj pogine!), sploSno obre-stovanje (profit). Zato je tudi razumljivo. čemu si kapitalizem osvaja tuje zemlje, zlasti one z naravnim bogastvom (gozdovi, rudniki, vrelci, plodno zemljo in drugo).
Mislimo, da nam naSa zemlja nudi dovolj zgovorne primere, kaj pomeni kapitalizem. Kdo je na skrajnem koncu kriv krvavenja, tr pije ni a, poniianja, telesne in duševne bede našega ljudstva ? Kdo razdvaja, kdo je kriv prepirov, sovraštva? Kdo stremi za osvajanjem tujih zemelj in zasuinienjem njih delovnega ljudstva ? Obe zadnji svetovni vojni sta njegovo maslo. Ker pa se sedaj boji, da Jzgubi svoje poloiaje in s tern motnost za nadaljnje izkoriščanje, ki je edini pogoj za njegov obstanek, spletkari in ščuva narode, dru“bene skupine, vere in drtave, druge proti drugemu; ščuva za novo vo/no po njem slutečem načelu. Med dvema ulj tudi več prepirljivci, tretji P°' bira On Živi samo na našem medsebojnem sporu in na naši neumnosti. Jo resnico nam mora potrditi zlasti naša črna usoda pod bičem fašizma, te najbolj krute strahovladne oblike reakcionarnega imperialističnega finančnega kapitala. To nam potrjuje tudi njegovo prizadevanje, da m nas spet uklonil v kolonialno rob-stvo.
Naša narodno-osvobodilna borba je bila upor proti temu zlu, naša sedanja nekrvava borba pa je nadaljevanj upora proti ostankom fašizma, in n/egovi nakani za nadaljnjo telesno ln duševno mrcvarjenje in bičanje na*ega naroda in našega ter italijanskega delovnega ljudstva.
Naša sedanja borba je težnja za uveljavljenje načel OF.
Borba pa bo uspešna ne mogoče s sodelovanjem kapitalističnih podje-‘h, ne s kakšno delnico delavstva, n. pr- pri Montecatini (kar je 'e vaba velikih rib — delničarjev — za uspa-vanje in taZe izkoriščanje malih rib '7 neznatnih delničarjev — ). ampak
le z rinvi,.Jr,;,,,	nltiu-
-■■rvgu i/uusiva, ki se oori piv// vsakemu nesocialnemu, nekulturnemu in nečloveškemu izkoriščanju človeka po človeku. Ozrimo se z do-’ro voljo in vero vase malo preko domačega plota, v deiele ljudskih oblasti in v ljudske demokracije, *ier prehajajo škarje jn platno v tjud-ke roke. Po kapitalizmu ustiZnjeno “fto /e sproščeno spon in delovna skupnost ustvarja čudeZe.
JANKO FURLAN
Važen sporazum o delovnem programu
začasne vlade STO-ja med SIAU In CIT
IZJAVA
Podpisani predstavniki TrZaškega odbora neodvisnih (Comitato Indipendentista Triestino - C. I. T.) : gg. prof. Bradicich Manlio, dr. Co/fieri Giovanni, Costantini Eugenio, dr. Mario Gianpiccoli, Sporer Teodoro, Ziani Guido in predstavniki Komunistične Partije Julijske krajine in SIAU (OF in skupine italijanskih antifašistov) ; gg. D estradi Alessandro. Gasparini Leopoldo, dr. Kukanja Angel in Uršič Rudi so se sestali dne 18. junija 1947 in so po prc-
MINIMALNI DELOVNI PROGRAM ZAČASNEGA VLADNEGA SVETA STO-ja
Upoštevajoč, da morajo demokratične sile katere koli politične smeri, ne glede na borbo v zvezi z rešitvijo teritorialnega tržaSkega vprašanja, imeti v glavnih potezah skupen temelj delovanja, ki naj predstavlja' najmanjSi skupni okvir interesov in teženj, k; jih predstavljajo ; upoštevajoč dalje, da mora začasni vladni svet, Oe hoče biti za delo resnično sposobna sila, svoje delovanje opreti na minimalni program, ki naj odraža splošne interese krajevnega prebivalstva in naj bo obenem njegov najpristnejši izraz.
smo se sporazumeli v sledečih programskih točkah: t. Priznanje odločitve Mirovne pogodbe —
glede vzpostavitve STO-ja; obveza
Resnica o dogodkih v Kopru
učitvi in pretresu priloženega načrta ..Minimalnega delovnega programa, začasnega vladnega sveta STO-ja’1, soglasno sprejeli vseh v njem zajetih 14 točk in se obvezujejo, da ga bodo vsak v imenu svoje skupine spoštovali, ga zagovarjali in se ga v svojem političnem delovanju drZali.
—Podpisan; predstavniki sklenejo, da bodo odslej v primeru potrebe sporazumno izvršili spremembe omenjenega načrta.	—
V Trstu dne 18. junija 1947.
(Sledijo podpisi).
konstruktivnega sodelovanja glede vseh vpraSanj, ki spadajo v delokrog začasnega sveta STO-ja ;
2.	ustanovitev Začasne posvetovalne skupščine
sestavljene iz 60 do 90 članov, kj bo imela nalogo pomagati začasnemu vladnemu .svetu pr; delu ; sestav skupSčine mora spoštovati številčno razmerje, ki določa sestav začasnega vladnega sveta ;
3.	sestava zakonskega načrta votivnega zakona —
in odgovarjajočega pravilnika za vo-na temelju načel vseh demokratičnih litve v Ustavodajno skupščino STO-ja držav ;
4.	obveza učinkovitega delovanja,
da bi se STO vrnilo v normalno stanje,	—
Prejšnji četrtek se je napotil trZa-ški škof gospod Santin v Koper. Nameraval je deliti birmo v Kopru in v nekaterih vaseh. Cim so ga ljudje spoznali, ko je šel peš od pristanišča proti semenišču, so se začeli zbirati v čedalje večjem številu. Ljudstvo je bilo silno razburjeno in niso ga mogle zadrZati niti sile Ljudske zaščite, da ne bi vdrlo v semenišče, kjer se je škof ustavil. Prišlo je do nasilja nad njegovo osebo in le silnim naporom ljudske zaščite se je zahvaliti. da ni prišlo do hujšega. Majno zastraZenega ga je ljudska, zaščita z avtomobilom odvedla do mejnega bloka, kjer se je škof spremljajočemu ga poveljniku zahvalil z besedami-,,Zahvaljujem se vam, kajti storili ste več, kot je bilo v vaš; moči”.
Jasno je, da naš Ust ne more preko tega dogodka. Ne odobravamo nasilja, toda kljub temu našega ljudstva pri tej priliki ne bomo obsojali. So primeri, ko se da tudi nasilje opravičili in oprostiti.
TrZaški Skoj ni bil nepoučen, kako o njem ljudstvo misli. Ni vaZno, če se škof spušča v časopisne polemike v šovinističnih listih kot je ,,Giornale di Trieste”. Njegove okroZnice in pismena navodila duhovščini iz prejšnjih časov, prepojena sovraštva do slovanstva, so ohranjena. Zaman je njegovo zatrjevanje o enaki ljubezni do vseh ..sinov”, tako Italijanov kot Slovencev, danes, ko so tukaj razmere nekoliko spremenjene. On sam prav tako dobro ve, kot mi, da bi Slovencev niti ne omenjal, ko bi šle stvari tako naprej, kot za časa fašizma. In če on sam še tako zatrjuje, da ni bil nikoli fašist, so pa visoki gospodje pri fašiju silno cenili njegovo delo, za katero je prejemal zahvale od najvišjih mest. In mar moramo ravno njemu verjeti, da ni nikoli spregovoril takih in takih besed, ko pa jih je toliko, ki se spominjajo, da so te besede od njega slišali. Ali moramo misliti, da vsi ti laZejo ?
Gospod škof je bil ponovno obveščen, da, ga ljudje ne marajo, da ne bodo dopustili, da bi on polagal roke na njih otroke. Ni res, da bi ljudje ne marali zakramentov, kakor ni res, da pomeni ta napad na njegovo osebo napad na Cerkev. Skoj Santin se je lahko na lastne oči prepričal, da je bil gnev ljudstva naperjen proti njemu, zvedel je lahko, da se je po njegovem odhodu v popolnem miru
vršila v katedrali sluZba boZja in kakor mi, ve lahko tud; on, je bilo te dni v Poreču in Rovinju, ki sta bila za priloZnost lepo okrašena, birmanih nad devet sto otrok. Ljudje nisi nikdar rekli, da nočejo birme, toda za to, da bo kdo smel njih otroke birmati, so stavili pogoj, da njegova preteklost ni taka, da b; se morali ob njej zgraZati. Vse to škof Santin dobro ve, toda njemu vse to n; mar. On gre preko tega, da vlada škofiji, kjer ga podaniki sovraZijo, kjer mu je izvrševanje škofovske sluZbe praktično onemogočeno — saj je še lani doZivel napad čeprav milejši, in s tem onemogočenje birme —, njemu je njegova oseba več kot škofija in verniki, katerim se hoče vsiliti, kljub njihovemu odporu, pozabljajoč, da je lahko ,,oderint dum metuant” (naj me sovraZijo, samo da se me boje) veljalo v dobi, ko so ga smatrali za moZa na mestu, za nenadomestljivega mogoče, kar pa danes n; več, nasprotno, lahko se je prepričal on in drugi nad njim, da je na tem mestu danes nemogoč. Videli bomo, ali gre za ljudstvo, za vero, ali za kaj drugega. Nekoč je namreč bilo zelo lahko kakega škofa zamenjati...
Toda take stvari se vse prerade pozabljajo. Zdi se, da so silno pozabljivi pri nekaterih trZaških časopisih, kjer imajo tudi zelo stare urednike. Mogoče so pozabljivi ravno zaradi tega. ker so le stari, mogoče pa tudi mislijo, da so drugi pozabili. Toda niso. In nikoli tó ne bo pozabljeno, ker je vse zabeleZeno in objavljeno v knjigah. Zato bi se lahko v kronah svojih umazanih listov nekoliko manj zaletavali, pač pa bi lahko šovinistom, ki berejo te liste kot svoja glasila, priporočili malo več pohlevnosti. Danes namreč šovinistični in novofašistični komedijanti po trZaških ulicah ..manifestirajo” za Skoja prepevajoč ,,patriotske in svete pesmi” (n. pr.: ,,Himno Rima”), njim enaki in mogoče tudi isti pa so pred dvanajstimi leti prav v Kopru napadli škofa Fogarja. In škof Fogar je bil Italijan, le da ni škof oval tako, da bi ga ljubili fašisti, temveč, da bi ga rado imelo ljudstvo tako italijansko, kot slovensko.
Bilo je leta 1935. OboroZene tolpe so zadrZale njegov avto in potrebna je bila močna posadka karabinjerjev, da je lahko dospel v škofijski dvorec. Pozneje so napadli procesijo, ki
za dosego pomiritve duhov in sprave med obema tu živečima narodnostima z zaščito človečanskih pravic v spoštovanju svobode in enakosti pravic in dolžnosti vseh državljanov katerega kolj jezika, veroizpovedi m političnega prepričanja, toda ne fašističnega, obsojajoč pri tem vsako nasilje, terorizem in narodnostno nestrpnost ;
5.	priznavanje dejanskega izvrševanja nacionalnih pravic —
na STO-ju živečih narodnostnih skupin v skladu z načelom enakopravnosti, ki ga določa staln; statut;
6.	dejanska neodvisnost STO-ja; potreba sodelovanja vseh gospodarskih in političnih sil za dosego uravnovešene plačilne bilance in za aktiven proračun upravnih stroškov ;
7.	sestava začasnega programa u-voza in izvoza, —
ki naj teži za uravnoveSenjem plačilne bilance že v začasnem težim11; sestava finančnega proračuna, kj naj upošteva življenjske potrebe ptebi-valstva in potreba po zdravi socialni politik; v korist delovnega ljudstva ; ohranitev ;n utrditev socialnih pridobitev (delavski zaupniki, agrarna reforma itd.) ;
8.	sestava minimalnega plana za začetek in dovršenje obnove;
9.	reorganizacija obstoječega upravnega aparata
v soglasju z zahtevam; novega položaja; torej ukinitev ustanov, uradov in institucij medprovincialnega in provincialnega značaja, kakor tudi
. je šla s škofom na čelu prot; cerkvi. Karabinjerji so morali braniti s sabljami in revolverji v rokah. Fašisti so se vtihotapili tudi v cerkev in začeli z brutalno silo tepsti 'n razganjati ljudstvo. Fogar in Santin sta oba Italijana, in vendar, zakaj pod Italijo Santin ni doZivljal takih stvari kot Fogar, da bi ga n., pr. obmetavali celo z gnilim sadjem. Ni teZ-ko odgovoriti...
In če bi šli nekoliko nazaj: kaj vse je moral prestali goriški nadškof Sedej. Se imamo pred očmi škofijsko palačo, nesramno pomazano s sramotilnimi napisi na račun nadškofa. Kaj je sledilo, nam je še zelo dobro v spominu: Sirotti (renegat Sirotič, po/urica, hujša od Turka) in Margotti...
Primanjkuje nam prostora za naštevanje interniranih, zaprtih izgnanih in po policiji nadzorovanih duhovnikov.
In ni li moral škof Dr. Andrej Karlin leta 1919 podpisati izjavo o odstopu s trZaške škofijske stolice, prisiljen z groZnjami in revolverji trZaških šovinistov, kj so vdrli v njegovo palačo? Iz listin, ki so jih ukradi; ob opustošenju škofijskega dvorca so sestayljali ponarejen ,.dnevnik škofa Karlina”, ki so ga smeli brez kazni objavljati.
Nikakor ne mislimo, da se je treba posluZevati metod, k; se jih ie poslu--eval tisti, k; ga obsojamo. Toda če kdo misli, da sme po svoji nelepi preteklosti, potem ko je postal zaso-vraZen, Sa izzivati ljudstvo s svojim nezaZelenim prihodom, tedaj ne škodi, če se prepriča — pa četudi na lastni koZi — 0 nasprotnem. Biti proti nasilju še ne pomeni dopustiti izzivati se.
S tem smo pa dovolj povedali, kako sodimo o koprskih dogodkih
R. R.
Tržaški magistrat ponovno vabi prebivalstvo, da najavi še vsa nerazčiščena minska polja in druga ležišča eksplozivnega materiala etstb-cev min, ki imajo svoj urad v ulici Rimskega gledališča (via del Teatro Romano) štev. 17. In bodo brez vsakih stroškov za lastnika zemljišča očistili ljudem ln zlasti otrokom tako nevarnih predmetov.
zmanjšanje aparata v okviru novega državnega ustroja, tako da bi občutno znižali upravne stroške ;
10.	popolna reorganizacija policije, katere številčno stanje naj se skrči na stvarne potrebe STO-ja ; absolutna prednost turojenim pr; sestavi novega policijskega zbora ;
11.	revizija vseh procesov in epu-racijskih postopkov
proti vsem krivcem kolaboracioniz-ma, fašističnega delovanja, članom političnih policij in vojnim zločincem
12	sestava predlogov za ukinitev in spremembo nekaterih sedaj veljavnih zakonov in ukazov v zvezi z obstoječo pravico izvrševanja takšnih sprememb in ukinitev.
13.	člani vlade se obvezujejo spoštovati prevzete obveze v zvezi z gornjimi točkami ;
14.	po predhodnem sklepu podpisnikov se bo ta sporazum lahko razširil tud, na druge politične skupine v obliki, ki bo sporazumno sestavljena.
V enem Slavku
Proces proti čoku in ostalim obtožencem, katerega so tukajšnji reak donami krogi skušali čimbolj izrabiti za blatenje n a rod no-o svobodi! n ega gibanja, se je v vsej svoji politični napihnjenosti razblinil z oprostitvijo vseh prisotnih obtožencev, to je Čoka, Udoviča in Glavine, ki so bili takoj izpuščeni na svobodo.
V Trstu smo dobili še žensko civilno policijo. V zadnjem defileju pred polkovnikom Bovvmanocn je nasfopila tudi tridesetorica policajk". Ni nam znano, za kaj Jih bodo predvsem uporabili.
Pred dnevi so na Opčinah odjeknili v noč streli. Nek ameriški vojak, ki je bil v družbi z neko žensko in še drugim vojakom, je svojega tovariša ustrelil. Verjetno je šlo za ljubosumnost.
Tatovi v Trstu ne poznajo brezposelnosti. Enkrat pridejo skozi vrata, drugikrat skozi okno, včasih prebijejo zid in drugič jo spet uberejo po podzemskih kanalih. Tako se je zadnjič zgodilo, da so bili nekoliko slabo podkovani v „zemljemersjvu" in ko so napravili iz kanala luknjo navzgor, so prišli na beli dan (oziroma ▼ temno noč) ne v bogato založeni trgovini, kot je bil njih namen, temveč na cestnem hodniku pred vrati trgovine.
V kratkem bo neka letalska družba vpeljala redni letalski promet med Trstom in Hajfo z vmesnimi postajami v Benetkah, Aleksandriji in Tel Avivu. V Trstu bo imela svoje postajališče tudi letalska proga Iz Varšave v Rim.
V Tržiču so splavili 3000 tonsko ladjo „Campania", last švedske druž" be „Svenska Lloyd“. Ladja je 87 m dolga, 12,85 m široka in 8 m visoka Jer ima poleg prostora za tovor Se 10 kabin za potnike.
Uradniki tržaškega arzenala so 28. t. m. uprizorili od sedme do dvanajste ure zjutraj belo stavko v znak protesta proti prenizkim plačam.
Mine predstavljajo še vedno veliko nevarnost za civilno prebivalstvo, kot nam kaže primer eksplozije pri Sv. Andreju, kjer so bili 19. t. m. ranjel ni trije potapljači.
V Trstu je policija odkrila sramom ten primer nezakonitega izdajanja ln Prodajanja živilskih nakaznic, vanj je zapletenih več uradnikov mest. prehranjevalnega urada in pa trgovcev, ki so z racioniranim blagom, kt so ga prejeli na karte, zalagali črno borzo.
LPEPAJ
piše
n j u c o
Draga Juca
Prejšnji teden prav gotovo pismo v listu si iskala in si bila Jezna name, ker tj nisem ga poslala.
VeS, smo se pri uredništvu zdaj tako dogovorili, da odslej vsak drugi teden me se bove oglasili ; vmes pa Mii!« in pa Vane, bosta v list dopisovala, ker spet redna sodelavca, zadnje f>ase sfa postala.
Ti sporofam, da so listi zdaj imeli dosti »Stofa« o napadu, ki so v Kopru naredilj ga na škofa.
«Voce libera» izdala kar posebno je izdajo, kjer na ljudstvo je iztresla ves svoj bes in svojo grajo.
V tem pogledu pripominjam, da je to resnica Cista : ni napad bil zoper škofa, bil le zoper je fašista !
Verno ljudstvo ne spotika nad poštenimi mo^mi se, le pobornikom fašizma sliCnega kaj pripeti se.
Guvernerja pa do danes nam Se niso določili ; kaže, da se radi rega bodo težko domenili.
Nekateri bi nam radi takega moža poslali, ki tako bi delal z nami kot se dela s kanibali.
Takega pa naše mesto nič lepo ne bj sprejelo, in tako je to vprašanje, nekje v zraku obviselo.
Bowman pa domov odpravlja, se kar nekam prepočasi.
Zgleda, da kljub vsemu bili, zanj so tukaj zlati časi.
No, pa kakor sončni žarek slejkopreje sneg odpravi, tud; Bowman končno vendar, dal slovo bo rej državi.
Kakšen bo njegov naslednik, to seveda še ne zna se, slabši biti kakor prejšnji, pa že skoraj več ne da se.
Pa čeprav mu nekateri slavospeve so pisali ; to so tisti, kj ga bodo v Argentini obiskali.
Letošnje poletje, zgleda, pa ne bo nič kaj prevroče, dež se nam celo obeta, da le ne bilo bi toče !
Saj fako nam že razmere z dneva v dan dele udarce, cene so čez glavo zrastle ; kje pa vzameš naj denarce, to ne briga gospodarje, ki jim razen lastne kase, vse ostalo malo mar je.
Ah, preljuba moja Juca, kdaj ta svet bo kaj drugačen, kdaj bo vsak dobil za delo, toliko, da ne bo lačen?
Tvoja Pepa
CENJENO UREDNIŠTVO
LJUDSKEGA TEDNIKA
Podpisana prosim, da uvrstile med svoje dopise tudi naslednje vrstice.
Dragi Miče in Vane!
Z veseljem smo sprejeli vest, dl se bosta spet oglašala v Ljudskem tedniku. Dobro se ozrita na desno in levo in našla bosta poleg stare reakcije tudi nekaj nove. Eni se najraje poslužujejo svetega mesta cerkve, da na vse načine obdelujejo naše ljudstvo, ker vedo, da jim tu ne bo nihče ugovarjal. K drugim pa spadajo razni špekulant j e in narodni izdajalci; tem se pridružujejo odpadniki, ki so upali na mastne službe in v svoji sebičnosti pozabljajo na svoje dolžnosti sodelovanja. Po gostilnah in vogalih pljujejo v svojo lastno skledo in rovarijo proti ljudski enotnosti.
Ti elementi se ne zavedajo svojih podlih dejanj, a dokazali jim bomo, da so naši narodi bolj združeni kot kdaj prej (glej članek V. Sčeka z dne 18. 5. v »Primorskem dnevniku«). Strašno trpljenje v vojni je združilo v OF vse zavedne ljudi in kdor je pošten, bo tudi vztrajal do končnega uspeha.
Okoličanka M. vd. Kapun Opčine, Proseška 99.
Šestdeset družin upravlja Ameriko
Ekspanzionistične težnje in imperialistična politika ZDA so prišle do izraza po drugi svetovni vojni. In to kot posledica vedno večje koncentracije kapitala v rokah ožje skupine finančnih magnatov. V prikrivanju svojih imperialističnih ciljev se ameriški kapitalisti poslužujejo raznih »demokratskih parol« in s tem skušajo opehariti ljudske množice v Ameriki in tudi drugih državah. Toda za »ameriško demokracijo« in za »zaščito malih narodov« se skrivajo podpihovalci nove vojne.
Da bi izvedli svoje načrte, nudijo ameriški kapitalisti pomoč fašističnim in polfašističnim državam. Oni podpirajo grške monar-hofašiste in turške reakcionarje s tem, da jim dajejo posojila, ki se uporabljajo za zasužnjevanje ljudstev in tlačenje demokratične svobode. Zadnje čase vodijo ameriški finančniki razgovore za posojilo 200 milijonov dolarjev Francovi Španiji. V svojem besu zaradi izgubljanja pozicij in onemogočanja nadaljne eksploatacije gospodarskih bogastev v državah z ljudsko demokracijo, so ameriški im-
Tass Časopis Krasnaja Zvezda objavlja članek, v katerim obravnava zahteve petih držav Južne Amerike, Mehike, Guatemale, čile-ja, Venezuele in Uruguaja, in sicer zahteve, ki so bile predložene tajništvu organizacije Združenih narodov, naj se skliče zasedanje Varnostnega sveta, da se obravnava špansko vprašanje. V članku še beremo sledeče: „špansko vprašanje je še nerešeno. Ekonomska in politična kriza Francovega režima se stalno slabša, špansko gospodarstvo je Hitlerjeva lutka privedla v porazno stanje. Industrijska produkcija se je zmanjšala od 1. 1935. do 1945. za 21% in še dalje propada. V istem času se je površina z žitom posejanega ozemlja zmanjšala za 20-25% In to po samih španskih uradnih Statistikah. Žetev sama pa se je zmanjšala kar za 50%. Četudi občuti Španija veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, izvaža Franco poljedelske proizvode, Brezposelnost je tako velika, da štejejo brezposelni v Španiji nič manj kot 400.000 oseb. Kot dodatek k temu se finančna kriza kot povod splošnega industrijskega propadanja in izrednih stroškov oboroževanje stalno slabša.
Bilanca španske zunanje trgovine je že dolgo let vedno pasivna. Franco plačuje uvoz vojnega materiala, orožja, avionov in petrolejskih proizvodov ne samo z zunanjimi devizami, ki jih dobiva z izvažanjem, ampak tudi s še preostalo zlatno rezervo, ki je itak majhna.
Vse to vzbuja v španskem ljudstvu veliko sovraštvo proti francovi diktaturi.
Splošno nezadovoljstvo se izraža na razne načine in zadnje čase tudi s stavkami, ki so se v zadnjih dneh razširile po raznih predelih vse Španije. Borbenost španskih guerilcev in njihova delavnost se je zadnje čase pojačila. Navadno prebivalstvo pomaga guerilcem. Fašistična Francova diktatura v nikakem primeru ne more računati na oporo v državi sami, ampak dobiva pomoč iz inozemstva. Ameriški in britanski monopoli, ki dejansko kontrolirajo najvažnejše cfcle španskega gospodarstva, so zainteresirani pri ohranitvi Francovega režima, kajti upajo, da bodo s pomočjo tega dosegli popolno
perialisti začeli klevetniško kam-panijo proti državam vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Istočasno z borbo proti demokratičnim državam je ameriški kapitalizem začel dušiti vsako napredno gibanje doma. Pod imenom ameriške »demokracije« se vršijo preganjanja pristašev komunistične stranke ZDA in drastično se omejujejo pravice delavcev in sindikalnih organizacij.
Ravno kar se vrši proces proti predsedniku komunistične Partije Amerike in dvema znanima filmskima igralcema '- komunistoma Pouerju in Cooperju.
Prepričljiv dokaz največje koncentracije kapitala v zgodovini ZDA, koncentracije, ki je danes mnogo večja kakor je bila pred prvo svetovno vojno, zasledimo v knjigi »Šestdeset družin v Ameriki«, ki je bila objavljena že pred desetimi leti in nedavno izšla v novi izdaji. Pisec slika ameriško demokracijo v dobi imperializma. Landberg zastopa tezo, da gospodari v ZDA 60 najbogatejših družin v državi. Tem družinam dodale še 90 mi'ijonarjev, ki imajo
na rob
oblast španskega gospodarstva in o-hranilt Španijo kot bazo za borbo proti demokraciji.
Mnoge angleške družbe so v strahu, da ne bi organizacija Združenih narodov izvajala ekonomskih sankcij proti Franku, na vse mogoče načine se borijo proti temu. Bilten „Spanich New Letter", ki izhaja v Londonu, je objavil pred kratkim, da so take družbe sklenile dogovor s Portugalsko za nabavo britanskega blaga, predvsem strojev za Španijo. Portugalska je odobrila Francu kredit, s katerim bi Franco lahko kril to nabavo.
Razen tega so Amerikanci vložili svoje kapitale v Španijo v izgradnjo civilnih aerodromov, telefonskih !n
še neuradni rezultati zadnjega ljudskega štetja v Argentini navajajo doslej 16 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Buones Aires ima samo 3,150.000 prebivalcev.
Znana novejša filmska zvezda Rita Hayworth, ki potuje po Evropi, je hotela iz Italije v Švico. Potni list pa.ni bil popolnoma v redu in švicarskih obmejnih organov niso premotili njeni načrti, pa {udi ne ogorčenje, kar lepo se je morala vrniti v Como.
Bolj resna pa je stvar v Žarah Leander, tudi filmsko igralko, švedi-njo, ki je med vojno pridno sodelovala pri nemških nacističnih filmih. Iz tega razloga ji niso dovolili, da bi prišla v Avstrijo, kar je še dokaj čudno, saj je znano, da se je v Avstrijo natepel cvet kolaboracionistov in vojnih zločincev iz raznih držav in razen domačih uživa tam zaščito še na {isoče nacistov od povsod. Verjetno so se oblasti odločile za ta korak šele na namig švedskega poslaništva. Žarah Leander se namreč za vse življenje ne sme vrniti v skandinavske države.
V Epinalu, francoskem mestu. Je ušel lev iz cirkusa. Zver se je lagodno sprehajala po mestnih ulicah
manjšo vlogo in nato še 350 družin »satelitov«, ki zaostajajo še za drugo skupino, a vendar razpolagajo z velikimi dohodki.
Na drugi strani velika večina prebivalstva ZDA — četudi je to videti paradoksno — je zelo siromašna; večina nima nič drugega razen »pohištva in obleke«. Kot dokaz temu navaja Landberg podatke, iz katerih je razvidno, da poseduje najbogatejši sloj, ki predstavlja 1% vsega prebivalstva, 59% skupnega bogastva dežele, nadalje skupina 12% poseduje 33«/0 celokupnega bogastva; medtem ko poseduje 87% prebivalstva 8°/o celotnega bogastva ZDA. V letu 1929. je 14.816 Amerikancev imelo dohodke od 4 in pol milijonov dolarjev, oziroma toliko, kolikor je imelo dohodkov 3.339.000 tovarniških delavcev.
Četudi prikrivajo gospodarji a-meriških monopolov vrednost svojega kapitala, se je ugotovilo na primer, da razpolaga Rockfellerje-va družina z bogastvom 2 in pol milijard dolarjev, družina Meloni in Diponi z 1 milijardo dolarjev. Landberg trdi: »Te družine so živ-
prepada
telegrafskih naprav, v elektrifikacijo i železnic In v industrijo gumija in petrolejskih proizvodov. Ameriški tisk se mnogo bavi z vprašanjem, da bi Združene države nakazale Francu posojilo večjega obsega. Trdi calo, da je potovanje državnega funkcionarja Pavla Culberto-a v Španijo s ’ tem v zvezi.
Članek se zaključuje, s tem da Francove manevre in manevri njegovih zaščitnikov ne bodo opeharili nikogar. Demokratični svet ve, da bo ostanek fažizma na Pirenejskem polotoku lahko eliminiran, samo če bodo prekinjene vse pomoči, ki se i nudijo Francu in če bodo dale mož-i nosti španskemu narodu, da postane i gospodar svoje zemlje.
— umikati se ji ni bilo treba nikomur, ker so se v paničnem begu vsi njej umaknili. Končno se je kar brez vsakih birokratskih postopkov ustalila v nekem javnem uradu. Treba Je bilo sestaviti dobro premišljen načrt, po katerem je uspelo leva ujeti.
Nek zbiratelj starin je kupil na dražbi v Londonu edini popolni izvod knjige „Trije kralji iz Kolna", ki je bila tiskana 1. 1499 v Westmin-stru. Zanjo je dal 3.400 šterlingov, kar predstavlja „malenkost" kakln 35 milijonov lir. Druga knjiga, ki je tudi bila prodana te dni na dražbi, je za dobro polovico manj drago Sv. pismo, tiskano v Londonu 1. 1611.
člani komisije Organizacije združenih narodov v Palestini so {e dni obiskali svete kraje. Med ogledovanjem je holandski delegat N. S. Blom padel v nek grob. Ker pa še ni računal s tem, da bi ostal kar v grobu, Je še prišel ven, toda nekoliko se Je potolkel.
Ijenjski center sodobne ameriške industrijske oligarhije, ki vlada nad ZDA, ki dela tajno pod masko demokracije in izza katere se skriva absolutistična vlada. To je vlada denarja v demokraciji dolarja.« Landberg nadalje pravi, da je v ZDA vlada bolj kot kjerkoli sluga bogastva. Avtor navaja več primerov, ki so karakteristični za politične običaje kapitalistične A-morike. »Standard Oil Company je bPa povezana z osnovnima a-meriškima strankama, ki že zdavnaj služijo interesom »60 družin« in ki dobivata stalno od njih nagrade. Rockfeller je financiral republikance, njepov družabnik O-liver Pein pa demokrate.«
Ko govori Landberg o metodi izvajanja »demokratskih« volitev v ZDA, navaja besede znanega a-meriškega novinarja Kenta, ki piše v svoji knjigi »Politična vlada« sledeče; »Vsi poslovni ljudie, začenši od predsednika, se volijo samo z volilno kampanijo, v kateri se ignorirajo in kršijo zakoni držav in obče-federalni zakon.« Neki pristaš predsednika Hardinga je 'izjavil:	»Vprašanje kandidata za
predsednika bo rešilo 12-13 ljudi in to se bo zgodilo od 2 ponoči v sobi prepojeni z dimom.«
Ameriški tisk je popolnoma pod vplivom »60 družin.« Landberg piše c- tem tole: »Novinarstvo v ZDA se kupuje od zgoraj navzdol plačujejo ga bogate družine in predstavlja dejansko njihovo privatno podjetje. Ameriški časopisi so napačno ogjedalo in »svoboda tiska« je edino svoboda potvarjanja vesti ali svoboda prikrivanja .dogodkov.«
Ko govori Landberg o »plemenitosti« ameriških milijonarjev, ki imajo namen, da se pokažejo v lažni obliki, pravi: »Zabave ameriških milijonarjev prejšnjega stoletja, ki so zavijali svoje cigare v bankovce od 100 dolarjev in dajali svojim psom ovratnice v vrednosti 15.000 dolarjev, se lahko danes nazivajo »asketska« v primeri s tem, kar si privoščijo njihovi potomci. Leta 1930. je milijonar Do-gerti potrosil samo za en ples 250.000 dolarjev. 1936. leta je gospa Evelin Makein priredila ples v samo za to zgrajenem pavilijo-nu, ki ga je takoj po plesu dala zrušiti; na plesu se je pojavila obsuta z dragulji v spremstvu 15 civilnih detektivov in čete policajev. V dvorcu gospe Dilmen so vse kljuke in pipe za vodo iz zlata. Družina Forbs ima 13 jaht, družina Baruh 4 in enako družina Betfor. Družina Dipon in Vander-bilt imajo vsaka preko 500 luksuznih avtomobilov itd.«
Landbergova knjiga se končuje z opisovanjem dogodkov pred 10 leti in zato navaja zastarele podatke in ne govori o ogromnem porastu dohodkov ameriških družb v času druge svetovne vojne. Landberg ne daje nikakih novih podatkov o vlogi »60 družin« in o ogromni koncentraciji kapitala v ZDA, niti o današnji ekspanziji in o napadih na demokratske organizacije v ZDA.
Italijanska ladja „Maria Stella" je na poji s Sicilije proti Genovi zadela na mino in se potopila. Na ladji Je bilo 500 ton vina. človeških žrtev Je bilo pejnajst.
Na Kitajskem je bila velika poplava. Vodovje Je zajelo parnik, ki Je plul med Chinyenom in Kantonom, ter ga treščilo ob skale. Parnik se je razbil in kakih sto potnikov Je pri tem našlo smrt. Ni še znano, če se je sploh kdo rešil.
V bližini LUbecka so zopet našli štiritonski globus, ki ga je bila knežja rodbina Gottorp darovala carju Petru Velikemu. Britanske oblasti so ga odpremile v Hamburg, odkoder bo zopet poslan v Sovjetsko zvezo.
Muslimani so podtaknili ogenj na dveh točkah trgovske četrti mesta Lahore v Indiji. Ogenj se je razširil na okrog 100 hiš in trgovin. Skoda gre v milijone šterlingov. Prosti skupini funkcionarjev, ki je hotela u-gotoviji vzroke požara, so vrgli bombo. En angleški častnik in dva policaja so bili ranjeni. Potem je pričala policija streljati in ranila mnogo oseb. 150 pa so jih aretirali.
■	■' '	S....■;'
> '	f'L* ■

m-mmimmmmimgm
v,:-:	ŠSg..	«S	,	*
jj
^9' ' J**	.5
fl
» 1.	- '■"'■'-V
'm
«r
11
t	M
1 . ' ■
*' ;
*
llill
m
SEKRETARJA AMERIŠKE KP JE TRUMAN POSTAVIL PRED SODISCE
V
Franco je pripeljal Španijo
Nikdar ne bomo pozabili
ne naših žrtev ...
Na^e liudstvo je že v začetku 44. leta slutilo, da se v tržaški lušCilniCj riža dogaja nekaj groznega, vedelo je, da se v lu-ščiinico skoro dnevno dovažajo vedno nove skupine ljudi, za katerimi se vrata zapro in da se tam z njimi dogaja nekaj strašnega.
S strahom in grozo so mimoidoči le bežno pogledovali v rjave zidove luščilnice in vedno pogosteje je bežal pogled proti dimniku. Slutnja se je med ljudstvom vedno bolj širila jn dobivala vedno trdnejšo podlago. Vsakdo si je želel, da bi to bila le slutnja. Toda dejstva so govorila drugače.
22.' junija 1944. je nemška zver začela tudi v Trstu izvajati svojo surovost v vsej drastični obliki, kot je to delala v raznih taboriščih smrti v Nemčiji..
Kot prva taka žrtev podivjanih nacistov je onega dne bilo 40 oseb: 20 moških in 20 žensk, med njimi tudi dve noseči materi.
Nihče ne more in nikol, ne bo mogel ugotoviti, koliko žrtev je požrla krematorijska peč v luščilnici riža od tega tragičnega 22. junija 44. pa do 29. aprila 1945., ko so nemške zveri, da bi zabrisale še zadnjo sled svojega zverstva, z dinamitom pognale v zrak še peč in dimnik.
Toda dejstvo je eno. Skoraj vsak dan so nemški barbari dovažali v Rižarno skupine ljudi alj poedince. Pobirali so jih po vaseh in zaselkih, po
ne našega gorja
Vrh grebena, visoko nad Koprskim zalivom, se vleče kot dolga, siva lisa vas Šmarje. Ko prideš do nie, vidiš, da je zidana na preve-su med vrsto zelenih gričev in ozkih dolin, ki jih je polna vsa Istra. Svet pod njo se spušča z morske strani v visečih terasah skoraj tik do obale. Na drugi strani so gozdovi. Med njimi in vasjo valovi na malih njivskih krpah žito in obeta bogato žetev. Pepelnato zelene vrbe črtajo meje vinogradov okoli in okoli vasi. Izza zelenja trt Vstaja zelenje oljk.
Po strmi, lapornati stezi je sto-Pal osliček. Preko hrbta je imel obešeni leseni posodi z dragoceno tekočino. Vrbove šibe so jo sko-raj popolnma zakrivale. Po vodo morajo daleč v grapo, če pa je zmanjka tudi tam, morajo tik do rokava Dragonje. Kmetico, ki ie šla nekam trudno za njim, sem pomakala na ovinku. Njen mladi o-oraz so pokrivali gosti črni lasje, ki so ji gledali izpod pisane rute. «Cernu si dala med vodo vrbove sibe«, sem jo nagovorila. »Da bi ne Pljuskalo preveč, škoda je vsake kaplje. Na ta način ostane v posodi.« Nekaj časa sva stopale molče dalje. Razkošje vinogradov in njiv bama je jemalo besedo. Z nekim botranjim zadovoljstvom so objemale njene oči vse to rastoče bogastvo. Morda je v mislih preštevala, koliko jim bo dala jesen, če “o vreme vedno ugodno. Kdo ve? Po nje je še daleč. Vprašala sem io po češnjah, da bi jo prebudila iz njih.« Zdaj jih ie malo več. Letos so nam pač vrgle lepe denar-le- Zadruga v Kopru je pošteno u-lediia njihovo ceno. Niso šle vse za Jsti denar. Najlepše so plačali po trideset, srednje po dva in dvajset, slabše po šestnajst. Vse kaže, da bomo rešeni največje stiske«, je ^Pregovorila nekam olajšano po dolgem premolku. Sonce je žgalo 2 vso silo, kot da bi hotelo pronik-biti v sleherno grudo prsti in nehote sva zategnili korake. Končno se mi je posrečilo navezati pravi razgovor in jo prebuditi iz zatopljenosti.
»Ti bi rada vedela, kako se je zgodilo. Ne bi mislili na to, če bi bas ruševine ne spominjale vsak dan sproti«. Postala je, se ozrla hanje, kot da bi jih videla prvič. Med njimi je skrito mnogo življe-
nja. »Pri nas smo bili vsi za partizane in kardbinerji v Kopru so to dobro vedeli, zato so se maščevali ob prvi priliki. Po razpadu Italije smo se oddahnili. Se- stare ljudi je zvabila harmonika in partizanska pesem. Napiti smo se hoteli svobode. V oktobru so prišli prvič in požgali tri in štirideset hiš, pet starčkov so ubili in veliko živine so odgnali s seboj. Naša vas pa je ostala ista. Partizani so bili vsak dan v njej in delili smo z njimi, kar nam je ostalo. Karabi-nerji v Kopru pa so še nadalje kuhali svojo jezo. Ko so bili oni tu, jih nismo vabili v hrame in dekleta niso hotela plesati z njimi. Vse to je pripomoglo, da so se znesli.« Nasproti nama je prihajal nekdo v plavih, zakrpanih delovnih hlačah in zavihanih rokavih. »To je Bepo«, se je okrenila k meni. »On ti bo tudi lahko kaj povedal. Hitro stopi sem,« mu je zaklicala.« Pogovarjava se s tovarišico, kako je bilo tedaj, ko so zažigali.« Trpko se je nasmehnil, potem pa mu jt dobil obraz nenadoma nekaj trdih potez, ki so ga spremenite popolnoma, ga delale odločnega, pripravljenega, da udari.« Vse je bilo samo maščevanje za dolga leta. Naša vas je bila že pod Avstrijo enotna in trdna. V Krkovčah le tet^ uspelo Legi nazionale, da je ustanovila šolo. Smarci smo trdo držali in odbili vse napade. Za časa ffšizma smo imeli v vasi občino in karabinjersko postajo. Nihče se ni zmenil zanje. V Kopru so vedeli, kako je z nami, in zato so se znesli.« »Sem ji že pravila, kako je bilo, ko so žgali trinštiridesete-ga leta.« ga je prekinila MarPa. »Povej ii, kako je bilo takrat v juniju, ko je prišlo osem in se-l i.u-deset fašistov in dvajset Nemcev ter so jih pregnali partizani.« »19. junija zjutraj, ob štirih je nilo. Tistega dne ne bomo nikoli pozabili. Tudi jaz sem bil v vrsti. Pobrali so nas in pripravili so se že, da nas ustrelijo. V vasi je bilo šest partizanov, ko so jo obkolili. Uteči se ni dalo več, ker je bila veriga sklenjena. Dvanajst partizanov, ki so malo poprej šli iz vasi, ni bilo še daleč, Ko so slišali, kaj se dogaja, so napadli fašiste in Nemce najprej iz sosednega gozda, potem pa so jurišali v vas. Med ka-rabinerji, ki so takrat padli, je bil
tržaških predmestjih in tovarnah, na delu ali doma. Pobirali so jih zato, ker niso hoteli kloniti nacistični ali fašistični sili, zato ker so ljubili svojo grudo in svoje ljudstvo, zato, ker so ljubili svobodo in zanjo tvegali tudi življenje. Niso pri tem razlikovali niti narodnosti niti vere niti svetovnega nazora.
Ko gledamo nazaj in v spominu motrimo znance, prijatelje, tovariše iz borbe, ki so zaključili svoje junaško življenje v tržaški luščilnici riža, se nam pojavijo pred očmi junaški liki skromnih in istočasno velikih junakov, kj so padlj samo zato, ker so bili Slovenci-partizani, borci, Italijani, antifašisti in 2idi — samo zato ker so bili *idi.
V nedeljo 22. t. m. na tretjo obletnico tega za naše ljudstvo tako žalostnega datuma se je v luščilnici riža pri Sv. Soboti vršila komemora-tivna svečanost.
Glavni odbor AS12Z STO-ja je le nekaj metrov od nekdanje krematorijske peči postavil skromen sporne-

tudi njihov komandant, najhujši fašist. Nas pa so rešili smrti partizani. Sli smo z njimi v gozdove, ker smo vedeli, da se bliža huda ura. 2e naslednji dan je prišlo tri sto Nemcev, fašistov in druge sodrge. Pokradli so popolnoma vse. Zaklane prašiče so zavili v rjuhe, da so jih laže odnesli. Nekaj starčkov, ki je ostalo v vasi, je moralo nakladati pohištvo. Odpeljali so in rešili pred ognjem zase, kar ie bilo kaj vrednega. 2 e isti dan smo vedeli, da se vrnejo drugo jutro. Prišli so že ob treh. Petdeset kamionov smo našteli. Vmes sta bili dve blindi in en tank. Obkolili so vas in pričeli pri prvi hiši. Tako je šlo dalje, dokler je bilo bencina. Na kraju vasi stoji deset hiš, ki jih niso mogli več požgati. Vse drugo je bilo do lani sama razvalina. Pojdi, ti bom pokazal!«
»K staremu Prevacu sem namenjena.» «To je moj oče, je vzkliknila Marija. Iz oči sem ji brala, kako ie ponosna na svojega očeta.« On bi ti veliko povedal, tri dni je nekoč pripovedoval, a danes ga ni doma. Ves dan ima opravek v Kopru.« Odhitela je s svojim osličkom. Midva pa sva šla počasi za nu<. »Za časa tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji smo zgradili trideset hiš. Milijon tri sto tisoč lir smo dobili kredita, vredne pa so sedem do osem milijonov, če štejemo vse udarniško delo. Letos jih imamo v načrtu še dvajset in šolo mislimo postaviti. Z zidavo 'ionio pričeli koncem julija ali začetkom avgusta, ko se delo na polju odleti.« Postala sva pred veliko razvalino. »Tu je bil naš dom. Mogoče ga bom do jeseni le spravil pod streho. Sprva sem mislil, da bi šel v Vojvodino, a če smo o-stali tu, ko nas je stiskal fašizem in smo nesli v trgovino jajce, da smo dobili eno cigareto, bomo še sedaj. Lagal bi, če bi ti ne povedal, da nas peče, ker nismo prišli pod Jugoslavijo po tolikem trpljenju. In vemo, da bi šlo naše gospodarstvo po drugem tiru, če bi bili pod njo. S tem, kar je bilo, pa le ni primere in nekaj smo vsekakor tudi pri nas dosegli. V naši vasi ni bilo kolonov in agrarna reforma ni prišla v poštev. Le Bonaca in Mar-ščič, ki ima je banka prodala premoženje, sta dobila nazaj svojo zemljo. Za vso ostalo Istro,
VRATA V ENO IZMED CELIC V LUSCILNICI RIZA, KJER SO PREŽIVELI SVOJE ZADNJE DNEVE MNOGI NASI BORCI.
kjer so živeli na mezadrrii in kolo-natu, pa agrarna reforma mnogo pomeni.«
Prišli smo do Peracovega doma. Nekaj ženic je bilo zbranih pred hišo. S Peracovo mamo so imele v mislih zastavo, ki jo bodo v nedeljo razvili ^ spomin na tisti dan, ko jim je bilo požgano. Ko bodo pokrite vse hiše, jim bo laže. »Ali tistega dne se bomo spominjali leto za letom, naši otroci ga ne bodo pozabili nikdar,« mi je zatrjevala osemdesetletna mamica.
Mara Samsa
nik, ki naj bo formalna oddolžitev žrtvam in trajen spomin nam in našim potomcem na grozote naci.fašiz-ma. K tej žalni svečanosti se je zbrala večtisočglava množica, ki je hofela s tem počastiti spomin na žrtve ter zajeti novih moči za nadalj-no borbo proti ostankom fašizma in novoporajajočega se novofašizma.
Med ljudstvom, v ožji bližini spomenika, je bilo mnogo ljudi v žalnih oblekah z objokanim; očmi : bil; so starši, bratje, sestre, sploh sorodniki žrtev.
Po kratkih blagoslovitvenih obredih, ki jih je opravil bivšj škedenj-skj župnik prof. Ukmar, so se vrstil; kratki nagovori. Govoril je g. prof. Ukmar sam, nato tov. Rupena, ki je s svojim občutenim govorom zajela vso množico fako, da se je glasno ihtenje razširilo med vsemi prisotnimi. Za njo je govoril zastopnik bivših političnih preganjancev in nato tov. Pahor Roman v slovenščini in v imenu mefalurgijs^ih sindikatov tov. Zuder.
Med svečanostjo sta zapela žalo-stinko »Žrtvam« škedenjski slovenski pevski zbor in italijanski pevski zbor iz Milj in na koncu je za zaključek godba «Rinaldi» zaigrala isto žalosti nko.
Vsa svečanost je zapustila globok vtis in izzvenela v istih težnjah, ciljih in prisegi, za katere so dale svoja življenja žrtve, katerim je bil postavljen spomenik in ki nas nemo rotijo, da nadaljujemo njihovo borbo: Majhen, skromen spomenik, naj bo preostalim trajen opomin v borbi proti ostankom fašizma in svetovnega imperializma, naj bo vsem demokratično čutečim ljudem pobuda k dejanski in odločni borbi za resnično demokratizacijo življenja in to brez ozira na svetovnonazorsko gledanje, brez ozira na narodnostno ali versko pripadnost v borbi proti porajajočemu se novofašizmu in imperializmu, ki bi nas hotel ponovno pognati v enako ali pa Se hujše zlo, kakor je bilo ono, katerega smo komaj preživeli, naj bo v resen in zadnji opomin tistim Zakulisnim hujskačem in vsem njihovim plačancem, ki se s terorističnimi napad; še danes-naslajajo s prelivanjem krvj demokratičnih množic.
V Miji oproščajo
Komunistična partija Avstrije Je organizirala po raznih podjetjih po vsej Avstriji številna množična protestna zborovanja, na katerih zahtevajo uedeleženci izpremenibo avstrijske vlade in ponovno razpravo proti nacistu Guidu Schmidtu, ki je bil pred kratkim oproščen kljub očividnim dokazom, da je e^ den izmed glavnih krivcev za An-schluss in prodiranje nacizma v Avstrijo.
SPREVOD Z VENCI IN SO PKI SE PO ULICI DELLTSTRIJA POMIKA PROTI SV. SOBOTI.
Žetev soli
v Istri
V Siciolah, v Strunjanu ter pri Sv. Luciji pri Portorožu je priCela žetev soli. Delavci - solinarji so na delu že nekaj mesecev. Urejujejo bazene, popravljajo črpalke na veter urejajo skladišča in ostala dela, tako da bodo pripravljeni, ko bo začelo intenzivno delo v toplih poletnih dneh. Danes so dela končana in pričela se je žetev. Pogoji sicer letos niso tako povoljni zaradi prepogostega dežja, vendar solinarji upajo, da bo letoSnja žetev dobra. Na dež se pa niti preveč ne jezijo, kajti tu v bližini so ga kmetje sprejeli z največjim navdušenjem. Kruha bo dovolj — pa tudi soli.
Vse zgoraj omenjene soline se nahajajo v okolici Pirana in se zato tudi imenujejo s skupnim imenom Piranske soline. Solina v Strunjanu men 12 hektarjev, solina Sv. Lucija 30 hektarjev, a Siciolska (ki je razdeljena v dve: Lero in Fontaniža) 546 hektarjev je torej naj večja solina v Istri. Vrhovna uprava solin je v rokah ljudske oblastj Koprskega okraja, a direkcija je v Portorožu. Sedaj dela v teh solinah čez 220 ljudi z družinami, a razen tega je drugih 250 delavcev, zaposlenih v pomožnih obratih: mizarji, mehaniki, zidarji, pomorščaki itd.
Ni je hišice, na kateri ne bi bile napisane parole, naslovljene na maršala Tita, ali želje po priključitvi k Jugoslaviji.
Delovni pogoji so se znatno izboljšali po osvoboditvi, a tudi tehnično se je precej razvilo in moderniziralo pridobivanje soli.
Naj omenimo še nekaj podatkov o načinu pridobivanja soli: kot je znano, pridobivajo sol iz morske vode z izhlapevanjem. Morsko vodo črpajo v plitke bazene, v katerih prične izhlapevanje. Prvi bazen je velik in služi za dosego 6—7 Be stopinj gostote (morska voda pa ima približno 3 stop. Be). Iz prvega bazena se pretoči voda v naslednji, kjer se Se bolj zgosti, in tako vse dalje skozi pet, šest ali celo sedem bazenov, dokler se končno v zadmem bazenu, ki je zato določen, popolnoma ne kristalizira (zgosti). To nastane pri 27
^ w «. iHj *
HOLANDSKA ČRPALKA NA VETER PRETAKA VODO IZ ENEGA BAZENA V DRUGI
stop. Be. Tedaj vzamejo delavci neke lopataste grablje in z njimi vso nastalo sol pograbijo na kraj bazena. Tu se sol nekoliko osuši, nakar jo
enesejo v svoje majhno skladišče, ki je ob stanovanjski hiši. Kasneje prevažajo sol iz teh skladišč v velika skladišča v Portorožu.
Težak in naporen je solinarski poklic. Od zgodnje pomladi do jeseni morajo solinarji paziti noč in dan na soline. Ce pride nevihta ali dež, morajo vso zgoščeno vodo takoj spraviti v posebne kotline za kristalizira-nje ob rob bazena, da se ta voda ne bi pomešala z deževnico, kar bi povleklo za seboj brezplodno delo sedem ali več dni zgoščevanja vode skozi vseh sedem bazenov. Na ta način pa preprečijo izgubo najbogatejše vode ki jo po prestali nevihti spet spuste v bazen in se v kratkem spet privede do kristajiziranja.
Omeniti moramo, da je ta zadnja voda, »voda matica«, zelo zdravilna posebno za revmatične bolezni. Velike dobičke je ta voda prinašala lastnikom Palac hotela v Portorožu, ki so vodo dobivali iz solin in jo prinašali v svoje terme, kjer je že nešteto ljudi ozdravelo.
Zabric Albin
V KARAKTERISTIČNEM TEKU NESE SOLINAR NOVI PLOD SVOJEGA TRUDA V SKLADIŠČE
KONFERENCA SLOVANSKIH
POLJEDELSKIH STROKOVNJAKOV
V zapadno-češkem zdravilišču Mariànské Lčzne se je vršila v prvi polovici junija konferenca slovanskih poljedelskih strokovnjakov, ki so razpravljali o vseh problemih modernega poljedelstva. V komisiji za planinarje je bila zelo dolga diskusija o poročilu vodje sovjetske delegacije Ing. G. Tolova, k je poleg tega imel zelo zanimivo predavanje o današnjem položaju poljedelstva v Sovjetski zvezi. Ing. Tolov je odgovoril delegatom tudi na celo vrsto vprašanj, ki so se tikala odkupa poljedelskih proizvodov in organizacije trgov ter o
načinu plemenitenja in množitve različnih poljedelskih rastlin in dreves. Jugoslovanski delegat Ing. Stare je podal podrobno poročilo o organizaciji planiranja v FLRJ. Gospodarska sekcija je obravnavala važnost mehanizacije poljedelstva, brez katere ni mogoče izvesti povečane proizvodnje. Zastopniki posameznih slovanskih držav so obrazložili gospodarski položaj in razvoj poljedelstva v svojih državah, ki gre za tem, da odstrani škode, ki so nastale v vojni in o-kupaciji in da zagotovi prehranu prebivalstvu. V programu, ki je
V Škocjanu pri Kopru
S 1. semptembrom 1947 se odpre dveletni tečaj za kmetijstvo. Namen tečaja je:
seznaniti sinove naših kmetovalcev z znanstvenimi pridobitvami v kmetijstvu;
usposobiti jih za poklic agrarnega ekonoma;
da{i jim možnost, da po dveh letih študija nadaljujejo študij na srednji nato pa na visoki kmetijski šoli.
Pogoji za sprejem:
1.	Prosilec ne sme biti mlajši od 15 let in ne starejši od 24 let
2.	Pristojen mora biti v Julijsko Krajino. Nekolkovane prošnje se vlagajo na upravo šole do 15. julija 1.1.
Učni program obsega vse važnejše stroke kmetijstva (poljedelstvo, vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinorejo, živinozdravstvo, mlekarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodstvo, zadružništvo). Poleg strokovnih predmetov se poučuje tudi slovenščina, računstvo, fizika, kemija, geometrija, mer-stvo, zemljepis in zgodovina.
Za praktičen pouk ima šola odgovarjajoče posestvo (30 ha površine), gospodarska poslopja, drevesnico in trsnico.
Uprava skrbi za teoretsko in praktično izpopolnjevanje gojencev, da bi tako dvignili naše zanemarjeno kmetijstvo.
Za prehrano in stanovanje Je preskrbljeno v dijaškem domu. Oskrbo-valnina za gojence bo znašala 2500 lir mesečno. Oskrbovalnina se lahko zniža na polovico ali četrtino, če je družina gojenca v težkem gmotnem položaju in če učenec dobro uspeva. Dovoljeno je tudi plačevanje oskrbo-valnine po takratnih tržnih cenah v naturai ijah.
Gojenci morajo prinesti s seboj de-lavniško in praznično obleko ter perilo, rjuhe in odejo.
Prošnji je treba priložiti:
1.	krstni list;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	potrdilo davčne uprave o višini dohodkov in velikosti posestva;
4.	potrdilo staršev ali oskrbnikov, da se obvežejo plačevati oskrbovalnim) v določeni višini;
5.	potrdilo o vedenju prosilca in njegove družine med okupacijo;
6.	kdor prosi za celotno, polovično ali četrtinsko štipendijo mora prinesti potrdilo krajevnega ljudskega odbora. Vse priloge morajo biti potrjene od krajevnega ljudskega odbora.
m : Im: j
... ;•

POGLED NA OBSEŽNE STRUNJANSKE SOLINE
V v
I
LETOVIŠČA ZA DELAVCE
I
Osrednji odbor Enotnih sindikatov v Jugoslaviji je letos močno povečal skrb za delavce in nameščence, ki naj v čim večjem številu preživijo počitnice v letovi-ščarskih krajih. V novi Jugoslaviji ima vsak delovni človek, ki je najmanj enajst mesecev zaposlen v istem podjetju, ■ pravico dò štirinajstdnevnega plačanega dopusta. Sorazmerno z odgovornim delom pa se lestvica dopusta lahko še nekoliko razširi.
Zdaj gre za to, da se letos vsem delavcem in nameščencem omogoči prebiti dopust po primernih cenah v tujsko-prometnih krajih. Število letovišč za delavce se je letos povečalo od treh na sedem, proti lanskim 218 posteljam, s katerimi so razpolagali sindikati, jih je letos na razpolago tisoč. Praktično to pomeni, da bo letos lahko uživalo ugodnosti dopusta štiri do petkrat toliko udarnikov in sindikalistov kakor lani.
Uredba o plačanem dopustu je
izšla lani sredi poletja, ko skoro ni bilo mogoče podvzeti ničesar konkretnega v prid delavcem in nameščencem, ki so že odhajali na počitnice. Samo okrevališče za delavce v Vrnjački Banji (Srbija) je bilo mogoče napraviti dostopno za delavce. Tam je bilo na razpolago 70 postelj. Pozneje, v septembru, so dobili sindikati na razpolago še Stari Kaštel poleg Splita s 60 posteljami in Gozd Martuljek na Gorenjskem z 88 posteljami. Te tri počitniške kraje je lani obiskalo 1235 udarnikov in zaslužnih delavcev iz vse Jugoslavije, katerim je bilo bivanje v letoviščih omogočeno na račun podpore, ki je znašala milijon dinarjev in katero je osrednji odbor sindikatov podelil strokovnim zvezam.
Letos so se začele priprave za letoviščarsko kampanjo med delavci in nameščenci že meseca januarja. Predvsem se je razširila mreža letoviščarskih krajev. Sindikati so prevzeli v Opatiji za svoje član-
stvo 120 postelj, v Biogradu na moru (Srednja Dalmacija) 100 v Ulcinju (Črnogorsko Primorje) 120 v Arangjelovcu (Sumadija Srbija) 200, v Fruški gori (Srem) 80 Letovišča v Gozdu Martuljku in Kaštelu Starem so se razširila tako, da je v prvem na razpolago poleg lanskega števila postelj še 82 ležišč, dočim se je število postelj v Starem Kaštelu pri Splitu povečalo od 60 na 140. Letos bodo lahko sprejela imenovana letovišča na počitnice 11.500 delavcev ali 10.256 več nego lani. Dotacije, ki jo je namenila osrednja uprava sindikatov v ta namen, se je dvignila od lanskega 1 milijona na štiri milijone dinarjev. To praktično pomeni, da bo letos uživalo 3800 u-darnikov v letoviščarskih krajih Jugoslavije brezplačen štirinajstdnevni dopust.
Kljub temu da se je število letoviščarskih krajev povečalo in število razpoložljivih postelj po-
množilo, pa osrednji odbor Enotnih sindikatov še ni izčrpal svojih načrtov do kraja. Snujejo se še novi počitniški domovi, zlasti za mladino v Jelši na otoku Hvaru, v Zadru, ter v Borlu na Štajerskem. Osrednji odbor Enotnih sin-dikatov pa se loteva še drugih nalog. Tako n. pr. gradi veliko de-lavsko letovišče ob Ohridskem jezeru v Makedoniji, na Bgračkih jezerih v Hercegovini, itd. Vsako izmed teh letovišč bo lahko sprejelo po 150 delavcev, investicijska dela pa so preračunana na 60 milijonov din. Načrt petletke predvideva poleg tega še zgraditev na-daljnih počitniških domov za delavce v vrednosti 180 milijonov, din. Nove domove bodo gradili predvsem v Bohinju ter v bližini Plitvičkih jezer.
Tako nagrajuje Titova Jugoslavija tiste, ki s svojim delom in naporom dajejo zgled, kako je treba vse svoje sile posvečati domovini
razvrščen na več let, bo treba prilagoditi proizvodnjo k danim proizvajalnim pogojem, potrebno bo izpremeniti strukturo različnih poljedelskih podjetij in dospeti k intezivni in kakovostni proizvodnji.
Šolska komisija je obravnavala vprašanje reorganizacije in specializacije poljedelskih šol v različnih slovanskih državah. Kulturna komisija je sprejela na znanje poročila o organizaciji slovanske biblic-grafične službe v poljedelstvu in o ustanovitvi časopisa »Interagra«. Komisja je sklenila, da bo biblio-grafično sodelovanje med slovanskimi državami gotovo olajšalo delo na enotnem sistemu poljedelske znanosti in enotni način izdajanja poljedelske literature. Dalje je bilo odločeno, da bodo posamezne slovanske države izdajale, v kolikor tega že ne delajo, svoje lastne narodne poljedelske bibliografije in da bo časopis »Interagra« izdajal Institut za mednarodno sodelovanje v poljedelstvu in gozdarstvu. Tudi v organizacijski in znanstveni komisiji so bile sprejete resolucije, ki jih je sprejel tudi plenum konference.
Dejansko je delo konference v Marišnskih Lažnih že končalo, delegati slovanskih narodov si ogledujejo različne industrijske in poljedelske tovarne zapadne Češke in zlasti v Plznu.
Ceškuslot/aška
zunanja trgni/ina v aprilu
Medtem ko je bil razvoj češkoslovaške zunanje trgovine v prvih letošnjih mesecih manj zadovoljiv, se je v aprilu zopet dvignil in dosegel raven zadnjih mesecev preteklega leta.
Od prvega januarja do 30. ap-ila je dosegla vrednost češkoslovaškega uvoza 7.267 milijonov in izvoza 7.912 milijonov kron. Bilanca je torej aktivna za 645 milijonov kron. Za izvoz so bile sicer ugodne neke okoliščine, s katerimi ni vedno računati; tu gre n. pr. za izvoz krompirja, ki je bil predviden že za preteklo jesen. Sicer pa kažejo tudi druge postavke vidno izboljšanje. Izvoz železnih produktov je v aprilu narasel na 1379 milijonov napram 1301 milijonu v marcu sledi izvoz stekla in steklarskih izdelkov, porcelana, potem krompirja, nato strojev in lesa. Tudi izvoz prevoznih sredstev je narastol, izvoz električnih strojev se je pa podvojil. Izvoz sladkorja pa je v aprilu padel na 70 milijonov kron napram 77 milijonom v marcu.
Za presojo češkoslovaškega gospodarstva je važno proučiti uvoz v mesecu aprilu, ko je opazen izreden porast uvoza surovin, ki so velike važnosti za češkoslovaško
industrijo. Na prvem mestu je bombaž s 319 milijoni napram 289 milijonom v marcu; sledi volna s 186 milijoni (v marcu 120 milijonov) in nato kože s 139 milijont (v marcu samo 52 milijonov). Zelo je padel uvoz tobaka (s 376 na 125 milijonov). Narasel ie tudi uvoz kemičnih produktov, kovin in rud.
V češkoslovaški zunanji trgovini zavzemajo prvo mesto ZDA, ki so dobavile za 401 milijonov blaga (v marcu samo 247 milijonov); na drugem mestu je Švica z 226 milijoni (v marcu 118 milijonov), potem Anglija z 216 milijoni 'v marcu 219 milijonov) in nato Holandska.
Češkoslovaški izvoz pa je bil v aprilu usmerjen v prvi vrsti v Švedsko v vrednosti 250 rnilij onov (v marcu 74 milijonov); v Svico z 236 milijoni, v Jugos’avijo s 160 milijoni (v marcu 109 milijonov). Statistike češkoslovaške zunanje trgovine kažejo, da je bil v aprilu dosežen rekord v uvozu najvažnejših surovin, kakor tudi poliz-delanih proizvodov, istočasno pa je bil dosežen višek v izvozu nekaterih industrijskih izdelkov. To dejstvo kaže obenem konsolidacijo vsega češkoslovaškega gdspodar-stva, čigar produkciia ie že skorai normalna.
Berimo nove knjige
Slovenske knjižne založbe vsak dan izdajajo nove knjige in tako dobro izpolnjujejo postavljene načrte. Cankarjeva založba po programu redno izdaja knjige marksistično leninističnega značaja. Slovenski knjižni zavod pa predvsem leposlovne in poljudno znanstvene knjige in brošure, dočim Državna založba izpolnjuje svoj program z izdajanjem domačih in tujih kla, sičnih del, ki jih mora imeti vsak kulturen narod. Tudi Mladinska založba lepo izpolnjuje svoj pretežno vzgojni program in je dose-daj postavila na knjižni trg že •epo število kvalitetnih knjig.
V zadnjem času je izšlo več pomembnih knjig, s katerimi je koristno, da se nujno seznani vsak uaš človek, stremeč k napredku in izobrazbi. V zbirki svetovnih klasikov je tako državna založba izdala prvo knjigo izbranega dela največjega francoskega komediografa Molièra. Ta knjiga vsebuje štiri svetovno znane Molièrove komedije: Tartuffe, Sola za žene. Učene ženske in Ljudomrznik, o-Premljene z uvodom. Vse te komedije vsebujejo globoko in duhovito kritiko tedanje družbe in nje vodilnih aristokratskih krogov ter se odlikujejo po svoji neposrednosti, preprostosti in življenjski toplini. Zato je prav, da se z njimi, če ne na odru, pa vsaj v knjigi vsakdo seznani. Druga knjiga, ki je izšla, so Lukianove »Satire«, ki predstavljajo svojevrstno knjigo v svetovni književnosti. Lukian ie bil rimski pisatelj, ki je živel v letih 125 do 180 po Kr. in je v svojih spisih bičal napake in razvade tedanje dobe, zlasti neči-murnost in nadutost filozofov ’er puhlost piscev svoje dobe. S to kn.igo smo tudi Slovenci dobili ^Pogled v razmere v dobi propadanja rimskega cesarstva.
Izmed novejših leposlovnih knjig Je najpomembnejša izdaja romana sovjetskega pisatelia in znanstvenika Vinogradova: Tri barve časa. V tem romanu dveh knjig nam Pisatelj, ki je tudi zgodo vinar-znanstvenik, na zanimiv način opisuje razgibane razmere v Evropi v 19. stol. v glavnem prikazuje sicer nemirno življenje znamenitega francoskega romanopisca Stendhala, Prikazuje pa tudi druge znamenite osebnosti tedanje dobe, tako Napoleona in njegov pohod v Rusi-?°’ anglr" b pesnika Bayrona, italijanske upornike karbonarje in ruske dekabriste. Zelo razgibana knjiga nudi prijetno branje in ve-*'k užitek. Posebno pozornost zasluži med izdanimi knjigami prva knjiga prevoda Potemkinove Zgodovine diplomacije.. V tem delu treh velikih knjig podajajo sovjetski znanstveniki zgodovino dedovanja diplomacije od najstarej-^'h časov do današnjih dni in prikazujejo skrito delovanje zaku-nsnih sil v političnem življenju.
a knjiga je prva slovenska knji-P®. ki se tiče svetovne diplomaci-Je ,!n Predstavlja tako veliko obogatitev naše politične literature.
Češki pisec Julius Fučik je po y°jni napisal reportažo: Izpod ve-v kateri na zanimiv način o-PisU)e grozote in zločinsko delo-anje nemškega nacizma po Ev-opi. Knjiga je bila zaradi svoje anunivosti in aktualnosti prevedena na vse evropske jezike in se-aJ smo jo dobili tudi Slovenci, ki “n'o tudi sami tako občutili diviš* zJ°činstvo nemškega oku-a oria- Skoro istočasno je v slo-enskem prevodu izšla še ena nl'ga s podobno vsebino. To je lePortaža iz ujetniškega taborišča * naslovom Iz Dachava, ki jo je aPisal Hrvat Lakovič in ki pred-^ avl j a dokument življenja in smr-1 v tem taborišču.
Med knjigami mladinske založ-e je pomemben roman o mladi sovjetski junakinji Čajki, ki ga je apisal Birjukov. Ta roman je .r*1 az sovjetske mladinke, ki se v su uemške okupacije bori proti inV^*u kot borka-partizanka nio • °!* Po^Učna delavka, ki dviga ’alo sovjetskega ljudstva na o-
kupiranem ozemlju in pri tem žrtvuje tudi svoje življenje. Zelo napeto pisano delo izzveni kot potrditev moči sovjetske mladine in nje ljubezni do domovine. Roman zato zasluži, da ga prečita vsakdo, zlasti pa naša mladina.
Med poljudno znanstvenimi knjigami je izšlo poljudno znanstveno delo znanega sovjetskega učenjaka in pisatelja Iljina z naslovom: O raznih rečeh. V tej knjigi nam znanstvenik na preprost, zanimiv način in obenem znanstveno u-temeljeno razlaga izum in razvoj ter delovanje vseh mogočih stvari današnjega časa in to tehničnih stvari, kakor tudi drugih kulturnih dobrin. (Od kdaj se umivamo, delovanje ure, zgodovina in ustroj avtomobila itd.). Razvoj živih bi-
tij je spis, ki seznanja bralca z izsledki nauka o razvoju živih bitij ter tolmači utemeljenost Darw»-nove teorije, ki jo mora poznati vsak naš človek. Avtor dela je Polenec. Najširšim krogom je namenjena tudi brošura Leona Randiča, z nazivom: Kako nastaneta dež in sneg. V tem spisu avtor seznanja čitatelja z osnovnimi pojmi vre-menoslovja in drugimi zanimivostmi narave ter nje silami, katere skušo človek ukrotiti in jih uporabiti v svojo korist.
To so v glavnem najnoveiše knjige; kot vidimo so zelo raznovrstne ter iz vseh področii. Segajte pridno po njih, kajti v niih boste našli po delu oddih in razvedrilo, obenem pa boste razširili svoje znanje.
tudi preko 200 lir, ki jim jih je morda dala mati za hrano. Marsikdo je že ob desetih zjutraj obrnil vse žepe, samo da si je lahko kupil zaželeno knjigo.
Popoldne pa nisi videl več samih pionirčkov okrog paviljona, večina je vodila za roko mater ali očeta jn jim prigovarjala. Toda ena knjiga jim ni bila dovolj, hoteli so dve, trj pa še za bratca al; sesfrico, kj je ostala doma. Marsikatera mati je težko zavzdihnila, ko je segla v torbico, pa vendar ni odrekla, ker nj hotela o-
troka prikrajšati za to, za kar je bila v mladosti sama.
Zanimanje in ljubezen našega človeka do knjige bi morali upoštevati vsi, ki imajo stik z ljudstvom, kajti zavedati se moramo, da je za kulturni napredek vsakega naroda, najbolj potrebna dobra knjiga. Ker pa je važno, da pričnemo s kulturno vzgojo pr, najmlajših, je dolžnost naših prosvetnih ustanov, da i'-popol-njujejo in ustanavljajo mladinske knjižnice z dobrimi deli iz naše domače in iz svetovne literature.
R. N.
Pionirska knjina v Lipici
Ce pregledamo seznam slovenskih knjižnih jzdaj zadnijh dveh let v Jugoslaviji, tedaj šele lahko prav presodimo vrednost in učinkovitost naše svobode. Slovenska knjiga si je utrla pot med najširše ljudske plasti in nje številne naklade izdaj ponovno dokazujejo, da je v našem narodu močno razvita ljubezen do knjige. Na Primorskem pa ni mogel Slovenec nit v majhni meri zadostiti svojim potrebam po izobrazbi, kajti tujec mu je 25 let načrtno preprečeval vsak napredek, ni mu dovolil slovenskih časopisov, ni mu dovolil knjig, nit: mu ni dal, da bi v lastnem jeziku govoril. Zdaj pa, kc je po težkih žrtvah dosegel svobodo, se je z vsemi silami oprijel vsega, kar bi mu lahko nadomestilo zamujeno: udeležuje se vseh kulturnih prireditev, rad posluša predavanja, bere slovenske časopise, po slovenski knjigi pa naravnost hlasta.
Zimske knjižne razstave, ki jih je priredila Slovenska prosvetna zveza na ozemlju današnjega STOia, so imele vse premalo del, da bi zadovoljile želje posameznikov, in tudi knjižni paviljon na
pionirskem dnevu v Lipici je bil preskromen za hrepeneče oči naših najmlajših. 2e zgodaj zjutraj so se pionirji zbrali na telovadišču, da preizkusijo svoje znanje za popol-
danski nastop, toda vsak prosti čas so izrabili in pritekli k razstavljenim knjigam. Prvi trenutek so kar zbegano obstali, prevzeti od pisane pestrosti knjižnih ovitkov in Sele polagoma so se znašli in začeli izbirati. ...«Ta je lepa, to sem že bral, vzemi jo Mihec, jaz pa bom onote. Koliko pa stane?» «60 Ur». «Si moram izposoditi 5 lir, pa se takoj vrnem !»
«Oh, to bi rad,» in prijel je v roke slikanico. «Koliko stane?» stel je in štel, pa žalostno rekel: «Morda pride mama popoldne, pa mi jo bo kupila».
«Imate pesmarico ?» «So že vse prodane.» «Skoda, kje bi jo pa lahko še dobil?»
Ob strani je stal desetleten fantiček in zamaknjeno gledal v knjige. Ko mu je tovarišica rekla, naj stopi bliže, je dejal: «Nimam denarja» in ves zadovoljen je bil, ko je smel knjige vsaj prebirati ; pritekel je še večkrat, tako da je prelistal vse. In ko je dobil «Pionirja», ga je stisnil pod pazduho in naglo zbežal.
Okrog telovadišča so stale stojnice, polne slaščic in šunkaric, toda niti od daleč niso bile tako vabljive kot knjige. Pionirčki so si privoščili kak sladoled ali kako ceneno igračko, toda dovolj jim je bilo, če so za to potrošili kakih 50 lir. Ni jim pa b;lo žal, če so za knjigo morali odriniti
Med Bolgarijo in Romunijo je bila podpisana pogodba o kulturnem sodelovanju, podobna jugoslovansko-bolgarski, ki je bila podpisana že pred časom. Predsednik republike Koiarov je izjavil, da je po tolikih dokazih prijateljstva logično, rta sodelovanje zajame vsa polja dejavnosti v še večjo okrepitev prijateljskih vezi, za napredek in dobrobit obeh držav
O
V Pragi je bila odprta razstava poljske grafične umetnosti, kjer so razstavljena mnoga dela Vladislava Skočilasa, Josipa Pankleviča in 1 .eolia Vikolovskega, ki so vsi trije umrli med vojno v koncentracijskih taboriščih. Razstavo je odprl tiskovni ataše poljskega veleposlaništva ob nav -.zočnosti številnih češkoslovaških osebnosti.
O
Na povabilo Zveze jugoslovanskih pisateljev sta prišla v Jugoslavijo francoska pisatelja Louis Ar a g on in Elsa Triole. Ob prihodu v Beograd ju je sprejel predsednik Zveze pisateljev Ivo Andric z ostalim odborom. V Jugoslaviji bosta ostala en mesec in obiskala mlade graditelje proge Samac-Sarajevo.
Glavni odbor Enotnih sindikatov v Beogradu je stavil Enotnim sindikatom Slovenije na razpolago 48 milijonov dinarjev za prosvetne in vzgojne namene. Vsota bo uporabljena za gradnjo in obnovitev prosvetnih domov in delavskih krožkov- v Sloveniji.
Hrvati in Italijani v Istri tesno sodelujejo v kulturno prosvetnem delu in uživajo polno in enako podporo ljudske oblasti. V Istri je 276 hrvatskih in 103 italijanskih osnovnih šol ter 14 hrvatskih in
13	italijanskih srednjih šol. Število obiskovalcev 70 jezikovnih tečajev in 100 tečajev za splošno izobrazbo dosega 2000 obiskovalcev.
V 40 strokovnih tečajih pa je 900 obiskovalcev. Doslej je bilo otvor-ienih 80 prosvetnih domov in veliko število čitalnic in kulturnih klubov. Razen tega deluje tudi 18 gledaliških skupin, 3 stalni pevski zbori in 25 glasbenih društev. Reško gledališče je( imelo doslej
14	hrvaških in Ì4 italijanskih dramskih premier in 4 operne premiere. V Istri je 6 centralnih knjižnic s preko 70.000 knjigami.
O
»Smrt Smail-age Cengiča« v češčini
Letos je minulo sto let, ko je bil prvič izdan slavni jugoslovan- . ski ep pesnika Ivana Mažuraniča . »Smrt Smail-age Cengiča«. ob priliki stoletnice jubileja tega epo-sa bo v mesecu juniju izdalo praške založništvo »Svoboda« 軚ki prevod te pesnitve. Prevajalec pesnitve je umrli narodni umetnik in ugledni pesnik Josef Hora. Pesnik Josef Hora je ep prevedel tik pred izbruhom druge svetovne vejne, kar je preprečilo, da ni mogel biti izdan v času okupacije.
©	. c,i.,.’/ , Olffl
Uspeh češkoslovaške fotografije o!
Johannesburgu
V Johannesburgu v Južni Afriki je bil prirejen mednarodni foto-grafični salon, na katerem se je češkoslovaška fotografija plasirala zelo častno in uspešno. Izmed 64 posjanih fotografij jih je natečajna komisija sprejela 20, skoro tretji del vseh fotografij, kar je bilo glede na izredno ostro mednarodno konkurenco izredno lep uspeh. Nekaj češkoslovaških avtorjev je bilo nagrajenih in ena fotografija je bila objavljena v katalogu.
Anton Aškerc se je rodil 1856. blizu Rimskih Toplic kot sin gmotno propadajočega kmeta. Sko zi gimnazijo, ki jo je končal 1877. v Celju, se je prestradal z inštruk-cijami, ob redki podpori domačih, katerih želji, da postane duhov-» nik, si ni upal kljubovati. Ker tudi ni bilo gmotnih možnosti za študij na univerzi, je vstopil v mariborsko bogoslovje, čeprav se je tedaj sam že nazival svobodomisleca in mu je bil že površen vpogled v sodobno naravoslovje in filozofijo vzbudil verske dvome. Prišel je v vse globlje konflikte s katoliškim obredom, med-'tem ko je v duhovništvu še zmerom videl vzvišen poklic samožr-tvovanja za soljudi. Enako svet pa mu je postal tudi poklic pesnika, za katerega se ie. začel vneto pripravljati. Pesnika ni ločil od svečenika, čeprav ga je že v tej dobi pojmoval dokaj realistično. Njegova prva doslej znana pesem je izšla v tisku isto leto (1880), ko je bil posvečen v duhovnika.
V sedemdesetih letih — v času Aškerčevih gimnazijskih in teoloških študij — ko je vladal v Avstriji pritisk Auersperg-Lasserj*-vega centralizma in germanizacije, pri nas zaradi nerazvitosti liberalizma še niso bili dani pogoji za odločilen kulturni boj in za dokončen razcep Slovencev v dve stranki: v katoliško in liberalno. Slovensko liberalno meščanstvo v nemški liberalni vladi ni imelo zaslombe, nasprotno pa je avstrijski konservativni fevdalno-velepo-
A^toin- Attcehc
aestniški opoziciji Uspelo najti o-poro za svojo reakcionarno politiko tudi pri Slovencih, ki so po vzgledu drugih slovanskih narodov bežali pred gospodarskim pritiskom nemškega liberalnega meščanstva. To je bil glavni vzrok, da se tedaj še napredna ideologija liberalnega meščanstva pri Slovencih ni mogla odkrito in sproščena razvijati. Svetovni nazor liberalnega meščanstva je bil pod vplivom sodobne filozofije in znanosti sicer do neke mere odmaknjen od katolicizma, vendar je bil pri večini tako neizrazit in nedosleden, da z bistvom konfesije sploh ni prišel v opreko in je zadeval le bolj taktiko njenih glasnikov. Nič čudnega, da naprednejše slovenske duhovščine ni oviral, da se ne bi priključila politični ideologiji in praksi, ki je bila bolj napredna in v duhu modernega nacionalizma. V takih okoliščinah kompromis — katoliški liberalizem — ni bil težak. Ko je po polomu avstrijskega liberalizma 1879 prevzel vodstvo avstrijske politike grof Edvard Taaffe, ki bi bil sicer rad vodil nadstrankarsko politiko združenih liberalcev, konservativcev in Slovanov, a se je prvim kmalu odmaknil, so Slovenci še zmerom životarili v načelni nejasnosti navidezne »sloge«, v kateri nista prišla do izraza niti dosledni liberalizem niti izra-
zito politično gibanje, ki se je pod pritiskom prejšnje, katolištvu sovražne vlade kot protisila pričelo v Avstriji vse bolj uveljavljati.
V tem političnem zatišju se je pričel Aškerc, ki je bil 1881 kot kaplan v Podsredi nastopil svoje prvo službeno mesto, 1883 pa bil premeščen v večje središče Šmarje pri Jelšah, uveljavljati v javnosti kot pesnik in borec za nacionalne pravice Slovencev proti naraščajočemu nemškemu pritisku na Štajerskem. Slovenska in Slovanska nacionalna ideja mu je posta'a najvišja vrednota, ki je bil zanjo pripravljen žrtvovati vse svoje življenje in delo. Tej ideji je prilagodil svojo izobrazbo, celo svojo konfesijo. Aškerčev nacionalizem se ni izgubljal v frazah, marveč izživljal v treznem delu, posvečenem borbi za osvobojeni e in enakopravnost zatimnega naroda. Hkrati pa je bil v tem času še tako globoko ukoreninjen v svoji zemlji in v takem neposrednem stiku s slovenskim kmečkim človekom, iz katerega je po večini črpal snov in slog za svoje epske pesmi, da so njegove pesmi izraz resničnega življenja in navdušenja, umetnine, v katerih tendenca še ne igra velike vloge.
Toda 1884 se s smrtjo liberalnega škofa Pogačarja zaključuje doba verske strpnosti in idiličnega
katoliSko liberalnega kompromi-sarstva. Njegov naslednik Missia, odločen nepopustljiv nasprotnik vsake strpnosti, je dobil v profe-sofju goriškega semenišča, bo jej-vitem kritiku Mahniču fanatičnega, doslednega borca za brezkompromisna katoliška načela. Mahničeva kritika, v kateri je pričel z vso ostrino napadati vse slovensko politično in kulturno življenje, kjerkoli je zaslutil kali liberalizma ali socializma, je kot Jasen izraz konservativne, fevdalne miselnosti ideološka predpriprava za bodočo klerikalno stranko. V našem tedanjem liberalnem meščanstvu ni bilo teoretično toliko izobraženega in borbenega človeka, da bi bil Mahničevi kritiki kos, na pesniškem področju pa se ji je drznil borbeno postaviti v bran edinole Aškerc.
Kljub Mahničevi grožnji, naj pesniku »nikar ne pade v glavo kdaj svoje cunje iz Zvonovih letnikov pobrati ter jih v lični zbirki povite slovenskemu občinstvu ponujati«, je Aškerc 1890 izdal svojo prvo zbirko Balade in romance. klasično po učinkovitih idejah, pretresljivi snovi in bogastvu motivov, hkrati pa po živem, dramatičnem načinu izražanja! Idejno je postala že ta prva A-škerčeva zbirka izrazit sodoben tekst nacionalno in socialno čute-čega pesnika. Pri tem mu služi tudi zgodovinska snov (venac balad »Stara pravdal«) v podkrepitev sodobne miselnosti in časovnega stremljenja.
Marja Boršnik
Velika slovanska družina
v številkak po zadnji vojni
Pred nedavnim smo govorili o površini in prebivalstvu slovanskih držav, danes pa si oglejmo velikost posameznih narodov.
Začnimo spet s Sovjetsko zvezo. ZSSR je mnogonarodna država; v njej živi malo manj kot 180 različnih narodov, ki so med seboj popolnoma enakopravni in prav zato tako globoko predani in zvesti svoji sovjetski domovini. Tako sožitje je seveda mogoče le ob socialističnem družbenem ustroju in ob tako odlični lenin-sko-stalinski narodnostni politiki. Od vsega prebivalstva Sovjetske zveze prdstavljajo Slovani približno tri četrtine, to bi se reklo nekako 150 miliionov ljudi. To veliko število pripada trem slovanskim narodom, ki jim je Sovjetska zveza domovina in ki tvorijo obenem tako imenovano vzhodnoslovansko skupino. To so Rusi, Ukrajinci in Belorusi. Tako po izvoru kakor po jeziku, kulturi in načinu življenja so si vsi trije silno blizu. Ukrajinec razume Rusa in Rus Ukrajinca brez vsake težave; še manj pa je razlike med Rusom in Belorusom. Vsak treh narodov ima’ svojo lastno zvezno sovjetsko republiko. Dočim pa je ruska država že stara politična tvorba, so Ukrajinci in Belorusi prišli do lastne države šele po veliki oktobrski revoluciji, ki je razbila okove carskega narodnostnega zatiranja.
Rusi
Ruski narod je, kakor je dejal maršal Stalin, najodličnejši od vseh narodov Sovjetske zveze. Njemu pripada tako po številnosti kakor po pomenu v zgodovini zgraditve Sovjetske zveze prvo mesta Spomnimo se na besede sovjetske držhvne himne: »Velika Rusija je zvezo skovala svobodnih republik, svobodnih ljudi.« Rusi žive po vsem ozemlju Sovjetske zveze; njih osnovno jedro pa naseljuje v Evropi srednji del takoimenovane vzhodnoevropske ravnine, v Aziji pa sorazmerno širol» pas ob prekosibirski železniški magistrali (v Sibiriji tvoriio Rusi nad 80% prebivalcev). V celem živi v Sovjetski zvezi danes nekaj nad 100 milijonov Rusov, to se pravi, da predstavljajo več kot polovico vsega prebivalstva. V sami ruski federativni SSR je približno tri četrtine prebivalstva ruske narodnosti, torej nekako 83 milijonov.
Ukrajinci
Drugi največji narod v Sovjetski zvezi, pa tudi drugi največji slovanski narod sploh so Ukrajinci. Dolga stoletja je živelo ukrajinsko ljudstvo pod različnimi gospodarji, razdeljeno na različne države. Oktobrska revolucija mu je prinesla, kakor smo rekli, lastno državo, velika domovinska vojna pa je privedla do končnega zedinjenja vseh Ukrajincev. Leta 1939 se je združila s svobodno sovjetsko Ukrajino zapadna Ukrajina, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Poljski (del tega ozemlja je pred prvo svetovno vojno spadal k Avstro-Ogrski), leta 1940 ukrajinski del Besarabije in Severna Bukovina, leta 1945 pa končno še Zakarpatska Ukrajina. Vseh Ukrajincev bo danes v Sovjetski zvezi nekaj manj kot 40 milijonov; kakih 33 milijonov jih živi v Ukrajinski SSR, kjer tvorijo nad 80% prebivalstva, mnogo pa jih je tudi v drugih republikah Sovjetske zveze (naj za primer omenimo samo Moldavsko SSR in Sibirijo).
Belorusi
Belorusi so tretji največji narod v Sovjetski zvezi, obenem pa četrti slovanski narod po velikosti (za Poljaki). Oktobrska resolucija jim je prinesla svobodno državo, Belorusko SSR, leto 1939 pa zedinjenje vsega narodnostne-
ga ozemlja, ko je pripadla Sovjetski zvezi Zapadna Bela Rusija, dotlej proti volji prebivalstva del Poljske. Belorusov je danes približno 10 milijonov.
Poljaki
Prehajamo na Poljsko. Poljska se je znova pojavila na zemljevidu Evrope kot svobodna država po prvi svetovni vojni leta 1918 — toda meje, ki jih je dosegla takratna poljska vlada na vzhodu, so bile vse prej kakor narodnostne. Kakor nekdaj carska ruska vlada, je vodila tudi panska Poljska do drugih slovanskih narodov politiko narodnostnega zatiranja. Skoraj polovico prebivalstva so tvorile narodne manjšine, največ Ukrajinci in Belorusi; taka država seveda ni mogla biti trdna. Istočasno pa na zapadu niso bili vsi Poljaki vključeni v poljsko državo; nad 1 milijon Poljakov je živelo v območju nemške države (največ v Sleziji in v južnem delu Vzhodne Prusije) pod težkim narodnostnim zatiranjem. Toliko bolj močna in zdrava je nova demokratična Poljska, ki ima za svojo vzhodno mejo narodnostno črto, na zapadu pa ob-
sega starodavno poljsko zemljo, ki so jo Nemci v teku stoletij več ali manj germanizirali. Tako je zdaj vse poljsko narodnostno o-zemlje združeno v poljski državi — kot edino nerešeno vprašanje moramo omeniti tešinsko o-zemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Češkoslovaški (1270 km2 s 300.000 prebiva’ci), pa ga kot poljsko zemljo zahteva Poljske zase. Vprašanje bo rešeno sporazumno v roku dveh let. Glede Ukrajine v in Belorusov, ki žive na poljski strani sedanje nove meje, in Poljakov, ki žive na sovjetski strani, je bil sklenjen med ZSSR in Poljsko poseben dogovor, da se lahko preselijo v svojo državo, in preselitev je bila v glavnem že izvedena. Ker so iz Poljske preselili tudi Nemce, kolikor niso pobegnili že sami, je danes Poljska narodnostno zelo enotna; Poljaki tvorijo okrog 98% prebivalstva. Vseh Poljakov na poljskem sklenjenem narodnostnem ozemlju je danes približno 23 milijonov. Izseljencev, ki žive y Ameriki, po raznih državah Evrope ali kjer koli drugje — pri tem seveda ne štejemo, kakor jih tudi zgoraj nismo upoštevali. Ker pa se jih mnogo — ne samo na
Poljskem — vrača domov, se bodo številke, ki jih navajamo, tudi zaradi tega povečale.
Cehi in Slovaki
V Češkoslovaški živita dva slovanska naroda: Cehi in Slovaki. Skupaj s Poljaki in Lužiškimi Srbi tvorijo ti štirje narodi druge, zapadnoslovansko skupino. Cehi in Slovaki so že leta 1918 dosegli državo, ki je združevala celotno sklenjeno narodnostno ozemlje o-beh narodov; toda približno eno tretjino prebivalstva so tvorile narodne manjšine, predvsem Nemci, ki so bili do države sovražno razpoloženi. S sedanjo preselitvijo Nemcev in Madžarov je dobila Češkoslovaška, kakor Poljska, narodnostno enotno podobo: okrog 98% prebivalstva je češke in slovaške narodnosti. Cehov je približno 8 milijonov in pol ter so za Belorusi peti slovanski narod po velikosti; Slovakov je nekaj nad 3 milijone ter so na devetem mestu med slovanskimi narodi. V zadnjem času je bila končno sklenjena pogodba med Madžarsko in Češkoslovaško o zamenjavi madžarskega prebivalstva na slovaškem in slovaškega na Madžar-
skem ter se je tudi že začela izvajati. Na Madžarskem živi namreč nad 300.000 Slovakov, ki jih je bila tam pred stoletji naselila avstrijska vlada; vrnili se bodo v domovino.
tu/iški Srbi
Lužiškf Srbi so danes še edini nesvobodni slovanski narod. Njih usoda še ni odločena; določila jo bo mirovna pogodba z Nemčijo. Organizacija »Domovina«, ki Vodi v sedanjih časih Lužiške Srbe tudi politično, se je obrnila na pet velikih zaveznikov z zahtevo po osamosvojitvi Lužice. Koliko je danes Lužiških Srbov, je težko reči. Stoletna germanizacija je neprestano manjšala njih število; štetja, ki so jih izvajali Nemci, so bila — vštevši zadnje leta 1946 — vodena krivično in ne dajejo še daleč ne prave številke. Na današnjem ozemlju Lužiških Srbov živi 900.000 prebivalcev, od teh jih pripada (po lužiškosrb-ski cenitvi) lužiškosrbski narodnosti 500.000, med njimi pa bo kakih 200.000 res narodno zavednih in lastni jezik govorečih Lužiča-nov. V zadnjem času so se pravna lužiškem ozemlju v velikem številu naselili Sudetski Nemci,
seveda namenoma. Lužiški Srbi so terej najmanjši slovanski narod. Zanimivo pa je, da imajo Lužičani dva književna jezika, gornjelužiškega in dolnjelužiške-ga, ki sta si seveda med seboj zelo podobna. V vsakem govori približno polovica prebivalstva.
Zdaj prehajamo na zadnjo, južnoslovansko skupino. Tu imamo opravka z dvema državama: FLR Jugos'avijo in Ljudsko republiko Bolgarijo. V Jugoslaviji živi pet slovanskih narodov; Slovenci, Hrvatje, Srbi, Crnogorci in Makedonci. Dasi je bila Jugoslavija u-stvarjena že leta 1918, je bila Vendar- enakopravnost in resnična svoboda vseh njenih narodov dosežena šele v narodnoosvobodilni borbi in novi Jugoslaviji, ki je iz nje nastala. Vsak izmed naštetih narodov ima zdaj svojo lastno ljudsko republiko; njih pripadniki tvorijo približno 87% vsega prebivalstva Jugoslavije; 13% je narodnih manjšin (največ Sipta-rov, potem Madžarov, Romunov in drugih), ki uživajo v novi Jugoslaviji popolno svobodo narodnega in kulturnega razvoja ter so povsem enakopravni s Srbi, Hrvati, Slovenci, Crnogorci in Makedonci.
Slovenci
Slovencev je na ozemlju LR Slovenije — prištevši že Slovensko Primorje, ki pripade Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo — približno 1.350.000, kar predstavlja okrog 96% vsga prebivalstva. Na žalost pa vsled imperialistične politike takoimer.ovanih zapadnih zaveznikov danes še ni združeno y Jugoslaviji vse slovensko narodnostno ozemlje. V območju Svobodnega tržaškega o-zemlja živi približno 1,20.000 Slovencev, na ozemlju, ki je ostalo Italiji, 80.000. Nerešena je še usoda 120.000 Slovencev na Koroškem. Na Madžarskem živi 6.000 Slovencev. V celem bi torej našteli na sklenjenem narodnostnem ozemlju približno 1.700.000 Slovencev. Po velikosti smo torej med slovanskimi narodi na desetem mestu.
Hrvati
Hrvatov je v Jugoslaviji približno 3.640.000; šteta je sem tudi Istra, Reka in Zader. Razen v LR
Hrvatski, kjer je približno tri četrtine prebivalstva hrvatske narodnosti, živi veliko število Hrvatov v LR Bosni in Hercegovini! (približno ena četrtina prebivalstva pa tudi v Vojvodini. Pri podajanju številk za posamezne narodnosti v Jugoslaviji se moramo zavedati približnosti vseh teh navedb: ljudsko štetje po vojni še ni bilo izvedeno, žrtev vojne je bilo po različnih predelih države različno mnogo, stare jugoslovanske narodnostne statistike pa niso preveč zanesljive, saj so se vršile v duhu narodnostne politike nekdanjih jugoslovanskih vlad. — Izven ozemlja Jugoslavije moramo omeniti še Gradiščanske Hrvate, ki jih je danes na avstrijskem Gradiščanskem še najmanj 70.000.
V	vrsti slovanskih narodov pripada Hrvatom osmo mesto.
Srbi
Srbov je y Jugoslavji — spet seveda samo približno — 6.200.000; to je nekaj nad 40% vsega prebivalstva Jugoslavije. Po velikosti so torej sedmi slovanski narod. Razen v LR Srbiji (v Srbiji v ožjem smislu tvorijo Srbi 93% prebivalstva, v avtonomni pokrajini Vojvodini nekaj nad polovico, v avtonomni oblasti Kosovo-Metohija pa malo nad eno četrtino: večina je tu šiptarske narodnosti) žive Srbi še v LR Bosni in Hercegovini (44% prebivalstva) in v LR Hrvatski (20% prebivalstva.)
V
Črnogorci
Črnogorcev, ki žive v LR Crni gori, je okrog 370.000. Dasi tvorijo poseben narod, se vendar čutijo in so po izvoru in jeziku eno s Srbi. V vrsti slovanskih narodov so na predzadnjem, dvanajstem mestu.
Makedonsko narodnostno ozernf-Ije pripada trem državam; eden teh delov, jugoslovanski, je dosegel v narodnoosvobodilni borbi svojo lastno državnost in je z drugimi narodi Jugoslavije združen v FLRJ. V tem delu Makedonije, ki ga imenujemo tudi Vardarska Makedonija, živi približno 750.000 Makedoncev, kar predstavlja približno 70% prebivalstva LR Makedonije. V Egejski Makedoniji, ki pripada Grčiji, živi 270.000 Makedoncev; ti so izpostavljeni silnemu preganjanju s strani sedanjega grškega režima in mnogi monarhofašistični grški politiki bi jih radi izselili iz Grčije. Ze po prvi svetovni vojni je grška vlada na makedonsko ozemlje naselila veliko število Grkov, ki so se morali umakniti iz Male Azije, da bi tako zabrisali narodnostno sliko te zemlje. V Pirinski Makedoniji, ki je del Bolgarije, živi končno še 200.000 Makedoncev; celotno število Makedoncev bi torej znašalo približno 1.250.000 (enajsto mesto v vrsti slovanskih narodov.)
Ena od jugoslovanskih ljudskih republik ne predstavlja države posebnega naroda. To je LR Bosna in Hercegovina, katere prebivalstvo označujemo navadno kot »Srbe, Hrvate in muslimane.« Teh muslimanov, ki jih tu nismo prišteli ne Hrvatom ne Srbom, je približno 780.000; vsi trije deli tvorijo 97% vsega prebivalstva Bosne in Hercegovine. Po govorici se med seboj prav nič ne razlikujejo.
Bolgari
V	Bolgariji, zadnji državi, ki nam ostane pri tem pregledu, živi približno 6.300.000 Bolgarov, ki predstavljajo nekaj pod 90% vsega prebivalstva v Bolgariji. Po velikosti so Bolgari šesti slovanski nerod.
V	celem torej znaša število Slovanov — ne da bi šteli sem izseljence, raztresene po vsem svetu, ki jih nikakor ni malo — upoštevano je le prebivalstvo narodov na narodnostnem ozemlju, nekaj nad 200 milijonov, recimo o-krog 205 milijonov. Od teh ie Rusov skoraj polovica. Vzhodnoslovanski skupini pripadajo 3 narodi s 150 milijoni, zapadnoslovan-ski skupini 4 narodi s 35 milijoni, južnoslovanski skupini pa 6 narodov z nekaj nad 20 milijoni.
Vasilij Melik
ZEBU v krizi
LEP PRIMEREK 2IVALI ZEBU — IMENITNA GRBA, ROGOVI PA SE KOMAJ VIDIJO IZ PONOSNE GLAVE
Kaj ie s telesom
Pred tedni sem bral v Ljudskem tedniku trditev, da znaSa pritisk v središču naše zemlje okoli dva milijona atmosfe/. Pa je li to res? Ko je Izaku Newtonu padlo z drevesa jabolko na glavo, mu je v istem času „padlo" v glavo tudi vprašanje „zakaj". Zakaj je to jabolko padalo proti zemlji in ne v nasprotno stran? će vržemo kamen v zrak, zakaj se vrne na zemljo in ne nadaljuje svoje poti naprej proti zvezdam? Newton sl je odgovoril sam in je rekel, da je temu pojavu vzrok privlačnost zemlje. Kasneje so drugi znanstveniki potrdili dejstvo, da vsako telo privlačuje k sebi druga telesa; čim večje in bolj gosto Je, tem večja je njegova privlačnost.
Gravitacija ali privlačnost zemlje Je med nami navadnimi smrtniki poznana pod imenom teža ali težnost. To je ena izmed raznih vrst sile. Naše ozračje je sestavljeno iz raznih plinastih teles, katerih vsako ima večjo ali manjšo težo, to je, da ga privljačuje zemlja z večjo ali manjšo močjo.
Naši barometri, ali po naše, tlakomeri nam kažejo, da tehta naš zrak ogromno množino centov. Teža zraka, ki pritiska na trdo in kapljivo-tekočo površino naše zemlje, je tolika kolikor bi tehtalo deset metrov vode, ki bi pokrivala vso našo mokro in suho površino. Prav za prav bi veljalo to za morsko površino, ker ha gorskih vrhovih bi moralo biti vode nekaj manj kot deset metrov, da bi odgovarjala ondotni teži zraka. Zrak je namreč tako težak, da na morski gladini pritiska na vsak kvadratni centimeter s težo enega kilograma. Deset metrov globoka voda Pritiska z enako težo.
Kako delujejo sesalke ali črpalke? Voda, sama sebi prepuščena, sili ved-ho navzdol, da bo čim bliže središču zemlje. Od tega svojega smotra se Pod vplivom raznih drugih sil včasih odmika. Ena takih sil je kapilai-nost ali lasovitost, druga je izhlapevanje, tretja je ta, ko jo nesemo ali peljemo iz doline na hrib ali če jo tja poganjamo s črpalkami itd. Teža zraka pritiska na vodno površino povsod in če je ta pritisk tudi povsod enak, se voda ne bo nikamor zgenila. Ako se pa iz enega ali drugega vzroka zgodi, da je zračni pritisk na nekem delu vodne površine večji nega na drugem, bo voda, kjer Je pritisk večji, upadala, kjer je pa manjši, se bo dvigala, dokler se teža dvignjene vode ne izenači s pritiskom. Ko črpalka srka vodo iz vodnjaka, je ne vleče navzgor, kakor bi vlekel verigo iz jame, marveč napravlja le v svoji cevi prazen prostor (vakuum), kjer ni zračnega pritiska. Voda izven cevi pa je temu Pritisku podvržena in zato sama sili v cev, kjer tega pritiska ni. Posebne Zaklopke v črpalki preprečujejo, da bi se voda vrnila navzdol. Ker znaša Pritisk zraka na naših tleh na en kvadraten centimeter en kilogram m ker tehta deset metrov debela plast vode tudi en kilogram na vsakem kvadratnem centimetru, je jasno, da teža zraka ne more potisniti vode v zraka prazno cev više od desetih metrov. Resnično niti toliko ne, čemur 80 krivi drugi vzroki. Torej nobena sesalka na svetu ne more „potegniti" vode iz vodnjaka, ki je deset ali več metrov globok. Kadar hočejo ljudje iz globokih rudnikov odpla-viti nadležno vodo na površje, morajo postaviti sesalke na dno rudnika. Sesalka namreč lahko potiska vo-<Jo v katerokoli višino, če Je dovolj močna, ne more Je pa potegniti k sebi, se je Voda deset ali več metrov hiže od nje.
1)3 se zdaj vrnemo k začetnemu Vprašanju. Naša zemlja Je telo, ki Privlačuje k sebi vse, kar je tvar-hega. Največja njena privlačna sila j® na njenem površju. Tu deluje ta sila samo v eno smer: proti središču Zemlje, v nasprotno smer Je tudi nekaj podobne sile (privlačevanje °zračja, lune, zvezd, ki so nad na-*hi), ali ta je tako neznatna, da je Praktično neopazna. Ako bi mogli izvrtati skozi središče naše zemlje pre-'ta bi mogli „pogledati" skozi in s °zi do nasprotne strani oble, kaj hdslite, kaj bi se zgodilo, če bi vrgli a to Jamo veliko skalo? Ali mislite, v® bi na nasprotni strani priletela
en? Ne, skala bi z neprestano nara-
SAMOTNO __ SEDI CABOCLOS NA OGRAJI IN S PAZLJIVIM OČESOM SLEDI ŽIVINI
V času prvih vlakov in kalifornijske zlate mrzlice je živel ameriški senator za zvezno državo Missouri, Thomas Hart Bonton Mncgim ljudem se je zdel sanjač in zanesenjak, ko se je boril za stvar, ki se nam danes dozdeva sama ob sebi razumljiva. Boril se je za prekccelinsko železnico — od Chicaga in &t, Louisa pa do Pacifika. V svoji daljnovidnosti je predvidel, da bodo nekoč železnice
ščajočo brzino padala do središča zemlje zaradi težnosti, od središča bi nadaljevala-pot zaradi svojega zaleta skoro do nasprotnega izhoda, potem bi padala nazaj proti vhodu, v katerega Je bila vržena, a tudi tega bi ne dosegla, ker bi se prej vrnila v nasprotno smer. Tako bi nihala „gor" in „dol" toliko časa, da bi končno obstala v središču zemlje. Ko bi bil v središču zemlje velik votel prostor, bi obstala sredi tega prostora, ne da bi se kjerkoli dotikala „tal". Na tem mestu ne bi imela nikake težnosti, ker bi jo od vseh smeri privlačevala gmota zemlje, ki jo obdaja. Osna tuljava na kolesu je v istem položaju: ker Jo od vseh smeri (čeprav samo v vodoravni ploskvi) vlečejo prečke, se nikjer ne more približati kolesnemu obroču.
France Magajna
Op. uredništva. — Na telo, ki Je v središču zemlje, pritiska z vsen strani zemlja z vso svojo gmoto. Zato je pritisk tako ogromen. Ker pa je ta pritisk od vseh strani enak, obstane telo na mestu, če bi pa telo ne bilo dovolj trdno, bi ga ogromni pritisk zdrobil v prah.
Govedo v Braziliji ni popolnoma takšno kot so naši voli in krave. Tamkajšnje govedo se imenuje zebù, Te živali so manjše od našega goveda in njih poreklo v Braziliji sami ne sega prav daleč.
Vemo, da je že prazgodovinski človek poznal govedo, saj so poznane celo slike, izpraskane v kamen, ki so se našle poleg drugih najdb iz prazgodovine. Kajpak so razne vrste goveda; vsakomur so gotovo poznana imena bivol, bizon, tur itd. Ena izmed teh vrst so zebù, katerim je kot domovina pripadla Indija.
Bilo je v zadnji četrtini prejšnjega stoletja, ko si je nek Brazili-janec Manna prizadeval, da bi kako odpomogel revščini, ki je nastopila v živinoreji. Toda iz Indije je težko dobiti tudi zebù, ki pač pripadajo govedu in so torej tudi oni svete živali. Saj je znano, da uživajo krave v Indiji največjo svobodo in spoštovanje in da se jih nihče ne sme dotakniti. Bra-zilijanci pa, ki ne gojijo do goveda tolikšnega češčehja,, so nekaj teh zebù ukradli in jih prepeljali V Brazilijo.
tekle od obale do obale in vezale morja.
Senator Bonton je na nekem zbrrovanju v St. Louisu leta 1849 priporočal gradnjo železnice, ki bi tekla preko vse ameriške celine. Toda dvajset let je preteklo od tega zovora pa do dne, k je bila zgrajena prva železnica, ki je spajala dve obali.
Železnica je bila važno poglavje v rešitvi vprašanja prevozov in prometa med vzhodno in zapadno obalo ter so ga že začeli reševati okoli 1. 1830. Američani so kmalu spoznali veliko važnost prvih železnic, ki so spajale reke in kanale ter so jih pedaljševali in med seboj povezali, da so spajale vedno bolj oddaljene kraje- Milje železnic so rasti e kakor gobe po dežju Kakor arterije v človeškem telesu, tako so železnice prodrle v vsak kotiček ameriškega telesa med Atlantskim oceanem in reko Mississipi. Toda na železnico, ki bi vezala Atlantski ocean z obalo San Franc sca — na zvezo, ki se je ljudem tedaj dozdevala nepojmljiva — so še vedno čakali.
Bentonovo prizadevanje za zgraditev prekocelinske železnice je v štiridesetih letih 18. stoletja podkrepila naraščajoča trgovina z zapadom. Odkritje zlata v Kaliforniji leta 1848 je dalo še večji zalet. Toda z gradnjo so začeli šele leta 1862. Prvi del so gradili od Pacifiške obale proti vzhodu, drugega pa od Nebraske proti zahodu. Pot je vodila prekb gora, puščav
Po vsej tej pustolovščini in po dolgi vožnji čez morje so se zebù nekoliko slabo počutili, toda popravili so se in vrsta, ki se je zdela slabotna in rahitična, je postala zelo krepka. Danes je v Braziliji kakih 45 milijonov glav zebù.
Od našega goveda se zebù takoj ločijo po grbi (ki ni seveda tolikšna kot pri velblodu) takoj za vratom in pa po obilici temnih ma-rog, ki so posejane po telesu. Njih oči gledajo v svet nekako otožno, njih mukanje je skoraj hripavo, sicer jim pa zelo ugaja polenariti in za uro prijetnega oddiha bi žrtvovali življenje.
Njihovi lastniki se imenujejo zebuieros. Ti se ukvarjajo le z organizacijo nakupa in prodaje. Tisti pa, ki so poleg zebù žrtve špekulacije, so pa njihovi redilci, tako imenovani caboclos. Njih delo ni lahko in morajo tako rekoč učiti zebù pametno živeti. In čeprav si ti caboclos včasih privoščijo ne-
in rek- Najprej se je vzpenjala po strmih pobočjih Sicure Nevade, katere grebeni se dvigajo miljo in pol nad morsko gladino. Včasih so jo morali graditi na skalovitem pobočju nad prepadom, včasih je dolge milje tračnic pokrivala debela blast snega in ledu ter zemlje, ki so jo plazovi prinesli z gora. Ves trud je bil zaman in znova so morali začeti z delom.
Železnica je rastla miljo za miljo od Omahe v Nebraski proti zahodu ter od Sacramenta v Kaliforniji proti vzhodu. Kitajski delavci so kopali skupno z irskimi delavci in veterani iz ameriških osvobodilnih vojn. Vsako miljo proge so morali začeti graditi ped zaščito izvidnic; kajti Indijanci so bili napram njim sovražno razpoloženi. Na opozorilo izvidnic so morali delavci večkrat v trenutku zamenjati lopate in krampe s puškami ter samokresi.
Pri rtu Promontory Point na severni obali Velikega Slanega jezera sta se železnici srečali. Bilo je nekega jasnega in hladnega dne v maju 1869- Dva vlaka, prvi z vzhoda, drugi z zahoda, sta si stala nasproti na tračnicah. Prisotnih je bilo približno 600 gledalcev, ki so se gnetli na obeh vlakih, nekaj Indijancev, Meksikancev in vojakov v uniformah. Seveda ni smel manjkati fotograf s kamero. Tudi telegrafisti so bili pripravljeni pri aparatih, da bi sporočili veliko novico ljudstva med obema oceanoma.
koliko razsipnosti v razkošnem San Paolo, spadajo vendar med naj-ubožnejše in najnižje med prebivalstvom Brazilije.
Sedaj pa zebù preživljajo neko krizo in mogoče, da se bo njih rod nekoliko zmanjšal.Vzrok za to je v kratkovidni špekulaciji lastnikov, zebuieros, še bolj pa v borbi, kt jo mora Brazilija voditi proti internacionalnim monopolom, ki jim ni do drugega, kot da preprečijo brazilskemu govedu dostop na velike svetovne trge. V tej borbi je vsako sredstvo dobrodošlo. Tako se je nedavno razširila med goveđom v neki državi neka nalezljiva bolezen in takoj se je skušalo onemogočiti zebù, ki so bili tjakaj uvoženi, češ da so oni prinašalci te bolezni. Po pravilno prestani karanteni se je izkazalo, da je brazilsko govedo zdravo, toda kadar je treba škoditi, tudi obrekovanje nekaj zaleže.
Položili so zadnji prag — ki je iz pološčenega lovorjevega lesa iz Kalifornije — in vanj vdelali srebrno ploščo, ki naj bi ostala v spomin na dan. Nato so zabili še zadnji žebelj, ki je narejen iz kalifornijskega zlata- V fraku in cilindru je prisostovoval slavncsti bradati guverner zvezne države in predsednik «Central Pacific Rail-road» Leland Stanford s srebrnim kladivom v roki. Telegrafist je bil pripravljen, da vsak trenutek pritisne na gumb Pri vsakem u-darcu na zadnji žebelj, je moral dati znamenje, da bi ves narod lahko prisostvoval velikemu dogodku.
Guverner Stanfcrd je zavihtel kladivo in — zgrešil. Možje, ki so zabijali žeblje vse dolge milje od Omaha in Sacramenta, so s« gromko smejali. Pit pravi j eni telegrafist je znak vseeno oddal. Obe lokomotivi sta se počasi premaknili naprej in se skoraj do. taknili z odbijači. Strojevodji sta izstopila in si stisnila roke. Nato je vsak izmed njiju razbil steklenko šampanjca na lokomotivi drugega. Množica je vzklikala, godba je igrala, toda oglušujoče piskanje obeh lokomotiv je skoraj udušilo druge zvoke.
Slavnost je bila gotovo največja in najbolj razgibana od vseh nevojaških slavnosti, kar jih pomni ameriški narod Kajti prav železnica je največ pripomogla k zedinjenju državic med vzhodno in zahodno obalo.
Prekocelinska železnica v Severni Ameriki
ALEKSEJ TOLSTOJ
MATI IN HČI
NOVELA
NaSli so jo na poti. Najprej so mislili, da je dekle mrtvo in GriSa je obrnil volan, da ne bj zavozil preko njenih bosih nog. Toda ona je privzdignila glavo in veter ji je razmrSil lase GriSa ustavi, Jurij, ki je sedel z njim, skoči iz kabine in se nagne nad deklico.
— Stopi v kamion.
Ona se zgane, poskusa vstati in zopet leže v blato. Njen bled; obraz, z napol zaprtimi očmi, je bil bolan in sestradan kakor pri psu, kj čepi kraj plota z ostankom vrvice na vratu in ne da bi prosil gleda mimoidoče. Jurij je pogledal okrog, — v srepi, pod mokrimi poletnimi oblaki ni bilo nikjer videti ne ene hiče.
Tako je! Razumljivo! — reče strogo Jurij, čeprav ni niC razumel in dvigne deklico. Glava se ji je povesila, padla mu na ramena, a se kmalu zopet preplašeno dvignila. Videti je bilo, kot da so ji tudi kosti bile prazne, tako je bila suha in lahka.
Jurij jo je posadil na zvito povoščeno platno med zaboje z municijo, skočil v kabino in zaloputnil vrata z umazanim preluknjanim steklom.
— Sedaj poženi z vso silo. Zakasnili smo. GriSa reCe in obme volan; Ona je od nekod tu, iz bližine, a mi jo bomo bogve kam odvedli.
Ko so prevozili 4—5 km, je Jurij odgovoril s hreSčeCim glasom, kot se je naučil govoriti v vojni. — Jaz se Čudim tvojemu miselnemu aparatu.
— Težko da bo kaj iz nje, — reče GriSa in si briše z rokavom znoj s čela. Toda deklica je bila živa. Prenesli so jo v Šofersko kabino in GriSa ji reče strogo: — Pazi, ne dotikaj se stvari, sedi mirno.
Toda Cernu? V njej je brez tega komaj tlel plamen življenja pod tanko, strgano obleko.
Jurij je dolgo hladno gledal na njeno poveSeno glavo in obraz, na dve starčevski gubi ob polodprtih ustih. Ko so arti-lerijci nehalj iztovarjati, je odšel v bajto. V okopu pri vhodu je na zaboju municije sedel kapetan, komandir baterije, z obritim, širokim, bakrenordečim, kakor oparjenim obrazom, kadil kratko pipico in z zadovoljstvom vdihaval dim.
— KakSen mir! kaj? — reče Juriju, — sliSijo se Soje. Priletele so zjutraj, naj jih vrag vzame.
— Kako se počutite ? — vpraša Jurij.
— Eh, nocoj smo nažgali Švabe. Jih hočete videti: pet tankov in dva psiholoSka napada, z brega se vidijo bogati rezultati.
Ubogljivo je pusluSal kapetana, ki se Se ni povsem ohladil od nočne akcije in rekel s krepkim glasom: — Imate kaj zaplenjenih slaščic, čokolade na primer!
— Čokolade? — se začudj kapetan in potegne pipo iz ust. — Prvič v življenju slišim, da si želj star poročnik v tej pustinj} čokolade.
'vTi- Prj Vnehi v'kamionu je neka deklica.
<■ Takoj bf povedal! Treba je vprašati izvidnike, ki prinašajo često čokolado.
Jurij je s svojim hreščečim glasom objasnil, da ga kapetan ni prav razumel.
SH so h kamionu. Bakren kapetanov obraz se je skrčil od bolesti ko je videl izmučeno dete.
— Kako se imenuješ? — vpraša z globokim zamolklim glasom.	—
Deklica je, ne da bj odgovorila, zopet stisnila glavo med ramena.
— Pretepali so jo, — reče kapetan — To je jasno... Oh, zverine, oh, zverine!... — Zadržujoče je vzdihoval, spominjajoč se svoje družine, katero so Nemcj- prav tako razgnali, uničili. — Ona je verjetno iz Vladimirskega, na drugi strani... Kaj nameravate z njo? (Jurij je skomizgnil z rameni). Tukaj v bateriji bo nemir, pojdimo poiskat čokolado.
— Nikar, nikar, — je komaj slišno Šepnila deklica, ko sta Jurij in GriSa poskušala, da jj dasta v usta košček šVabske čokolade. Prsti vseh treh so bili grobi, debeli, a dekličina ustka majhna. - strah jih je bilo, da se jih dotaknejo. Mučili so se, nagovarjali jo, končno je začutila okus na ustnicah, umazanih od čokolade in je malo razklenila zobe. Kapetan se je veselo oddahnil in ji dal pol tablice čokolade.
Deklico so pustili v kabini z GriSo. Jurij se je vrnil na kamion, da bj gledal v nebo. Taval je na levo in desno, kadil in se vrnil. GriSa je končno opazil, da ga deklica gleda, torej je čokolada učinkovala. Dal ji je drugo polovico tablice in ji dejal:
— Hočeš, da se pogovarjava ali ne ? Tj si že velika.
Nočem, — je odgovorila tiho.
— Zakaj? Smo naši. Povej mi, kako tj je ime. NimaS nobenega svojih? Kje imaš očeta in mater?
Deklica se je obrnila in ga ni več pogledala, a tudi čokolade ni pojedla. Nastanili so jo v bajti z lesenim podom v gozdni dolini, kjer je blizu postaje bilo skladišče municije in kjer so živeli Jurij, GriSa in Se pet rdečearmejcev. Deklic; so pripravili postelj iz trave, pokrito s plaščem. Izmilj so ji glavo pri studencu, se umaknili, da je nj bilo sram (deklica je imela 10 let) in ji veleli, naj se umije z milom. Jurij ji je opral in zašil obleko. Prve dni so jo hranili pazljivo, po malem in Cesto, toda ker jo je hranilo vseh sedem, je ona vedno, ko so jj kaj tlačih' v usta, govorila; «Nikar, nikar...». Vse dneve je ležala v bajti, obrnjena k zidu, — in videti je bilo, da dremlje. Ko so se z njo Sah’li, se je obrnila v stran. Nekega dne zvečer je Jurij poskušal recitirati otroško pesem o «Neoperu». Deklica ga je tako strogo pogledala, tako očitujoče, da se je zmedel in odšel kadit jz zemljenice.
— Doletela jo je nesreča — mu reče Griša, — z njo nekaj m v redu. Ded, odved; jo na kak način v mesto in jo oddaj
v kako bolnico.
Nasvet je bil dober. Toda ker je bil nasvet Grišin in ne njegov, ga je Jurij zavrnil.
slSPSlgss
V Somraku in v svitanju gora med zvezdami so tulili nen
Ski avioni. S postaje so bobneli protiavionski topovi, razlegale so se težke eksplozije. Spali so kot ptice z napol odprtimj očmi. Jurij in Griša sta se nekoč vrnila zjutraj. Ne da bj jedla sta si z muko sezula čevlje in legla. Na Jurijevo postelj je sedel mitraljezec Vanja, — ta je živel v tej dolini kakor na letovišču, kajti Nemci niso sem niti enkrat prileteli.
— Poslušaj, ona je vse nočj jokala, tako žalostno kot odrasla, — je rekel Vanja — tako, da sploh ni bilo mogoče spati.
Deklica je ves prejšnji dan kot privezana hodila za Vanjo, kamor on, tja ona. On na mitraljezkj položaj, ona za njim. Zapretil ji je skoro: »Skrij se, ne kaži se«. Ona pa je sedla predenj in ga s tihim, obupanim glasom poklicala: »Vanja«. A on njej: »Kaj je, si lačna?« Ona zopet: »Vanja«, toda tako, da se je mitraljezec razjezil.
Ko je poslušal na svoji postelj; to zgodbo, je Griša rekel kot v sanjah: «Tako je, srce se ji je omečilo. In kako ji je ime, nj povedala?
— Nič več ni rekla, samo Vanja jn Vanja, ves dan me je gnjavila. A ponoči jok.
Iste noči se je Jurij prebudil in ko je prižgal električno luč, je videl, da lež; deklica s skrčenimi nogami in da objema blazino, napolnjeno s travo ter v snu žalostno joče in kliče s pritajenim, nejasnim glasom. «Mamica, mamica, kje si?» Jurij je ni hotel buditi, — naj vsaj v snu najde svojo mamo... «Kaj, se skrivaš, mamica?» Deklica je nenadoma utihnila, začela je težko dihati in slabotno, radostno vzkliknila. Našla je torej mamico....
Iz Valjinih kratkih pripovedovanj se je moglo zvedeti tole: Valja in njena tnafj Matrjona Hrabrova sta živeli v Vladimir-skem. Starejšj Valjin brat Andrija je služil v Rdeči armadi, mlajši Miša se je pa izgubil preteklega leta brez sledu, ko so vas zavzel; Nemci. Matrjona Hrabrova se je zelo bala nekega človeka in ko ga je ugledala skozi okno, je govorila o njem s tihim glasom: «Zopet je, antikrist, hodil od hiše do hiše, daj Bog da bi poginil...» Ko je Valja vprašala: «Mama, zakaj imenuješ Mihe ja Ivaniča antikrista?» je maiS odgovorila: «Ko od-rasteš, boš vedela».....
! Prihodnjič !
naš novi roman
fantast jena zgodba o mladem znanstveniku Pop tu iz nazadnjaške dežele Aržanteje. Vsebina aktualna, moderna in ilustrira današnje peripetije v mednarodni politiki.
Roman Ilustrira R. Hlavatj;
.........Valja je nekoliko ur za vrati poslušala, kako so ji mučil; mater, vzdihovanje, stokanje, bolestni kriki, mrmranje, pa zopet vik in krik, toda kot nek tuj glas — ne materin.
Naslednjega dne se je soseda prikradla v Matrjonino hišo, videla na podu kri, pramen las, cunje. Valjo je našla za pre-grajo na razmetani posteljnini, med razgrizenimi blazinami. Deklica je ležala nezavestna. Soseda jo je prenesla v svojo hišo, a vrata Matrjonine hiše podprla s kolom in zaprla oknice.
Sedaj se je prah dvigal ne samo od voz, — grmel je jn se zavijal v črni veter dima ves horizont na zapadu. Tulilo je in bilo po ušesih nebo je bobnelo od nevidnega števila avionov, tako podnevi in ponoči, teden dni in Se več. Slednjič sta trčila dva stoglava velikana. Razburjeno kot v mravljišču je vršalo v ozadju, prihajale so peš in v vozovih čete, polki, divizije in ne izbirajoč poti so drveli kamioni poln; granat kot da so Volga, Ural in Sibir iz polnih prgišč bruhali razpaljeni žar v to deželo, ki je prekipevala grmenja, kjer so se nemške armade v smrtnem besu napenjale, da se prebijejo skozi ruske armade, a se niso mogle ne prebiti, ne zlomiti jih, temveč so poginjale in nove blatno zelene čete, bataljoni, divizije, so se vsuvale iz vagonov, kamionov, drvele v tankih in za njimj ter se razbijale, gorele, se pretvarjale v plamen, frčale raztelešene po zraku po eksplozijah ruske artilerije, bombarderjev in mino-metalcev.
V teh dneh so pozabili na Valjo. Nekoč je Jurij pritekel po cigarete, — upadla lica so mu bila porasla s kocinami, vdrte oči so izgubile sijaj. Videl je tole: v koči, kjer ni že teden dni nihče živel, je bilo vse lepo počiščeno, postelje postlane, na zarjaveli pečici je stal majhen rdeč šopek. Valja je sedela in mimo šivala iz stare krpe srajco za lutko. Ta je bila narejena iz avtomobilskih gum, obraz je imela iz papirja, oči naslikane.
— Dober dan. Valja, kako se imaš? — Dobro. _____________ Se né
bojiš sama?
— Ne, ne bojim se, stric Jurij.
— A kako s teboj: njč ne kuhaš?
— Nimam več vžigalic, pustite mi jih nekaj, stric Jurij... Jaz sem tudi kuhala.
— Dobro je... Bodi junak, Valjka... Stvari ne stoje slabo.« Zbogom.
Vas Vladimirsko so tako naglo osvojili, da ni iz nje zbežal niti en Nemec. Pobegniti niso uspel; niti gestapovci — veliki kamion s črnimi vojaki in njihovim komandantom so ujeli na glavni cesti in ga z vso vsebino sežgali. Fronta se je še dalje pomikala proti zapadu. Jurij se je obenem s pohištvom preselil v gozdič blizu Vladimirskega. Šofer Griša, ki je pripovedoval v Somraku po večerji razne vojne novice, ki jih zvedo kjerkoli šoferji preko drugih ljudi, je povedal med ostalim: «Naša Valjka je vztrajno dekle. Zadnjič je šla v vas in spraševala za onega Miheja Ivanoviča s čudnim priimkom Nepej. Vrnila se je žalostna. Nepej kot da se je udrl v zemljo. Kmetje pravijo o njem : «Bil je za nas hujši od kolere, mi bi ga — pravijo
—	živega v zemljo zakopali.» On to ve, zato se je izgubil. Toda čim je Griša omenil Miheja, je prišla Valja. Njen obraz je bil naguban kot pr; odraslem, ustnice zategnjene. Sedla je na konec deske poleg Jurija. Ko so se o vsem že porazgovorili ter končali in je Vanja mitraljezec potegnil nemško ustno harmoniko in začel igrati, je rekla Valja s povešeno glavo:
— Stric Jurij, poiščite tistega človeka, ki je mučil mojo mamo. — Nato so se vsi obrnil; in pogledali deklico. Jurij je razširil nozdrvi in odgovoril:
— Potrudil; se bomo Valja, da to napravimo... Tovariši, morali bi najti podatke o njem.
To prevzame Šofer Griša. Cez nekaj dni, ob istem času, je on že lahko nekaj povedal. Mihej Ivanovič je prišel v vas od nekod pred kakimi osmimi leti in se oženil z neko kolhoznico vdovo, in jo kmalu spravil v grob. O sebi je pripovedoval, da so on in njegovi predniki bili rudarsk; delavci, toda verjetneje je, da sta on in njegov oče bila pred revolucijo nadzornika v rudniku. Bil je zloben in zvit...
Ko je začela vojna z Nemci, se je Mihej toliko opogumnil, da ni mogel več prikrivati svoje škodoželjnosti in je ves dan vsakemu, kogar je srečal, govoril s sijočim; očmi: »Oh, kri bo tekla ... to bo tekla kri . . .«
O Miheju so tud« govorili, da prisostvuje mučenju, — odkod sicer dve krav« in junec ; in oblekel se je v zelen plašč, si pristrigel brado in lase in nenadoma so videli, da je kadil • cigare. Ko so ljudje opazili, da se bliža njihovi hiši, so skrivali hrano in obleko, kar je je ostalo, in otroke zapodili ven. Pustiti Miheja v hišo niso hoteli, da bi ga pa ne pustili, je bilo nevarno. On nj prihajal k ljudem tako navadno, temveč je potegnil iz žepa steklenico žganja. — Ne ljubijo me moji rojaki,
—	je govoril, ko je sedal za mizo. — Vidim, vse vidim . . . ne verjamejo mi... Spletke o meni, spletke... (Iz drugega žepa je vlekel slanino in jo sekal na kvadratne koščke).
—	Pa kaj jaz nisem človek? Sem mar zver ali vrag? Eh, dragi
moji, težko m; je . . . Tako težko je men; z Nemci !... Verujejo mi od onega dne .	. a kadar Nemec zaupa, ga ne moreš
omajati ... To je tehnika, organizacija. . . Ona ne utegne misliti, malo misli... — Mihej je nalival, prinašal lačnemu domačinu kozarček in slaninico. — In o meni govore podlo, kot da delam v geštapu. Tud; pravijo, da se Mihej, ako se kaj dogodi, ako se povrne sovjetska oblast, ne bo imel kam dati. . . Hajd, boter, izpijva . . . Hočeš . . . Ako sem kaj zagrešil ali slabo povedal, oprostite mi. Prosim vas . . . Glejte, to žganje sem izvabil od njih. Dali so mi, toda kako — Na, porinili so mi ga v nos, kakor psu. .. Glej in moje krave in to je vse tako... Pa ta denar za krave sem že zdavnaj hranil. . . Rad imam mleko, a še rajši suho meso. — In lokavo je namigoval in smejoč se nalival drugič. Toda naj jih vrag vzame te krave, če sem si z njimi pridobil ta glas... Pustil bom vse, pa odšel odtod. Prebil se bom skozi fronto, naj napravijo z menoj kar hočejo, ali pa bom odšel k Verjovkinu, padel predenj, in mu dejal — s krvjo hočem izbrisati vse svoje grehe.
_ Pametnejšj so molčali, ne da bi mu gledali v oči, preprostejši so mu pričeli verovat; in odobravati. A čez nekaj dni so prišli črni.
Jurij je odšel z Valjo v sed m; oddelek in tam povedal majorju o Miheju. Vznemirjeno je pogledovala Valja od Jurija na majorja in tako napeto poslušala, da je bilo videti, da vse njeno majhno življenje gori samo od enega samega edinega upanja, da se najde tud; človek, jn ako se ne najde, bo plamen ugasnil.
Major je zapisal podatke. »Poiskali bomo tega zločinca«.. . In Valja se je nasmehnila, zagledala se je vanj, pa zopet ji je obraz vznemirjeno vzdrhtel.
Na poti po gozdu k taboru je Jurij naglo korakal in Valja mu je sledila...
Stric Jurij, ali ga bo našel?
— Toda odkod naj to vem, Valja . . . Ce je rekel, tedaj ga bo iskal.
— Stric Jurij, tud; jaz ga bom Sla iskat.
— Kaj hočeš ti I Neumnost... Da naletiš na mino alt na kamion, da te povozi.
— Ne morem?
— Ne moreš. In nehaj, umolkni že vendar.
Nekaj dni je Valja žalovala, odgovarjala je samo z »da« in »ne«, sedela v kotu in mršila kratke malo privzdignjene obrvi. Nekega jutra je niso naši; v koči. Pobegnila je. Pričeli so jo iskati, jasno je bilo, da je Sia iskat Miheja. Tako neprijetno je bilo _vsern. — Uh ! Deklica se bo izgubila ! Griša je šel v vas, spraševal, res so jo nekateri videli pri Matrjonini zaprti hišici,
Po^ freh do štirih dneh se je Valja privlekla v tabor kot preplašen psiček, nepočesana, razpraskana, umazana. Niso je zmerjali, niti izpraševali, toda bi« so strogi. Potem ko je Valja spala skoro dan in noč ter se najedla, je zjutraj zopet ni bilo več.
Neka ženska, žena mestnega komunista, k; Se je z dvema otrokoma vrnila v razbito hišo, je pripovedovala sosedom, da je kakih 15 km od vasi na pofi srečala Matrjonino hčer, ki ji je vse povedala, tako žalostno... »!n kako pametna je deklica. Spomnila se je celo, da se Mihej skriva nekje na vojnih utrd-bah . . .« »Vse bom obšla, tetka Stepanida, kjer se poti popravljajo, kjer kopljejo protitankovske rove, vsem bom pogledala v oči. . .« Jokali sva skupaj, dala sem ji košček kruha, pa je odšla. , .«
— Stric Jurij, hitro vstanite, pojdimo... Jurij globoko vzdihne, ko se prebuja. Jutro je komaj sijalo skozi malo okence v ko<i. Valja je stala pr; postelji in dregala strica po obrazu.
Prišla si. . . Zdravo. . . Eh, tj si prava . .. Kaj me suvaš ?	_____
— Pojdiva k onemu stricu, pri katerem sva bila jaz in vi. . . Stric, Jurij, našla sem ga . . . Njen glas je čudno zazvenel. Jurij je Se enkrat zavzdihnil, si obul škornje, se opasal, pogladil lase...
— Valja, ali si ga zares našla?
— Aha . .. tam bom vse povedala, samo hitreje.
Odšla sta v sedmi oddelek k majorju, ki je spal na dveh sestavljenih klopeh, pokrit s plaščem, s torbo pod glavo. Valja je, ne da bi čakala, da se zave in da sede za mizo, naglo hitela pripovedovati, kako je našla in spoznala Miheja.
(Konec prihod nfK'J
[GOSMZJMELMI
^---ROMAN ORONINA 1-J
/|/|	Katarina Lorimer, petintridesetletna lastnica
prodajalne umetniških starin, je na neki graž-bi kupila Holbeinovo miniaturo slike »Gospa z nageljni«, ki jo je namenila prodati v Ameriko in z dobičkom odpomoči svojemu omajanemu finančnemu položaju. Njena osirotela nečakinja Nancy, gledaljška igralka-začetnica, za katero ona skrbi, se je nedavno zaročila z Američanom Maddenom, ki spočetka Katarini ni bil všeč, a se ji je polagoma čedalje bolj prikupil. Sedaj se je vrnil iz Manchestra, kamor je bil spremljal Nancy na gostovanje in Katarina je pristala na to, da mu pokaže kako londonsko znnimivost.
V mirnem kotičku parka pripoveduje Katarina Maddenu svojo preteklost. Bila je iz skromne družine. Začela je kot tipkarica; pozneje je prišla v trgovino z umetninami, ki jo je že skoraj samostojno vodila. Nek odvetnik jo je tudi zasnubil Dasi je bila stvar vabljiva, se ji je odrekla. Ponudila pa se je za sourednL co pri «Collectorju», mesečni reviji za umetnost.
Čez teden dni je bila član uredništva in čez leto dni je zasedala mesto glavne urednice. Nato pa je ustanovila lastno podjetje »Antika, anonimna družim z omejenim jamstvom».1 Sedaj je plula z razprostrtimi jadri. Njena prijateljstva z visokimi osebnostmi so zagotovila toliko v Londonu kot v New-Yorku njeni obrti silen sloves. Seveda ni šlo brez boja: kdo pa nima svojih težkoč? Toda zaslužila je mnogo denarja in bila je darežljiva: lahko je skrbela za mater in za Nancy. Začela je delat] karijero v najširšem pomenu besede.
Ko je končala s svojim pripovedovanjem, je nastal dolg molk. Maddem j] je molče krepko stisnil roko.
»Srečen in ponosen sem, Katarina, da si mi vse to povedala. Obžalujem samo eno osebo«.
»Katero vendar?« je vprašala Katarina.
»Jurija Cooperja«, je počasi odgovoril, »kajti on se je najbrže zavedal, kaj je izgubil«.
»Ni izgubil bog ve kaj! Mislim, da se je oženil in postal srečen.«
Morda je Maddena prevzela tista otožnost, kii tako rada spremlja obujanje preteklosti. Pogledal je na uro in se naglo dvignil.
»Minula je skoraj ura za čaj! Pojdiva v oni tea-room, kamor si ti zahajala in pila bova vroč čaj.«
Sedaj jo je on vodil skozi množico in jo peljal naravnost v tisti tea-room, ki se ga je ona tako dobro spominjala. Bilo je svetlo in toplo. Čajnik je mrmral in se kadil na mizi. V ogledalih ob stenah so se videli obrazi zaposlenih natakaric in skupine gostov, ki so se hreščali se smejali in se šalili okrog majhnih mramornih mizic. Izpraznila sta veliki skodelici čaja in hrustala pražene maslene kruhke.
»Kako so dobri!« je dejala Katarina.
Med jedjo se je videla v ogledalu in si popravljala pod klobuk pramen las, ki ji je večkrat uporno padal na čelo.
»Moj Bog, kako vendar izgledam! Toda sem si zaslužila! Vsaka ženska, ki pripoveduje o svojem življenju, bi morala biti kaznovana!«
»Mar te nisem jaz za to prosil? Nekega dne ti bom povedal svojo zgodbo.«
»Pod pogojem, da mi ne boš pravil, da si prodajal časopise po clevelandskih ulicah.«
Spačil je obraz.
»Seveda! Samo da niso bili časopisi, ampak ame-rikanski lešniki.«
»In seveda si hodil bos.«
»Naravno.«
Zamišljeno je pojedel še zadnji košček svojega praženega kruhka.
.»Sedaj me še samo skrbi, kako bom prebil današnji večer. Ne moreš si zamisliti, kako se počutim zgubljen brez Nancy. Štel bom minute do njenega povratka !«
Obotavljal se je.
»Ti to ne brani, da bi se še malo zavzela zame ta večer? Da bi na primer šla z menoj h kaki predstavi ?«
Razvil je časopis, ki ga je bil spotoma kupil in hitro pregledal vrsto gledaliških oglasov.
»Sodeč po naslovih, dajejo povsod več ali manj dobre stvari.«
»Ne gre zaupati naslovom,« je dejala Katarina.
Imela je občutek, da je ta dan storila dovolj zanj in ni ji bilo mnogo do tega, da bi šla še v gledališče. Vseeno je spremljala s pogledom Chrisov prst do hipa, ko se je ustavil in veselo presenečena je ugotovila, da sta na razporedu Gilbert in Sullivan.
» Jolanthe.U je vzkliknila. Madden je dvignil oči.
»Ti ugaja ta stara opereta?«
Katarina je lahno zardela.
»Tokrat sem jaz naivna! Toda obožujem Gilberta in Sullivana. Morda zato, ker mi nikoli ni uspelo, kadarkoli sem si želela slišati njihove operete. Kolikokrat sem prav v tem tea-roomu sanjala, da bi prisostvovala »Pinaforu«, »MikFadu« ali »Jolanthi«! Toda bila je večerna šola, kjer sem imela dodatne ure in tako mi ni bilo mogoče iti v gledališče.«
»Dobro. Pa pojdiva danes«, je zaključil Madden in poklical natakarico, da bi poravnal račun.
Brez težkoč sta našla mesti zelo daleč zadaj, tako da se je manj opazilo, da nista v večernih oblekah. Orkester je sviral uvertiro. Zastor se je dvignil in Katarina je začutila, kako jo prevzema čar glasbe.
11
Večkrat se ji je pripetilo, da je bila primorana prisostvovati premieri kake moderne revije ali operete, katerih trepetajoči ritem jo je pustil popolnoma mlačno. Tukaj pa je bilo nekaj drugega, ta predstava je odgvorjala njenemu razpoloženju. Malo jo je brigalo, če so te melodije in fantazije moderne ali ne. Ni prikrivala, da uživa, pa čeprav bi mo.'T°i Madden o njej misliti, da ima starinski okus.
Toda Madden je občutil isto in Katarina se je tega zavedala, čeprav ni mnogo govoril. Ob odmorih se je vzdržal vsakega komentarja in jo je nadlegoval samo v toliko, da ji je ponudil sladoled ali kavo. Večinoma je mirno sedel in si z roko podpiral brado, se s komolci opiral na ročice naslonjača in nepremično zrl proti odru. Ko sta odhajala in pred izhodom čakala na taksi, ji je v naglici zašepetal:
»Sedaj imam še en vzrok hvaležnosti do tebe.«
In potem je dodal:
»Nancy bo zelo zadovoljna, ko bo zvedela, da si bila tako ljubezniva z menoj. Ko se bo vrnila, ji bom vse povedal.«
Katarina se je nasmehnila.
»Ne! Saj si vendar ti meni delal družbo.«
»Nikakor ne!« jo je živahno zavrnil Madden. »Kot družabnik jaz pač malo nudim in bojim se, da sem te zelo dolgočasil. Neprestano se vprašujem, kaj se godi v Manchestru.«
Ko sta krenila proti Curzon Streetu, sta obadva mislila na Nancy. Ko se je voz ustavil, je Katarina povabila Maddena, da stopi za hip k njej na skodelico čaja. Sprejel je. V predsobi je na srebrnem pladnju čakal telegram. Katarina ga je odprla in čitala:
»premiera popoln neuspeh stop london odgođen mogoče dokončno odpovedan stop pridem jutri stop jočem jezna nancy.«
Madden si je grizel ustnice in iztrgal telegram Katarini iz rok.
»Uboga mala! To je strašno! Prav res nisem želel, da bi se njena kariera na tak način završila.«
Skoraj nato se je poslovil od Katarine
Sesto poglai/jje
V nedeljo ob šestih zjutraj se je Nancy pojavila na Curzon Streetu. Prebila je noč v vagonu tretjega razreda kot kako ubogo, majhno, onemoglo in zapuščeno bitje. Ostali del ansambla se je zadržal v Manchestru z namenom, da potuje podnevi, toda Nancy je čutila potrebo, da se vrne takoj domov. Neuspeh' tega dela, v katerega je bila vložila tako velike nade, jo je silno razžalostil. Na njenem bledem obrazu se je razodevalo vse razočaranje, ki ga je bila prestala. Na njem ni bilo več običajnega izraza brezbrižnosti in maske zadovoljstva. Kdorkoli je imel Nancy za ljubko in podjetno mladenko, bi jo moral sedaj videti. Zdela se je kot majhna deklica, ki je pravkar bila okregana.
PRIREDIL, IN NARISAL, : MILKO BAMBIČ
JACK CONDON; KRIŠTOF DIMAC
Nekega silno mrzlega jutra si je v trgovini «Tex-tiles» kupovala sukno dawsonska subretka, gospo-nična Arral. Zdolgočasena je otipavala blago in ne-kaj premišljevala. Sprla se je s svojim zaročencem Wildom Waterjem, fantom medvedje postave in ®nem najbogatejših lastnikov zlatih zemljišč. Zaradi hudega mraza je bila opera v Dawsonu skoraj ^sak večer na pol prazna in že cela dva tedna ni oilo pošte z onstran gora. Poleg tega je tudi ljudem Načelo primanjkovati zlatega prahu in ostajali so “oma. Skratka: dolgčas
Ko je stopil Dimač, se ga je vidno razveselila. Potegnila ga je k peči. «Prav vaše pomoči potrebujem. Glejte, Wild bi se rad pobotal z mano in veste na kakšen način? Ve, da imam zelo rada ocvrta jajca, zato namerava pokupiti, kot sem zvedela, vsa ajjca v Dawsonu in me pote mz njimi pridobiti. Pomagajte mi, da ga odvadiva teh bahaških premetenosti. Prehitite Wilda in pokupite vsa jajca še danes. Vem, da so grozno draga, po 2 dolarja, toda Wilda boste lahko odrli kar se da. Ko se pa poročiva, razglasite zadevo, vse mesto se mu bo smejalo in ozdravljen bo bahavosti.»
L/imac se je s L:oKom spravil taicoj na aeio. Ugotovila sta, da čaka v celem Dawsonu 1015 jajc. Òaka na petične sladokusce. «Če se jima res posreči odreti Wilda, zaslužita lahko 7 dolarjev pri kosu, skupai 7000 dolarjev, čok je privlekel sani in jajca’ so bila tako hitro pokupljena, da nikoli tako. Toda zadnjih' 150 jajc sta morala že dražje plačati, ker glas o nakupovanju se je jel širiti po mestu in ko je drugo jutro dosegel Wilda, je ta zaman iskal jajc po vseh' igovinah. Dimac in čok sta postala jajčna kralja v Dawsonu.
Otrok in igra
Ze pri dojenčku opažamo lahko, da se hoče igrati z ročicami in kasneje tudi z nežicami. To so prvi poizkusi igre. Pozneje slede ropotuljice živalce, punčke. Starši po večini ne vidijo v igri drugega, kakor dejstvo, da otroka zaposli in mu krajša čas, kvečjemu še, da ga pripravlja in vodi za življenjsko delo. V resnici pa nudi igra globok vpogled v svet otroka in mora biti vzgojitelju takorekoč ključ do njegove notranjosti.
Igra je otroku delo. Zanimivo je, kako živo deluje pri otroku domišljija. Vsak predmet zna prila goditi sebi v korist in v službo. Za-jaše palco, k mu je konj, sestavlja iz deščič ali kamenčkov vlak, iz škatlic si napravi voz ali avtomobil, iz peska peče kolače. V vsakem položaju se vede igri primerno. Treba ga je samo previdno prikrito opazovati, kako se povsem pra Vilno obnaša kot namišljen jezdec, šofer, sprevodnik, kuhar, tako predan je svojemu delu v igri, da ga često smatra za resnico.
Najraje ima otrok preproste igrače, ki se dado sestavil iti in zopet razdirati ter nudijo nje jovenm duhu dovolj zaposlitve. Pri tem se razvija njegovo opažanje, njegov razum se bistri; primerja upo z dogajanjem okoli sebe in na utici, popravlja nedostatke > svojem delu, razdira in gradi iznova. Treba ga je samo pustiti, da samo sl o > no in po lastnih predstavah usivi'-'a, ga pohvaliti, ako je dobro napravil in ga dobrohotno opozoriti nn napake. To mu je vzpodbuda za nadaljevanje. Malo zabave in ctroškega veselja uživa otrok, ki so nn. roditelji celo v igri vedno v pomoč, mu zamore lastno voljo, svojskost in ga dolgočasijo.
Novodobna vzgoja stremi za tem, da daje otrokom igrače, ki jim niso samo v zabavo, m irveč jim nu- • dijo tudi čim več prilik?, da iizmišljajo in se sami trudijo: Zato je jako umestno, da dobe že majhni otroci, dečki in deklice rasno orodje in pripravo za uporabo orodja. Naj tolčejo, režejo, žaga io, vrtajo in potem sestavljajo. Prevelika bojazen, da se bodo poškodovali, ni na mestu. Otrok kmalu spozna, da je sebi in drugim sam odgovoren za svoja dejanja: naučil se bo pazljivosti in previdnosti, a postal bo pri tem tudi ročen in pripraven.
Otrokom je treba dati priliko in možnost, da se vžive v igro in se Igrajo, dokler je čas za to. Deca, ki je vedno v družbi odraslih, ne
pozna prave mladosti. KO stopi v samostojno življenje, se težko znajde, ker je nesamostojna in odvisna od pomoči in nasvetov odraslih.
Poglejmo samo na kmete. Dečki na paši Si sestavljajo sami svoje igračke: piščalke, lesene konjičke, vozičke. Deklice doma pa so že ce le gospodinje in mamice: poleg punčk iz cunj, ki so jim v igračo, ko so še prav majhne, jim je pozneje naložena skrb Za najmanjše bratce in sestrice in često tudi za delo v kuhinji in hlevu.
Navajajmo zato tudi mestne o-troke k samostojnosti v igri in delu.
T. Bogdan.
O kisu
KAKO OHRANIMO KIS?
Kis najbolje ohranimo v trdno zaprtih temnih steklenicah. Od časa do časa ga moramo pregledati. Pri tem obračamo steklenice z zamaškom navzdol in jih pridržimo proti svetlobi. Ce opazimo kosmiče ali sluzave kose, tedaj se je kis začel kisati in ni več dober
KAKO ČISTIMO KIS?
Jedilno žlico mleka vlijemo v kis in vse dobro pretresemo. Nato pustimo nekoliko časa mešanico, da se ustavi. Cisti kis, ki se je odločil na vrh, odlijemo, dočim useo'ino na dnu zavržemo .Ce je potrebno, moramo ta postopek ponoviti.
Človeško telo, tisti mikrokosmos, ki po občutljivi in komplicirani zgradbi daleč prekaša svetovn; makrokos-mos, združuje v sebi neločljivo skupino snovi in duhovne energije ter se sestoji iz zunanjih vidnih in skri tih nepoznanih elementov. Medtem ko so prvi stalno predmet proučevanja vseh vej znanosti, spadajo drugi v okvir onih vprašanj, o katerih ne moremo ničesar vedet, toliko ča-
HIGIENA
žene in zdr
KAKO NAJ SE OBLEČE NOSEČA «ENA
Predvsem se mora varovati vsakih pretesnih modrčkov, ne sme se stiskati čez trebuh. Ohlapne obleke naj vise bolj na ramenih kot na bokih in za pasom. Modrčke pri povešenih in velikih dojkah odredi lahko zdravnik, prav tal'0 steznik pri visečem trebuhu. Nikar naj ne nosi visokih peta! Podveze pod kolenom za nogavice so zelo škodljive in so vzrok krčnim žilam. Ako si žena napravi za nosečnost novo obleko, naj poleg tega upošteva zgoraj navedene zahteve in računa tudi s tem, da bo njena obleka enostavna, primerna nosečnosti, da bo tudi tedaj napravila vtis okusno oblečene žene. Posvetuje naj se o tem s šiviljo.
SNAGA__________________________
Umivanje in pranje je noseči ženi Se bolj potrebno kot sicer. Voda naj bo zmemp topla, ne .prevroča, ne premrzla. Kopeli naj napravi dvakrat tedensko zvečer. Proti koncu nosečnosti naj se ne koplje v prostih vodah in kadeh, naj se umiva le s polivanjem (tuširanjem). Zunanje spolovilo naj si umiva vsak dan z mlačno vodo. Sedeče kopeli svefu-je lahko samo zdravnik.
TELOVADBA
Kolikor se žena ne razgibije pri delu, je dobro, da telovadi, seveda postopoma in ne naenkrat težjih vaj. Vaje naj bodo: gibanje zgornjih in spodnjih udov (odročenje, kroženje, odnoženje, prednoženje itd.), trupa (odkloni in predkloni, kroženje) ter vaja medenice (leže tako, da vzdiguje hrbet in kroži z nogami), zdtav-
avfe matere
ve so tudi dihalne vaje. Vsak težak šport je treba popolnoma opustiti v času nosečnosti. Naporno dolgotrajno plavanje, motociklistične vožnje ,orodna telovadba .smučanje, plezanje, kolesarjenje, jahanje itd. je prepovedano. Marsikatera žena, ki se mogoče vozi vsak dan dolgo pot s kolesom v službo, naj sj pomaga tako, da si preskrbi stanovanje za ta čas v bližini tovarne, oziroma službe. V bodoče, ko bodo tovarne imele dovolj stanovanj v bližini, bo tudi za te žene preskrbljeno. Ako je žena podvržena splavom, mora prenehati tlidj z najmanjšim športom in telovadbo.
DOBA NOSEČNOSTI IN SESTAV-
N1 DELI JAJCA ____________________
Nosečnost traja 9 koledarskih mescev, oziroma 280 dni. Po mescih zra-čunamo takole: od zadnjega perila odračunamo tri mesece in dodamo 7 dni n. pr.-, zadnje perilo je bilo 15. januarja. Porod bo torej 15. oktobra + 7 dni = 22. oktober. Pri tem računu se lahko vračunamo, posebno ker so krvavitve še v prvih mesecih nosečnosti podobne perilu. Bolj zanesljivo se določi doba poroda po pr vem gibanju ofroka, ki ga začuti mati. Prvesnice ga začutijo po 5 mesecih, žene, ki so večkrat rodile, pa ga začutijo že po 4 mesecih in poi.
Proti koncu nosečnosti razlikujemo na jajcu tele dele:
1.	Plod, kj je na koncu prvega meseca komaj vidno telesce, je koncem četrtega meseca 16 cm dolg in so na njem vsi deli dobro vidni ; plod je na koncu nosečnost’,- 3 kg težak in 50 cm dolg.
2.	Posteljica je gobasta, mesnata, okrogla ali ovalna tvorba in je or gan, po katerem je plod v zvezi z
sa, dokler tudi ti elementi ne postanejo otipljiva dejstva, dostopna izkustvom obširne človeške vede. Ti elementi, tei se ravnajo po zakonih biološke in bolezenske ali patološke dednosti, so predmet stalnega zanimanja, ki je lastno skoraj vsem lju- . dem in predstavljajo važno poglavje zdravstva tako za poedinca, kakor tudi za vse človeštvo. Za posameznika so te latentne ali v stanju mirovanja nahajajoče se možnostne sile neko notranje dejstvo, ki lahko sproži y določeni dobi posameznika nepričakovano in naglo globoke spremembe telesa in duha, kj se lahko izpremenijo v prave telesne in duševne bolezni ali celo v moralne izprijenosti.
Toda še bolj čudno je dejstvo, da so nekateri bolezensk; pojavi, ki se javljajo pri otrocih, posledica dedne obremenitve, kljub temu da so bili ali da so starš, navidezno, alj ob zdravstvenem pregledu, docela zdravi. Kal bolezni, ki je pri obeh ali pri enem od staršev v latentnem stanju, se pojavlja pri njih otrocih ali vnukih in po mnenju Euriquesa lahko na potomcih do sedmega rodu. To je dognano zlasti za določene duševne bolezni, ki se pojavijo nenadoma na potomcu, kljub temu da so bili vmesni rodovi popolnoma zdravj in normalni po duhu in telesu. Zaradi tega se lahko vprašamo, ali je pravilno mnenje, kj ga zastopajo nekateri znanstveniki in po katerem naj bi se branili razmnožitve ljudje, pri katerih je domnevati, da skrivajo v sebi v latentnem stanju kake bolezni. Kajtj možno je in tudi dognano, da se od bolnih staršev lahko rodijo zdravi otroci in da so od zdravih staršev lahko otroci bolni, telesno ali duševno zaostali. Mnogi biologi in patologi dednosti zastopajo mnenje, da dedni plasma, od katerega zavisi dednostno razpoloženje lahko izčrpa svojo učinkovitost, če s pravilnimi higienskimi merami izboljšamo vmesne rodove.
Ce vse naše trditve podkrepimo s primeri, potem lahko naštejemo celo
materinimi žilami. Od otroka k materi vodijo žile po popkovini, ki je običajno 50 cm dolga in za prst debela.
3. Jajčna voda: v njej plava plod; voda ga ščiti pred zunanjimi vplivi in mu daje možnosti gibanja in razvoja. Običajno je je do 1 liter. Plod nima določene lege, vedno se giblje in premetava, šele proti koncu nosečnosti se postavi z glavo navzdol na vhod medenice.
vrsto bolezni, ki se pojavljajo na potomcih in za katere je bilo komaj slutiti prj starših, da krijejo v sebi v latentnem stanju bolezen potomca. Tako na primer lahko ugotovimo, da so ljudje, k; so bolni na želodčnem čiru potomci staršev, ki niso bilj bolni, ki pa so trpeli na prekomernem izločanju želodčne kisline, katarjih in podobno.
So primeri, da je kako obolenje pri prednikih narahlo nakazano, medtem ko se pojavlja prj potomcih kot težko obolenje ; to velja predvsem za mnoga duševna obolenja. Tako znajo biti otroci le neznatno občutljivih ali razburljivih staršev težki ne vodki, histeriki ali celo duševno bolni ljudje.
Isto velja za rakova obolenja, o katerih nihče več ne dvomi, da je pri njih biološka dednost velikega pomena. Znano je, da so zboleli na raku ljudje, katerih starši so kazali neznatna in milejša obolenja, na primer enostavne novotvorbe, želod':ne čire, črevesne ali želodčne katarje in podobno.	^
Iz navedenega lahko sklepamo, da se pri dedičih javlja bolezen vodno v nevarnejši obliki ; k temu pripomorejo verjetno najrazličnejši faktorji ^ prehranjevalnega, klimatičnega, duševnega in splošno zdravstvenega značaja. Ne moremo pa seveda nič določenega trdit; o povzročiteljih, ki sprožijo obolenje prj potomcih in u-pravičeno lahko domnevamo, da je prav tako možno, da bi se pri spremenjenih okoliščinah bolezni ne razvile ; da bi torej ob ugodnih razmerah, kj vplivajo na človeka že od spočetka dalje rod za rodom ne utrpel škode in bi Škodljivi dedni vplivi docela prenehali.
Od tod velika važnost, ki jo imajo dedni zakoni v zdravstvu in katerim moramo po nazorih sodobnega zdravstva posvečati veliko več pažnje kot doslej. Verjetno bodo polagali vedno večjo pozornost pri sklepanju zakonov na skrbno proučitev rodovnika v zdravstvenem smislu. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da mora zdravnik postati zdravnik zdravih, ne pa bolnih ljudi. Zdravstvo gre vedno bolj za tem, da prepreči bolezni, to se pravi, da pridobiva vedno več važnosti preventivno zdravstvo. Ni nikakega dvoma, da je to načelo docela pravilno, kajti jasno je, da je laže bolezen preprečiti, kakor pa zdraviti jn ozdraviti.
Kako velike biološke, moralne in materialne posledice krije v sebi to enostavno in vsakomur popolnoma
POVRTNINE
KORENJE
je zelenjava, k,- jo stavljamo v juho in jo posušimo za zimo takole: pripravljeno količino korenja najprej dobro očisti , operi in razreži na podolgovate tanke ploščice. Zelenjavo posoli enakomerno in jo z roko oprezno premešaj. Nato jo razvrsti na deske in jo izpostavi na soncu. Ploščice se ne smejo dotikati druga druge. Ob sončnem zahodu prenesemo zelenjavo v hišo, da ne bi nočna vlaga Škodila pri sušenju. Sušimo jo nekoliko dni, nato jo obrnemo. Ko je popolnoma suha, jo spravi v platneno vrečko, ki jo moraš oprezno zadrgniti in obesiti v shrambi na hladen prostor, k; ima dovolj ventilacije.
Pozimi vzemi iz vrečke 2—3 ure pred uporabo potrebno količino kore-renja, ga namoči v mlačni vodi in uporabi.
PETERŠILJ
Listje peteršilja in drugih dišav pripravljamo tako : večje šopke peteršilja in dišavnega zelišča, zvezanega z vrvico, obesimo zunaj nekje v senci, kamor ne prodro sončni žarki. Popolnoma posušena peresca (brez stebelc) spravimo v steklene kozarce, ki jih pokrijemo s pergamentom in zavežemo kot običajno. V e-nem samem kozarcu bo dovolj prostora za veliko količino posušenega peteršilja, kj daje pozimi dober okus ne samo goveji, temveč tudi krompirjevi juhi.
Priporočamo nabiranje mladega peteršilja, ki ima svežo, zeleno barvo, k; se niti pri sušenju ne menja (ne porumeni).
-FT«OL V STROČJU (konserviran)
Stročnice pripravljamo navadno v juliju, lahko pa tudi v jeseni, ko imamo že drugi rod fižola. Stročji fižol, kj ga nameravamo konservirati, mora biti brez žil, svež in zdrav. Z nožem odreži vršičke ter vrzi sočivje v lonec vrele vode. Kuhaj samo 5 minut ! Oparjeni fižol iztresi na cedilo, ga olij s hladno vodo in pusii, dokler se ne odcedi. Stroke zloži nato lepo v kozarec, vendar naj ostane za dva prsta na vrhu kozarca prostora. Medtem bo čista voda, kj smo jo že prej pristavili kuhat, zavrela. Na vsak liter vrele vode stavi 1 jedilno žlico soli in jo prekuhaj. Stročji fižol prelij z ohlajeno, slano vodo, ki naj sega preko fižola za 1 prst visoko. Kozarce zapremo, če so patentni in sicer tako, da postaviš najprej gumijast kolobarček, nato poklopec. Preko poklopca deni kovinast vzvod, kj hermetično zapira kozarec.. Ce kozarci niso v redu, se bo konservi-rano sočivje pokvarilo. Najbolje je, če spravljamo konservirani, stročji fižol v manjše kozarce, ki zadostujejo za en obed. Ce družina šteje 4 Člane, je dovolj 1 kg fižola v Kozarcu 1 litra. Uporabimo lahko tud; navadne kozarce, s katerimi postopamo kakor smo že prej omenili pri grahu.
STROČJI FI«OL za zimo v obliki solate
Mlade stroke očistimo, operemo ter vsakega posebej prerežemo na 3 do 4 koščke. V kozico nalijemo vodo, jo posolimo in ko voda zavre, vržem» vanjo fižol in ga kuhamo, dokler ne postane mehak. Med tem časom skuhamo kis, ki naj bo bolj kisel kot oni, kj ga navadno rabimo za solato. Skuhani fižol odcedimo ter še vrelega zložimo v kozarce. Prelijemo ga z vrelim octom, kozarce zavežemo s pergamentom in jih položimo v pernate blazine ali volnena pokrivala. Tako jih pustimo, da se počasi ohlade do drugega dne. Nato jih spravimo v shrambi.
Na ta način imamo pripravljeno okusno solato za zimo; vsakokrat vzamemo iz kozarca, kolikor potrebujemo ter dodamo še olja, česna in popra po okusu.
umevno načelo, lahko sklepamo, če pomislimo, koliko dražje so bolnice, sanatoriji in druge zdravstvene ustanove in koliko se izda več za bolne, kakor pa za higienske zavode in preventivne zdravstvene ustanove.
Ce pa naj družina v dobro organiziranj državi postane produktivna stanica državnega organizma in dejanska plodnica naroda, pofem mora higiena in izboljšanje družine postati moralni in državni zakon, ki naj se izvaja v skrbstvu za zdrave in v skrbi za dedna obolenja, od sladkorne bolezni do raka, od navadnih živčnih obolenj do degenerativnih duševnih in moralnih pojavov. To je morda najbolj sigurna pot k izboljšanju zdravstvenega stanja posameznika in preko njega vsega naroda.

3
•> - v
«T *-»
Ž c ^ 1
5,00
c
o
</>
o
(0
W)
N
s
N
«
e
>
'ČO ni
ž’ll
r. $ •-
C S «
in
’a43 c «
« " t: 2^0 ^.l-S
'S
^ g-s.
e.2,
•S E’S
*a'l
Žil
^ s- “q n »a. g
£ - Š:	° 2
^ -o 2. ^ S n' St
š- ; *■ ! ; š ?
§ s ^|s=1
S ° ^ o I' §.| - C	_ ^
"cs "s;- "a ^ 05
§ ?r "> ta t 5 =s
>-. v.’ S’ S tB' ^ m4 ^- ° =>
'P m4 S	■O S-aC/sCT'-. C;?r
i^ ^ogg^. 0nS4 ti)ò4S.TO§o
^lJl^|s?|:|l;i|s
N<
to
H
3
C/5 TO< to
rx	^ r>M	C/5 H1
|£»1§*1
^	0	r-	^	m*
"1	CJ	>	^2
N	O	•§	S-	-5.-s	5-
S.	-j-t)	N	§	2.	3
N
3
t-t. Ol
c: era
• G3
3 2.	<
a. o tj to Oi 3 -I G.
5; S S
s14«
K‘ <3 Go 0>
^ r-
^ ž
C« c. 7* O d
5*
3- o
-O -o M< ~ ~ ^	'3- "	c:. TO 3 -c TO 3. '• TO.
! | S-S-S.^-S g ^ ^ S Sp 54^3te TO
< 3 m r**
2~ 3 è 3 TO - M 2. S
2 *	g-0^
™	3	^ TO I |. N l^g.
"s~r^|gss
c*igrts«
3. S TO< O 3 3- 2 ^ °è" "2 o 3 to
o! to J" 3 S 2 n.
2! -n: to 3 0 «j;, o “»

s.®?-
^ o
3 TO S4
to'© C, t-. - 2
^ M c C? TO ij*-»,
g St^^toIŠI 3 1
& 5^1 2 o ^ . 5 ? 3 ^ S OJ TO o>
■a to
51
O ’—•
cS* ^
=^“!i.t”f 85:"%^!:
2.2 a o 2. P- R g
2, TO4
^0SPloS'
s-g r“ to
= SrH.g3-5.|.?:§
CLaT^cO3®	3L
TO 2 TO —	0.0
3
2.-03
PsTOqj.cg'a^,;.-
g, 3	3	2	3
3 srž
CL
O ?r	03
P 7 TO TO4 3
Gr « 3- 3 _ _ ° ^ TO' TO °
c«	O C! ^	*
^	O* . * X
O ^ ^ ^
‘	1	3	3	N	^	~:
g,	g	3	TO	to	3;
^	^	“	54^	^	TO	C,
5	co	TO	N	~'—	^
o.gTO-TOg to~;?ro
3 lo-Srg-o-g ?^2.
š-gps-gs^g.
3	. o 3 3 g ~-^3 o |. 3|
sro^3^''4^0-^’®'33^^© 3.^to
:ii”'l==li'ì?|à^*» F s rP-283
2.	F 3 TO g l'rò4^
0 >»», 2. g s- _	3 2
S O -r-ò-	® r- ~ 2. "« 3?
"1;to"'^to|to|g
2.g?r«5. oto2. ^2 73»- fq;
* SO^STOg-jS^TO
05 2 -	~4 - ^;4
§:,0! 2 2 sj:o -,	3 s ^ to4
TOa^-c:p"§.a.^)2.
-. ? 7v o ? P- 2. P to o4 ^ 'r -s
m
co
q- o 73 ^ CL < 3
^ o- n> 7 tt> ^
< 2'S S.-? ,
n> 5. 3	5 1
3 r^g---
g ^ 2 ».
O S? 2.^° S g-
^ TO — O 3 N< •§ »c ^ -a 's o -, oi 05 T;* o ^ o< , $
O 03 Co
o* zr- ^
^g-^g-TO4!^ O 'go S 2:^0
3»	3 3-* Q.
<TO -, -, ° ° T-'3 - r, n	7r n
-, TO 3 ?r
3 ° —■r,' S" ~i 3 3 3 ° TTto
3Gpa.J£ora22s3'iF
^TOp:.. TO^®g-~. TO3TO co =G73 73 03 cc< O <* O 3 š 3*
5~oS|§-
|Il s tl
— 3* to r 5“ 3 »to
•*4« r^* TO» O
^ P G J« ° O ^
s : ? ? 2 ^
^	^	^	co
^ TO ^-3 0,3
?	2 £• to ? 0
~	§-2.5. to^
»TO « <? i» g" TO
5^5'to 3 3' 5- >~- g •g
•5-:B:i"r,i3
^'=32. ■rog.s-g^
2. - 2. 3 s. ! Ico
oK.2Q£-T.2'D.0aS § 4 .7 3 B: ^ 4 Stoto, 3'-a o 5. TO; Go O 3. TO S -• 2. a. s- g 3 -|. 3 TO •	5 s-'rò4 2
IlSafiif =•!
. ^ oioi > > 7^^
o-&g-^3	5
s-- " ^ gg^iFs-! g •
-••o O T3 3 0 TOrS-čo^ ^to to*»2"^
3-» to “-TO' g 3- g
gu'to4 —"agGrTO'TOSOTO ^ ^	^	0 sberci ^ m 7 ^
o- =• — 3 — ^ ~
N g.2-, 3 o;^.^
03
-21! 2 3 lì? 3 |l g 1,3 F™ I
S' 5' TO4 ^ w. » TO4 ^	0“	43
5? grà'rò-TO'^ ’3:^|.S 3 O3
co ^ ^	g-c-^, -05 2 2: 2. 3
S S g* o. S o»??P3&toto'.
oq o o" ^ s, Kr
o co co< '3- O eo< jS
51'lil^I
"ro4 3 co a: "nJ ?
TO 2 I |§»i	3 S^toJS'
TOi ~' to 3 O 3 S* TO G to S,	03
3|-S<hP§-2.o35To7!
-t 01^	- £*cro‘
?g?totoo g: g to to o ^ g_ to, oc
■ jmiix-A.se y-rtm^t-r.
<5 3	<
e,w.„-.wmmw
*""*» P *
Q,S 57 T3 er N<>a H3 o
?Hs r4* K.
D ° «
JO TOf-
o°
c/:
l
c
c
to
S
n
o
5'
3.2-a 3
5 "
^•O 0 34 o
M
23
Is
p
&
M»
N
?
C*
•o
H»»
o
g-
n>
3
Š
o
S
o ^
§*£< ? pp ¥1
P .
0
H-«. O
3 ° PC D* <
s ^ÉL < §*3 •S.s-S4 S‘J<o
O < O. »- ^
fll
3"—P. < w
p&Z'
£	ts		
	Ca		
H4			
			èj
		te	
n<
m
■-t
O
er
D
N«* •
rr
<
D3
Cl
I l|Ì'|o4.P coì«-|“ Érès-
W » SecEGC S

3	5'»°
»-^^ s
rn Q ' —
N< r— s» pTe -o *3 n *
O» 0* < s: < ‘H ^»
S4< S ^ 3 D. S O «
Z” E-.^g'^-S3
-a c* n 3 '“■ n a 2- g<-o
§- ^ g ' Zo^'‘ ss^lo^'
iSill if
m JL » a,<	^2	— O.
'SF-s-Š?? i*f
V ^
<■§’ n
<
•D
►t
Ci5
C/3<
P
*
vP.
TJ
J^L o o 27	^ o
£-"i-* S-S'!'
-:3^-|<=‘<
.* -V 2.3 EGre W
,7 -ti 3 « 3 3 3 3.S	-	‘ S
O Z. N g sr “N p.|
9*3
^ N
S'r4
3
•r-»
O
o<
a>
03
3
o
s
o
N<
a>
'Z'
C/)
S
o
C
< t*r E c F&' -°'S4
- Cfl<
73 o
is(
03 uET
o< o p/
er oT
o >-t Bto, < <
< N< f11 ^ »^ "O
2. pr 2.
^■El
er™ 2.
►—'• t—*
D N 3 9Q
Ei
w o. ro a> Oc? rt, n w
n
g-«-CJ<g2:	°*3g
a'B
3 ffTa 4 ^
.^3	S<" w
n'3 5r3'“««l»-Sl5:"'" Slf-.-iSg^-S.'rst rf4®0^^ p=-°|s|5 «.^aa^lals-VaS-
o3eo®a ^ < o"° -J w 2.,g	g 7)
O S 42	w 2	2*	N<<TO*Mrt- g	a CJ° ^r-cT^'g c^0	^-^s-

a g'^g'g-a;
■~i^
.. _.	f?’ 3 « Ž, sel K-
pS.S_5=g§-,g1?||"
O4 ^ o
ws.;-°
(7<
^•5? 73
O. « <
O-4 3>iro
—• —, 5—* a ■—
- Pr < g. w ^
CO rr-. 1—■•
■CC' 1
pro.!
i.IH IIP”
3 co
l»| <'ps

c: -j, n - 3
< a
Š.“o
IÌ<3-4f<
3 ^ a- o a- < ctq 3 'g 3 N< 3 3. O
S ^ >-— Q< n -g*
9 ? s^s-1?3! sr
N N<aq o* O»
g g 3S g
jltf'8-3 §
■s-”'® s
- c "25.-o
'•»»"f.Sš
3 3*^ 2 —• -J.
B-g'S.K-
(T>	*—* f\i
„. g d. w su a.
(M su su	su
£i“<3 Ei. pr -,
3^0 0 3 ^*
S rs: 3- g4 ™< “ E3 9 o § "
■g4 |[“E.
O.W .- s PT , r4-
3 G3 S- 03 pr o ^ ^ 03 w N<gJN 3 2
w*« ro *	c/3 i—»t
03 3 ^ % < N 03
§ ^ 73 3-tš*£|
i;ìiw-
*TTO •
g<3 V85
•-•TJ 3
r-t- ►—. ,	, I—a
O n —
N < O 3 — ca o su
o\£.S-~3
•	3 N< SU
f‘34^
3
r»
co
3
a: 1
—. 1
■■o er e 3 o u n .
to) C/3	3- — SU
co'^^N'-’C a
w < § 3 ™'¥ i"? -3
» 3* N H 3 ro' STiSQ ro — su |to	2
rro,— času q •• Q.O n su a*.. ct> -r ^
h-h1^* o pr ,
S-2-g
S- P S °
h- 03* C4> 3 n>
>5 h—• *-♦-
™ o 31 ■< 8? 2
^ TO
— à. ~ « < S-
WB2= ^
Ne SU »	5. £ n<
3_
p. <5. - £S.
ts-tif”-3
-■g
»3. 3 w S *” a4.4 a* p s* E—_. S. ™< o
p O to Eto —
T3
2
su C —»aq
v p <
I3-7S-S.3-8583
3	£g»N22
E 3 p
3 « " TO
3?
N<*.
E-im*
03
Cu % S
èz<
03
srp
3-83
P f sr ™	2 & £
3 73 < EL n<
sr •-* "• pj r»
M w —• >-* ° o*^- ’
mmn
?•!? ? ??
a: o.
tu n,-o p* c P 21 •* ™ a
w a a- g« 3 N TO !! °< 83 gj.iro N< 83 '	P
l!s!|||||!,f
3. ? §*5: ° '	§ -C 3 3 -
N<o5 ^	•—• ^ M Co
3D.2»sr)_2> 0aw -	^	<0 3a
s:0® sro-. .- 9 o. ?•
3 3
3 g
C/3 —* N
^ 3	<5 03	_
3g-i:r£i.§
g*8||S.
s
^ S.^ I4- H 5;sr3g>	^.g^g
3<|--S^a.75-rea.^ 2.3 a: * „ co e3 — ~
^™.3 ^g"13 3
™ S-g 3 ^
O ?T ?r
p>
3 c; S. si.
» 0 p 3 jp —, 2 S:
“ S ap ^ S'šS'g
N<
9-2
. 3
™;s
4 S ^ prS
3 ™* ^ § 3 I
£*0»83 < n
rD _, C/3 ►“!
a «g ^ -
s-gigal o sr 9-9*
3
p
a < org
g*IP «
"N g*! a p to
#8"b'
"la-l
^ N<
■S -iS
ffi.»° TO
^r n
g.TO'g*
e« en o"
o p O 3‘-a a
^l|
O 03 T
(/) k—*, r-4-
3-2.P
< • -g -s5
•3 — 2 o p S^p TO pa
C/3< O
"IHps
s ” ^ E4 2 b
&-.gcoS»c«~g|«
n-Mi
isg;?|frS
S
lalflplll
?°llll“3g-»
N Cg g 3 3 2. S d-jc O otto4* w o CL 3
«s. s*3 3 ; s 3
to4S ™‘l.^ S-g.^&Si
o-ai3.o. ju J£Jl 3 p
1” G|a3-;o-=
»?•¥ S&s-I?*
—sr — ■
— S. Sr •O E.5*1^ N IT
Iflta s-
E3 O 2
g « 3 2.P a
« -»1 sr I 3
: “ -w 3 £ N< < 2. sr gè. 3 a83	o.^
i-:r^
»°:s-¥4S?
O T3 C
S-i:!
0 3 2. ££L-
83 — pr
a 3-“4
Ci N< »
— 3 — g* 83 83 3 2 3
3 9 S
DAN NAŠIH PIONIRJEV
Fizkulturni dan v Izoli
Priprave za mladinski festival v Pragi zavzemajo vedno širši obseg. V nedeljo je pomerila svoje moći v fizkulturi istrska m’adina. Doseženi rezultati so bili povoljni, vendar se morajo naši mladi fiz-kulturniki zavedati, da se bodo v Pragi srečali z najboljšimi fizkultur-niki vseh držav in da bodo morali pošteno napeti svoje sile, da bodo častno zastopali mlado fizkultu-ro Svobodnega tržaškega ozemlja.
Rezultati lahkoatletskih in plavalnih tekem v Izoli so bili naslednji:
Lahka atletika: Tek na 100 m:
1.	Lenarduzzi (Umag) v času 12.1;
2.	Venier Antonio (Piran) v času 12.2. Tek na 200 m: 1. Fonda Dino (DSZ) v času 25.8; 2 Contento Ferruccio (Piran) v času 26.7. Tek na 400 m: 1. D’Ambrosi (Piran) v času 55,8. Tek na SOO m: i. Ravalico Guido (Piran) v času 2.7.5. Tek na 1500 m: 1. Bembi Umberto (Col) v času 3.58.6. Met diska 1. Belli Aldo (Sv, Ivan) 25.05 m; 2. Tanice Bruno (Piran) 24.85 m. Skok v daljino: 1. Trani (Piran) 5.90 m. Štafeta 4x100: 1. Skedenj v času 46.7; 2. Piran v času 47.2. Zenske: Tek na 200 m: 1. Sulčič Marija (Sv. I-van) v času 28.3: 2. Tomassello Nella (Kraljič) v času 28.5. Skok v daljino: 1. Sulčič Marija (Sv. I-van) 4.25 m. Plavanje: 100 m prosto: 1. Bosi Giulio (Umago) v času 1.19; 2. Salvi Luigi (Tomažič) v času 1.21; 3. Pescatore (Piran) v času 1.22. 400 m prosto: 1. Bonetti Piet-tro (Piran) v času 7.12.9; 2. Biancorosso (Piran). 300 m prsno: 1. Porta'eoni (E'etra) v času 4.2.2; 2. Prendonzani (Eletra).
in v Beogradu
V nedeljo je bila v Beogradu svečana parada vseh fizkulturnir kov države. Paradi je prisostvo-v«l maršal Tito z mnogimi člani yade in prestavniki tujih dr--žav
Za vodstvom parade so fizkul-lurniki nosili grb Jugoslavije, f'. kulturnice v narodnih nošah pa sliko maršala Tita. Temu je sle-•id? morje fizkulturnih zastav. V Parad:	so fizkulturniki iz vseh
jugoslovanskih republik prikaza» li panoge svojega udejstvovanja °d telovadbe, nogometa, letal-» siva. plavanja, smučanja, drsa-nia. košarke, odbojke, boksa itd. pa d udarniškega dela na mla-dmski progi.
Mogočen val navdušenja se je vzdignil iz stotisočglave množice, ko so mimo maršala Tita defilirali tržaški fizkulturniki. Tržaške, jugoslovanske, slovenske, hrvaške in italijanske zastave so plapolale nad belo oblečenimi fiz-kulturnicami in fizkulturniki iz Trsta.
Parado so zaključili motoristi z jugoslovanskim prvakom na čelu.
Popoldne pa je bil na telovad-no-športnem stadionu CDJA telovadni nastop pionirjev in delega-c'i fizkulturnikov vseh ljudskih republik, Trsta in jugoslovanske armade, lahkoat’etska tekmova-nia in nastop jahačev.
Pi'kulturna zveza Jugoslavije ib Prejela od komiteja za fizkul-
SAH

turo in šport pri Svetu ministrov ZSRR za svoj zlet tole brzojavko: »Zvezni komitet za fizkulturo in šport pri ZSSR prisrčno pozdravlja v imenu milijonov sovjetskih fizkulturnikov FZJ ter vse jugoslovanske fizkulturnike in športnike na dan velikega praznika mladosti, iile in zdravja, na dan fizkulturnikov Jugoslavije. Zvezni komitet pošilja vsem udeležencem prvega zveznega z’eta v Beogradu prisrč-čni bratski pozdrav fizkulturnikov SZ in želi, da bi imeli največje u-spehe pri delu v fizkulturi in športu.«
Jugoslavija — Romunija 3-1 Nogometna tekma za balkansko prvenstvo med Jugoslavijo in Romunijo v Bukarešti se je končala z zasluženo zmago Jugoslovanov 3-1. V nedeljo igra jugoslovanska reprezentanca za isto prvenstvo proti reprezentanci Madžarske v Beogradu.
Teniški turnir v Wimbledonu
V Londonu je pred dnevi začel tradicionalni teniški turnir na wim-bledonskih igriščih. Ta turnir je poleg Davisovega pokala predstavil vedno največjo športno prireditev, ki jo je z velikim zanimanjem spremljal ves svet. Na tem turnirju so pred vojno jugoslovanski tenisarji vedno igrali vidno vlogo. Leti.s ne sodelujejo, ker se doma intenzivno pripravljajo na fina’e Davisovega pokala, v katerih se bodo, kot smo že poročali, srečali s tenisarji Češkoslovaške.
Letošnji kandidat za prvenstvo wimbledonskega turnirja je Amerikance Jack Kramer, ki ima najresnejšega nasprotnika v Cehoslo-vaku Jaroslavu Drobnem. Med
Križanka
Šahovska centrala v Zagrebu je Prejela poročilo iz Harlema v Holandiji, da je Jugoslavija zasedla Prvo mesto v problemskem turnir-za moštveno prvenstvo sveta. ^ Jugoslavijo so se plasirale Mad-šarska, ZDA, Indija, Avstrija, Češkoslovaška itd. Naše moštvo je u-®Pelo, da si osvoji svetovno prvenstvo v reševanju šahovskih protole-!P°.V Pred velikim številom drugih uržav Evrope, Azije in Amerike. speh naših šahistov je tem večji, se razmeroma močne reprezentance Anglije, Francije in Švedske sploh niso mogle plasirati v zgor-nlo polovico tabele. Od maksimal-l'bg» števila točk — 212<X katere ,na tem problemskem turnirju » u	doseglo moštvo države
, sitimi člani, je Jugoslavija do-' K a 20QI točk in tako zasedla prior	V našem moštvu je bil
lej Nenat* Petrovič iz Zagreba, ki 1 «»segel 212 točk.
VODORAVNO' 5. moško ime, 7. melodija, 8. mesto v Istri, 10. zdravilo, 12. pridelek čebel, 13. pregovor, 14. del telesa, 16. oseba iz gr 5ke mitologije, 18. veznik, 20 partizansko ime slov. ministra industrije, 22. pripomoček pri peki, 24. nakazilo, 25. neumnež, 27. det obraza, 28. odboj, 30. sladka jedača, 31. znana partizanska postojanka na Snežniku.
Reševalcem
Sedaj že dalje časa nismo imeli nikakega »pomenka« z reševalci. Vzroki so različni. Včasih ni nič posebnega, drugič je tesno za prostor, včasih pa spet kaj drugega.
Medtem ko se je javilo med rednimi reševalci nekaj novih imen, pa se nam zdi, da so v zadnjem času' nekoliko izostali dijaki. To bi se najbrž dalo razlagati na ta način, da s« bili zadnji čas go-
NAVPIČNO: 1. kovina, 2. del živalskega telesa, 3. kulturna rastlina, 4. vas na Krasu, 6. letni ^as, 7. žensko ime, 9. egipčansko božanstvo, 11. domača žival, 13. tržaško predmestje, 15. rastlina, 17. prehod pod zemljo, 20. vodna rastlina, 21. žensko ime, 22. gora pri Ljubljani, 23. mesto ob Egejskem morju, 26. dragocena kovina (francosko), 28 medicinski izraz za uho, 20. naselje.
tovo zelo zaposleni s študiraniem ob koncu šolskega leta. Vendar naj ne pozabijo na Ljudski tednik in njegove uganke tudi med počitnicami. Tudi takrat, ko bodo mogoče v delovnih brigadah, bodo lahko našli čas, ko se bodo ob malenkostnem, napenjanju možganov razvedrili- ob razmetavanju zapletenih zagonetk.
Sicer poletni čas in obilica dela še marsikoga zadržuje, da si ne more utrgati potrebnega časa, da bi se še z ugankami ukvarjal. Mar-
I’» razi favoritov v pokrajinskem prvenstvu
V pokrajinskem nogometnem prvenstvu je prišlo v nedeljo do velikih presenečenj. V vseh treh tekmah (četrta med Tovarno strojevi in Rašo je bila zaradi tehničnih razlogov preložena na poznejši termin) sò morali favoriti poraženi zapustiti igrišča. Tako je Monter bello uspel proti Torpedu, Krmin in Tržič pa sta prinesla iz Izole in Kopra obe točki. Rezultati: Monte-bello-Torpedo 1-0; Krmin-Izola 1-0; Tržič-Koper 4-1.
Natečaj
močnejšimi udeleženci turnirja so še Amerikance Brown, Avstralec Bronwich, Francoz Petra in še nekateri.
Uspešna turneja
Zagrebško nogometno moštvo Dinamo, ki je v zadnjem tednu gostovalo v južni Franciji, je znova potrdilo sloves visoke kvalitete jugoslovanskega nogometa. V zadnji tekmi je Dinamo premagal francosko moštvo Olimpique z rezultatom 7:1. V golih izražen končni rezultata turneje Dinama je po treh tekmah 19:4 v korist Dinama.
sikdo jih pa reši, pa rešitve ne odpošlje, kot nam je pisala neka
tovarišica. Da bi nam pa reševalci pisali še kaj več kot zgolj rešitev, tega pri veliki večini ne moremo doseči, komaj da nam ta ali oni nagrajenec (ne vsi?) sporoči, ali jè nagrado prejel ali,ne. — Ker smo že pri nagradah, je treba, da vam sporočimo neko manj razveseljivo vest. Ker je iz raznih vzrokov, ki so izven naše moči, naročnina precej narasla, bomo odslej dajali kot tretjo nagrado le četrtletno in ne več polletno naročnino. Končno se tudi to izplača.
Nekateri reševalci nam sporočajo stvari, ki se tičejo uprave. M| vse njihove želje ali pritožbe upravi sporočimo, ne moremo pa odgovarjati za izpolnitev želj oziroma pritožb, kajti uprava je od nas popolnoma ločeno telo.
Nek reševalec je želel, da bi objavili imena vseh reševalcev u-gank. Kakor bi radi ustregli njegovi želji, nam je vendar to zaradi prostora težko. Prav ta reševalec nam je tudi poslal v ob-iavo uganko, ki bi jo radi objavili, a na žalost ni izdelana v tušu in nimamo časa, da bi jo prerisali. Povedati moramo, da so mnoge objavljene uganke proizvod naših reševalcev samih. Zlasti tov. Margon iz Trušk je plodovit v sestavljanju ugank.
Prejeli smo pismo tov. Čokove iz Beograda in smo ji odgovorili s pismom.
Ker zadnjič nismo objavili imen izžrebanih reševalcev, smo to storili danes za prejšnji in za ta teden.
Rešitev ugank št. 21
KRIŽANKA. Vodoravno: Rod, vihar, Rab, Ibaoez, sobana, Severin, Sedan. re, Adam», on, roka, Oman, on, no, orisa, vino, Asir, Agica, to, ol, Rina, Oka, Niko, ti, usoda, zv, maček, jesihar, oratar, Lenora, lar, Zadar, dan. — Navpična: ris. Obero», dave k t Vera, Izida, as, rosa, Radomir, ananas, ban, ne, be, Nada, na, ropar, Anic», Orion, Naklo, ona, osf, viničar, gitara, Skoj, okvara, os, Adela, izhod, ukaz, Astr, mol, et, in, ran, ra.
za sestavo množičnih prostih vaj za 1. 1948.
ZDTV za STO razpisuje natečaj za sestavo množičnih vaj ali vaj v orodju za 1. 1948.
1.	za moško in žensko deco do 19. leta skupne vaje.
2.	za moško deco od It - 14. leta.
3.	za žensko deco od 10 -14. leta.
4.	za moški naraščaj od 14 - 18. leta.
5.	za ženski naraščaj od 14 - 18. leta.
0. za člane nad 18. letom.
7.	za članice nad 18. letom.
8.	za starejše člane In članice skupne vaje.
Dolana vaje je poljubna. Natipkane morajo biti z dvojnim presledkom med vrsticami, samo na eni strani lista, in v treh izvodih.
Po možnosti priložite tudi godbo.
Vaje in note pošljite do 15. 7. 47. Zvezi Društev za Telesno Vzgojo (Unione dei Circoli dl Educazione • Fisica) v Trstu ul. Machiavelli IS-II. v zapečatenem ovitku z geslom.
v posebnem ovitku z istim geslom na zunanji strani mora biti
naslov pisca.
Razsodišče bo sestave ocenilo irt poklicalo tiste natečajnike, kate« rih sestave ustrezajo, da bodo pokazali vaje s primerno skupino telovadcev.
Razsodišče bo sestavil strokov-' ni odbor za splošno vadbo pri Z.D.T.V.
Odbor za splošno vadbo • pri ZJD.T.V.
URA. Veliki kazalec ka2« gačetk zunanje vrsto, mali kazalec po začetek notranje vrste. DobiS : Ces je zlato, ne zapravljaj gai Imena izžrebancev bomo objavili prihodnjič.
Besednica
K
A
D
A
K
S
A
B
R
V
N
O
R
U
T
O
Ce črke v vsaki vrsti pravilno razmestiš dobiš besede naslednjih pomenov:
truma; denarna veljava; srednjeveški samostan v Srbiji; mesto v Hercegovini; slovenski kulturni delavec; posnetek zemeljske oble; zelenjava; mesto v severni Ameriki.
Črke v okviru dado geslo naše dobe.
Šifrirana anekdota.
Nek 1 23456789 — 64 —
3	— bitk; 8 10 II 12 13 8 5 — 7 2 11 2. Po 2 1 4 14 15 16 8 6 8 se je 2 13 14 7 8 5 — 9 — 17 5 12 II 8, ki II 15 — 6 4 — 17 — 17 2 5 10 15 18 8 — v 2 19 4 20 pomiloval: »Ne 6 2 9 15 6! 8 18
4	5 boš vsaj 18 15 7 6 — 21 4 5 15, ko mj 13 2 22 čistil le4 7 — 19 4 3 4 5 6.«
Kupon st« 24
nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Sluga : Gospoda, vaši napori za promirje-vanje zavzemajo v tem trenutku konkretno obliko. Napadamo kulturni krožek „Perossa“
»Mi smo uvidevni,« je dejal gospod tovarnar tajniku: »Mi smo za to, da delavcu, če le moremo, ustrežemo.« »Ker smo že pri tem,« je pripomnil tajnik,« pravkar je biia tu delegacija delavcev in zahtevala zvišanje.« »Dobro, ustregli jim bomo,« je rekel tovarnar. In že naslednji dan je delavstvu zvišal delovni čas.
»Mi smo uvidevni,« je spet dejal tovarnar. »Mi smo za to, da delavcem, če le moremo; ustrežemo.« »Ker smo že pri tem,« je pripomnil tajnik, »pravkar je bila tu delegacije delavcev in zahtevala znižanje.« »Dobro, ustregli jim bomo,« je dejal tovarnar in naslednjega dne je delavstvu znižal plače.
Kmalu nato 'je delavstvo proglasilo stavko. In tedaj se je tovarnarju posvetilo. To je iz Moskve »naročeno,« je ugotovil in v tem prepričanju je živel do svoje smrti.
Čudeži sveta
V	Lurdu je shodil mož, čigar brat je bil od svoje rane mladosti hrom.
V	Parizu je skočila v samomorilnem namenu iz V. nadstropja zaljubljena deklica, ki pa je ostala živa in cela, dokler ni priletela na cesto.
V	Atenah je monarhofaši-stično sodišče spoznalo partizana za nekrivega in ga o-prostilo.
Amerika je generalu Franku odrekla pomoč.
Varnostni ‘svet je soglasno sprejel sovjetski predlog glede tržaškega guvernerja.
Argentinska vlada je izjavila, da ni več pripravljena' nuditi gostoljubja emigrantom in vojnim zločincem
V	Angliji je čez noč prenehata neka stavka
-• ^
Sveta nedolžnost
Po dolgem in vsestranskem premišljevanju je tržaško sodišče oprostilo vojnega zločinca Stante j a vsake kazni. Zato bi bilo dobro, če bi se stari latinski vzklik: »O san-cta simplicitas!« popravil v toliko, da bi se odslej vzklikalo: »O Stanta simplicitas!«
Poroka
Te dni sta se poročila Mister Dolar in Lira Turkova. Nevesta je ženinu darovala svojo neodvisnost a glede dote se ženin nadeja, da je priženil Dardanele. Nevesta, ki je turške vere, je stopila pred oltar pokritega obraza.
Slišati pa je glasove, da se je !
pokrila le za to, ker jo je sram pred resnično demokratičnimi člani rodbine, ki ji novo zvezo zelo zamerijo. Bilo srečno!
Malenkost
Ob cesti je stal berač in poprosil mimoidočo gospo: »Usmilite se me in podarite mi kako malenkost. »Gospa je segla v torbico. »Prosili ste
za malenkost,« je rekla, »tu imate 10 lir.« »Berač se je lepo zahvalil: »Prav lepa hvala,« je dejal, »a mimogrede vam moram povedati, da je dandanes v Trstu petdeset lir najmanj, kar bi se lahko imenovalo malenkost«
Esule tieppo v Italiji
Živel je na Reki. Nič hudega mu ni bilo. Pa so mu govorili: »Kaj boš tu delal! Italijan si, v Italijo se preseli. Tam ti bo z rožicami postlano! Poslušal je, pobasal svojo ropotijo in tisto malo, kar je imel prihranjenega ter se napotil v Italijo.» Z rožcami mu bo postlano, »so dejali« si je mislil in šel. Prišel je v veliko mesto, vsega je bilo tam dovolj, a največ brezposelnosti. V trgovinah so bili dobro založeni, le njegov žep je bil zanje preveč prazen. Teden dni je živel v velikem mestu in skopnelo je tisto malo, kar je prinesel s seboj. A zaslužka ni bilo nič: Nihče se ni brigal zanj, še povohal ga ni nihče razen psov. A psi so ga vohali, kajti bil je suh kot kost. Potrošil je zadnje denarce, tako da končno ni imel niti da bi plačal sobo. Zato je zvečer legel v park na klop in zaspal. Zasanjal je. Lepe sanje je imel. Sanjal je o Reki. Zjutraj se je zbudil in videl, da je prespal v prekrasnem javnem parku, levo in desno so dehtele na negovanih gredicah prelepe rože. Pretegnil se je Beppo, pomel oči in bridko zavzdihnil: »Da resnico so mi govorili! Dejali so, da mi bo z rožicami postlano!«
Pomemben porast tržaške industrije
Najnovejša statistika ugotavlja silen porast tržaške in dustriije v tobačni stroki. Vsaka deseta ulica ima že svojo lastno izdelovalnico cigaret. Tovarne so v rokah strokovnjakov, kS so izumili tudi novo vrsto tobaka, najfinejše »Kozara« in »Drina« cigarete, ki jih s prostim očesom sploh ni mogoče ločiti od originalnih. Potvorbo ugotoviš šele, ko vtakneš cigareto v usta in jo prižgeš, že po prvih potegljajih, ti postane slabo in padeš v omedlevico. Zaradi tega so zdravniki mnenja, da bi bilo dobro uporabiti nove cigarete kot uspavalno sredstvo pri operacijah. Nove cigarete tudi niso prav nič škodljive Nasprotno, še celo zelo koristne so, namreč — za proizvajalca.
d obeh, foa&jet
Bolnik:	Gospod zdravnik,
trikrat na dan jem, pa nimam pravega teka.
Zdravnik: »Jejte odslej lc enkrat dnevno in videli boste, da boste limeli tedai trikrat boljši tek.«
„KUŽNA OBOLELOST"
Proces, Koper, vse jim je ostalo v želodcu