-matematične fakultete Univerze v  Zagrebu) ter sigi kot viru podatkov za peleopodnebne rekon-
strukcije (Sonja Lojen, Institut Jožef Stefan) in paleookoljske spremembe (Nina Lončar, Oddelek za
geografijo Univerze v Zadru). Ker je celotno srečanje potekalo pod okriljem Evropskega združenja za
okoljsko zgodovino (European Society for Environmental History), je bilo predstavljeno tudi delovanje
združenja (Žiga Zwitter, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani).
Drugi dan dopoldne so se na Oddelku za zgodovino nadaljevala predavanja. Prvo predavanje se
je posvetilo palinološkim raziskavam in zgodovini rabe tal na severu Dinarskega krasa (Maja Andrič,
ZRC SAZU Inštitut za arheologijo), drugo majhnim živalskim kostem, ki pomagajo razkriti velike okolj-
ske spremembe v poznem pleistocenu in holocenu (Borut Toškan, ZRC SAZU Inštitut za arheologijo),
in tretje primerjavi skupnih zemljišč v kmečkem gospodarstvu Slovenije, Italije in Švedske (Aleksander
Panjek, Oddelek za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem). Popoldne
je najprej sledil voden ogled Arhiva Republike Slovenije (Gregor Januš, Arhiv Republike Slovenije) ter
spoznavanje arhivskih virov za potrebe okoljske zgodovine (Žiga Zwitter). Za tem so se na Oddelku
za zgodovino zvrstila predavanja o izsekavanju gozda in njegovem ponovnem oživljanju na Dinarskem
krasu (Hrvoje Petrić, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu), pokrajinskih spre-
membah in požarni nevarnosti na hrvaškem Dinarskem krasa v 19. in 20. stoletju (Borna Fuerst-Bjeliš,
Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu), hidrogeografskih zna-
čilnostih slovenskega Dinarskega krasa (Tajan Trobec, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani) ter vlogi hidroloških podatkov za razumevanje podnebnih sprememb in sprememb vod-
nega kroga (Mihael Brenčič, Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani).
Tretji dan sta bili kot uvod v delo po skupinah najprej predavanji o nemški paleografiji 19. stoletja
(Žiga Zwitter) ter kartiranju voda in rabe tal s pomočjo GIS-ov (Lea Kropivšek, Oddelek za geografijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Sledilo je skupinsko delo z namenom izdelave okoljsko-zgo-
dovinskih zemljevidov Cerkniškega jezera, ki je temeljilo predvsem na katastrskih virih. Dejavnosti so
potekale na oddelkih za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prvi terenski dan je bil posvečen krasu Dolenjske in Bela krajine, na primer lehnjakovim pregra-
dam na Krki, okoljski problematiki izvira Krupe, delanim vrtačam, steljnikom ter krajinskima parkoma
Kolpa in Lahinja. Drugi terenski dan se je začel z obiskom ZRC SAZU Inštituta za raziskovanje krasa
ter predavanji o Rakovem Škocjanu in Cerkniškem jezeru. Sledil je ogled Cerkniškega polja oziroma
Notranjskega regijskega parka. Tretji terenski dan je bil namenjen planoti Kras ter temam, povezanim
s spremembami rabe tal, in človeškim prilagoditvam, povezanim z odsotnostjo površinskih voda. Vse
ekskurzije je vodil glavni organizator poletne šole Žiga Zwitter, ob podpori številnih strokovnjakov iz
lokalnih ustanov.
Udeleženci poletne šole so z aktivno udeležbo za potrebe študija pridobili 3 kreditne (ECTS) točke.
Matija Zorn
23. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja
Portorož, 4.–8. 12. 2023
Slovenija je od 4. do 8. decembra v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske kon-
vencije. Ob tej priložnosti je prevzela dveletno predsedovanje konvenciji za obdobje 2024–2025. Slogan
predsedovanja Za zeleni Mediteran: od načrtov k dejanjem poudarja prehod k izvajanju sprejetih
odločitev za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in za zeleni prehod v praksi. Slovenija si kot pogod-
benica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja s krepitvijo pomena
modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju ter upravljanju za ohranjanje obalne in mor-
ske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Glavne naloge slovenskega predsedovanja so
povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim
prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob izrednih dogodkih ter za povečanje
138
Kronika Geografski vestnik 95-2, 2023
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 138

139
Geografski vestnik 95-2, 2023 Kronika
odpornosti pred podnebnimi spremembami. V okviru dogodka sva Aleš Smrekar in Katarina Polajnar
Horvat (oba ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) skupaj z organizacijo Plan Bleu iz Francije
soorganizirala stranski dogodek z naslovom »Spoznavanje potenciala obnove ekosistemov v Sredozemlju
za obvladovanje podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti« (slika). Na njem sva predstavila
prispevek z naslovom »Upravljanje ohranjanja mokrišč z izkušnjami prostovoljnih pogodb v Sloveniji:
Primer Krajinskega parka Sečoveljske soline« ter sodelovala pri razpravi v okviru panela.
Katarina Polajnar Horvat
Slika: Iz zasedanja.
LINA TODE
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:23  Page 139