(lovic !tučljska knjižnica Mirana Jalta N, o v o LEVO - si. 30 V KOČEVJU, DNE 26. JULIJA 1958 Cena 10 din Uelilasfia proslaua o leleioiei žleba 22. julija je bila v Jelenovem žlebu, na kraju, kjer so 26. marca 1043. leta slovenske brigade: Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in šercerjeva izvojevale zmagoviti boj nad italijanskim okupatorjem, veličastna proslava. že od ranega Jutra so hitele proti Jelenovem žlebu nepretrgane kolone avtobusov, kamionov, osebnih avtomobilov, motoristov, kolesarjev, vprežna vozila in pešci. Prišli so iz vseh strani — Ljubljane, Ribnice, Kočevja, Loškega potoka, Lašč, Do. brepolja, z Dolenjske in drugih kra_ jev. Prišli so borci zmagovitih brigad, borci, ki so se mudili v gozdovih Velike gore v času NOB mladina in ostali delovni ljudje. Bila je veličastna slika vsa ta množica ljudi, vihrale so številne zastave na vsej poti, najlepše pa je bilo v Jelenovem žlebu. Pisana panorama ljudi, vozil, zastav jn vsega, ltar je bilo tu, je bilo res za vsakega udeleženca nepozabno doživetje. Ob prihodu avtobusov in ostalih '°z’l so se dogajali v Jelenovem žle. u ganljivi prizori. Tu so se po mno-letih našli mnogi borci. Prisrčni ®liski rok, objemanje jn toliko vpra-*ahj, kako živiš, kje s; zaposlen, kako je z zdravjem in še marsikaj drugega je vrelo iz src ob srečanjih. K temu moramo prišteti še glasbo, kj se je razlegala ves dan po zvoč- ™odobor,3e dalOVSemU#C pMtl'<-Še pred pričetkom uradnega dela proslave pred spomenikom Zmage so hiteli številni ljudje na kraj zmagovite borbe — k breznu, ki je pogoltnilo toliko Italijanov. Tu je -tal spomenik, še zakrit, tu je bila tribuna, na kateri so se ob času proslave nahajali najvišji predstavniki ljudske oblasti in organizacij Slovenije. Pred 10- UJO so mladinci r>n .avciaške vzgoje in oddelek pri-Pkdnjkov JLA iz ribniškega gaimi-kona ponazorili bitko, kj so jo bile tolgade 26. marca 1943. leta na tem kraju. Pokalo je, kakor da je zares bjtka. Ponazoritev napada je lepo uspela. Ko se je razkadil dim in je bilo konec »bitke«, so se na cesti nad breznom pred spomenikom postroj 1-borci Tomšičeve, Šercerjev e, Can1 karjeve in Gubčeve brigade. Zaigraj la je godba LM iz Ljubljane. Na vzpetini nad cesto se je zbralo kakih 3.000 ljudi. Na častn; tribuni pa so :c zbrab visoki gostje: predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Krahcr, predsednik Glavnega cdboira Zveze borcev Slovenije Ivan Maček, podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj-Rudi ;’n drugi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja. ščine LRS Slovenije, M ih j Marinku. Nato je začel slovesnost predsednik pripravljalnega odbora za proslavo v Jelenovem žlebu, Matija Ma_ ležič, kj je pozdravil navzoče predstavnike oblasti jn političnih organizacij, preživele borce slavnih brigad, ki so na tem mestu izvojevale tako veliko zmago ;n vse, ki so se zbrali, da skupno z brigadami proslave veljko zmago. Tovariš Maležjč je nato naprosil nekdanjega komisarja operativne cone, narodnega heroja Viktorja Avblja-Rudjja, naj odkrije spomenik. Tovariš Avbelj je jmel po odkritju govor. številni udeleženci, ki so bjli tu zbrani, so govor napeto poslušali. Po govoru so ribniški pionirji izročili tovarišu Mihi Marinku jn ostalim gostom šopke cvetja. Sledile ®o recitacije in po krajšem programu partizanskih pesmi je godba LM z Internacionalo zaključila slavnostni del veličastne proslave. Množica ljudi se je nato zbrala pred spomenikom in breznom. Na spomeniku pa govore besede sedanjemu rodu in našjm potomcem v trajen spomin slavne zmage: »Pregnane v mrak jn mraz nas je hranila ljubezen do pravjce In prostosti. Zahrope boj, smrt žanje v trumi gosti in zašume nad zemljo zmage krila...« Na velikem prostoru v Jelenovem žlebu se je zbrala vsa množica ljudi, prav gotovo jih je bilo nad 6000, na partizansko rajanje. Nam vsem bo proslava v Jelenovem žlebu ostala v neizbrisnem spominu. Tik nad breznom v Jelenovem žlebu je postavljen spomenik Jelenov žleb en dan pred proslavo Godba ljudske milice je zaigrala himno, potem pa je komandant bri. gad na proslavi, narodni heroj Stane Semič-Daki, poveljeval brigadam mirno in pozdrav, nato pa pozval komandante brigad k raportu. Uvodoma je tovariš Avbelj pove dal, da je na današnji dan pred 17. letj poč;la na Slovenskem prva partizanska puška. Po vsej republiki se danes spominjamo najodločilnejših in najslavnejših strani naše zgodovine, ko je slovenski narod v skupnj borbi in usodni povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi zgrabil za orožje in se odločil za neizprosno borbo za svojo svobodo. Blizu so še časi, ko smo doživljal; fašjstičnl napad na našo državo, ko smo doživljali sramotno izdajstvo vladajoče jugoslovanske klike, kapitulacijo in razkosanje države. Toda od prvega dne je bilo jasno, da naši naredi, da naši ljudje teh dejstev ne Priznavajo, da se z njimi ne strinjajo, prav tako kakor se niso strinjali Iz govora Viktorja Avblja - Rudija s staro izkoriščevalsko ureditvijo. način zagotoviti na Balkanu mimo S proslavo obletnice oboroženega zaledje za svoje operacije na ostalih upora v Sloveniji sovpada proslava frontah in bojiščih. Bij je na višku velike zmage slovenske partizanske svojih moči in vojaških zavojevalnih vojske v Jelenovem žlebu, 17 let je uspehov. preteklo od takrat, ko se je začel na V tem času najhujšega okupator. Slovenskem oboroženi upor, 15 let jevega vojaškega pritiska na našo in nekaj je preteklo od takrat, ko so narodnoosvobodilno vojsko, so bili v štirj slovenske udarne brigade na Jugoslaviji in v Sloveniji ’ doseženi tem mestu uničile elitni 'bataljon lita. najpomembnejši vojaški uspeh. V lijanske divizije Maceirata, ki je času med IV. sovražno ofenzivo so imel nalogo, da zahrbtno napade in se štiri slovenske udarne brigade odločilno sodeluje pri uničenju teh združile in vodile enotno akcijo. K a. naših partizanskih enot. kor predstavlja slavna borba v Sut Borba, v Jelenovem žlebu spada v jeskj po veličini svojega uspeha in čas, ko'je okupator najskrhneje jn žrtev enega najvažnejših mejnikov z vso temeljitostjo pripravljal ob- v razvoju narodnoosvobodilnega gi-se&ie akcije in ukrepe, da bi uničil banja v celoti, tako pomenijo opera-NOV in POJ. S skrbno pripravljeno cije štirih slovenskih brigad enega IV. in V. ofenzivo si je hotel na vsak (Nadaljevanje na 2. strani) Razvoj industrije v okraju Perspektivni načrt do leta 1961 šega gospodarskega razvoja, predvideva, da se bo proizvodnja v Narodni dohodek, k; ga bo ustva- PRAVICO DO STANOVANJA Te dni je bjlo danih v javno razpravo več osnutkov novih zakonov s področja stanovanjskih in zakupnjških odnosov. Osnutek novega zakona določa, da ima pravico razpolagati s stanovanji v novj hiši tisti, lu je dal sredstva za njeno izgradnjo. V hišah, ki jih zgradijo podjetja, določi delavski svet o razdelitvi stanovanj, v vseh ostalih, razen v stav-*»ah JLA jn LM, pa v imenu občj. ne odloča njen stanovanjski organ. Stanovanjski organ pri občini je dolžan po naslednjem vrstnem redu dodeljevati stanovanja: — Ljudem, ld ostanejo brez stanovanja zaradi elementarnih ne-*god, ■— ljudem, kj se morajo izseliti iz stanovanja, ker bodo hišo pom-m na podlagi odloka pristojnega organa, ■— invalidom, . ~~ ljudem, ki se morajo izseliti i* stanovanja, ker le-to ne ustreza higienskim predpisom, ljudem, ki so se priselili na Področje občine zato, ker so v ob, olnj potrebni, — ljudem, kj se morajo na pod. “*gi pravomočne sodne razsodim izseliti iz stanovanja, s pogojem, , jim j<’ treba poprej zagotoviti ustrezno stanovanje, — izseljencem, kj so se vrnili v ntoT„°ovi^,,namenom’da bi v njcj — upokojenim vojaškim ose-oam, ki ob upokojitvi niso hjlj no-"uel pravic do stanovanja ali so se orali zaradi upokojitve izseliti iz njega. v okviru teh, ki imajo prednost, stanovanja dajejo v uporabo po stanov*1 •ri‘dU v,oženih prošenj za zakona predvideva, (la stmw. >!X° sfnnovanje lahko dobi tj m,lr'Šnjk’ ko P” to preneha bi-novalr. 8 stanovanje z vsemi sosta-ah ^1 Zap,,Rtiti' »e glede na to, n«vanjl> ZaBOtOVl^'no ustrezno stiv" rn0 »*** številki pa vas bo-^ seznanili s pravicami najemni. rs?! rsssjšžnni ^^isisrwac: Jan za Gubčevo Prane; Kolar, za znašal 10 odstotkov. Pcsebno močan 49.800 milijonov. Večji del jnverti bližnjega vzhoda od koder so pri, ker so Amerikanci uporabljali leta- ™Pevo fone Vidmar-Luka jn za porast prozvodnje je predviden v cjjskih sredstev, ki jih bomo v na- haja e ved£° nove vesti 0 Lzkrcava- lišča v tej deželi za organizacijo v* J 222 V ado Mišica. Tovariš elektroindustriji, kemijski, živilski slednjih letih vložili v obnovo indu- nju faleri®dh m britanskih čet ter svojih vojaških transportov v Lba . , 1J P0;6™ raportiral o stanju ter v industriji gradbenega materia- »trije, bomo porabili za razšbitev in P?ro*lia ° tem’ da se pripravlja ve- non in Turčijo je priplula v zahod- Drigad predsedniku Ljudske skup. la. To je v skladu s smernicami na- obnovo proizvodnje in le dei za no- ob°rožen napad na novo usta- non eniška pristanišča izredno moč vogradnje, ki so predvidene v ke- ?,0^0 Petrolejsko republiko Irak. na eskadra ameriške atlantske flo-CA:M r\L| |y- v . m lesni industrij: ter v indu- -^erikan- te, ki sestoji pretežno jz srednjih in oeja UbLU Kočevje gradbenega materiala. Izvoz ™ f “ letal lZ- težk* pomorskih enot najsrdobne- .... . W1 9 industrijskih izdelkov naj b; sc v P20?00,. ™ož pomorske je oboroženih. Sodijo, da imajo vse KJaJ°v. l a v Kočevju skup- namerava kupiti kamion, 3.200.000 Primerjavi z letom 1956 povečal za tIdel da hočejo dokazati ,adie tudi topništvo z atomskimi jz na seja obeh zborov ObLO. Na dnev- din pa za »Sadje-zelenjavo« Kočev- 136 %• Za neodvia- strelki- Nenajavljeni prihod amen' nem redu je bila najprej razprava o je, ki tudi namerava kup'ti kamion pnm„mK„ , . , ”°®* lte dežele- Skrh so res pokazali škega ladjevja je tudi med Nemci uvedb; Prisilne uprave v restavra- Tudi SGP »Zidar« Kočevje so odo teoindurt^e .meato Pnpada elek, le da ne za neodvisnost ampak za zapustil zelo neprijeten jn mučen ciji Rudnik. Razprava je pokazala, brili garancijsko izjavo v rtštaTo kl/C ^r'ša. na.lmlaJša cdv;snost. vtis o tem, kaj in kakomHsHioTm^ da so v restavraciji slabo gospoda- milijonov din za najetje kredita in voi mJfinn8 ^T°£a' ” 3n raz- v sosednjem Jordanu je kralj ves rikanci v primeru vojne rili. Neurejeno knjigovodstvo, k; iz- še nekatere druge garancijske teim °* **%***&■ ^Plašen po zadnjih dogodkih v .... . J haja še jz prejšnjih let, je tudi po ve J ™ , alne®a de!a' predvideva na- Iraku, kjer je njegov sorodnik kot . mjub, velikemu mednarodnemu svoje prispevalo, da je restavracija Ko so razpravljali o izdaianin ^Ln®.kaj nad milijardo dinarjev in- kralj Iraka Izgubil glavo, takoj po- delaJ° atomskj strokovnjaki zaplavala do tega da je potrebna raneiiških iziav nonameznim vest-cij s katerimi bomo obnovili klical pomoč jz Velike Britanije jn )L?enev P°vsem nemoteno naprej in pr isilna uprava.8 Por^č^o je S jemTrief ^b^Zv rZl^' ® Wut ** C,ektro2veze Zatr^al. da «e je s tem strjnjll tu ^ načinov, da bj svojim tudi, da ima restavracija £re£j dol- i^bf p^ietta oCem s CtoTl ’ * te,ekomunlkacije. di parlament. Ali se je strinjalo vladam pripcročiU tehnične metode ga. Zaradi tega jn zato, da se bpra- tako garancijo priložila tudi doku, Precejšnje investicije bomo vi o, čJd vo ihanska vlada ni spoix> orožj(™ 'nksleTlso imel- atri^rSk|ln vi gospodarstvo restavracije v pravi mente, v kakšnem stanju je podjet- Mi ,v P°dietje »žičnica«, ki bo ta- ‘ ki že 15 sestankov tir, sta oba zbora sprejela sklep o je. Ib je potrebno zato da bVimel ko lahko ^ za polovico povečalo _Da ^ zajezdi naraščajočo grožnjo ” z® ,Na “ raz- pnsiini likvidaciji restavracije s 1. ObLO točno sliko o podietiu proizvodnjo. P? napadu na Irak sta predsednik K £ ŠtlIlh ra?-čnlh metodah, avgustom. Imenovali so 'tudi prisil- Podietib T„w, , Naser in novj iraški podpredsednik ^etu poizkuse kontroli- nega upravitelja. odobnT ^ , Tekstilna industrija je pri nas v Sirij; sklenila sporazum o tem da P° 80 sc brez pridržka Nadalje .so odborniki sprejeli sklep kredita v Tazvita' i™a pa zelo zasta- bo vsak napad na ozemlje in nedo- Z6™1 “e od metod jn sicer o ukinitvi menze SGP »Zidar«. Ta skemu kroiaštvu k Žen' v6 .® sto°^le naprave, ki onemogla, takljlvost Iraka hkratj pomenil tudi zvo?u metodi. Glede dveh nadaljnji! menza je dajala hrano 30 abonentom vSSwt tTd^r napad na Združeno arabsko ^^pa « niso jx,vsem edjni, ka. in zato njene kapacitete niso bile v vanjem kLf JtiG m mn govori “to Predvsem o iz. Uko, to pa bi dejansko pomenilo J?1 bll° mogoče uspešno in zanes- celcti izkoriščene. Predlagano je bL investicijskega WcUtf 250 000 din modernizaciji tehnolo- spremeniti napad na Irak v splošno lZPelJat nadzer nad poizkusi, to, naj bi v prostorih menze dobila Nadalje rta obf zbora rwtroiG f £ ^Stcpkov ^ obnovj zartare- vojno na Bližnjem vzhodu in v ne- w^fi^ pr^°pUi k, razPravJ ° četr-merto mlečna restavracija, ki je za predlog £ drtaciii mWb l<«a rtro^ega parka, predvsem v posredni bližini -sovjetskih meja. Opazovalci v 2enevj pa Kočevje zelo potrebna. ciji Gri iz sklada za P+^ in infekcijskih obratih. Cela vrrta dežel je posredovala, L™ nič opaziti' da bi ObLO je nato potrdil garancijsko holizma 50 000 din turistični koči Za,-e namene bomo porabili 2300 da toi spor na Arabskem polotoku ne JL ^ arodn® vzdušje kakor-izjavo za najetje kredita podjetju Kostel pa 27 000 din ^ miJlJ<™0y dmarjev. Načrt predvide- prerasel v velik mednarodni ali celo Ifl tTkiTl na del° ^rckovnjakov, »KIiu-čavničarstvn« rv vi&? Mn + • "2(;ut>u din- va med drugim tudi ustanovitev prve svetovni spopad. V Varnostnem wp- , r STnotirajo za znak, da ve. rSSHr H™™- dita podjetju »Mesnina« Kočevje, ki 5ar« v Kočevju ^ ,k??fekclJska di amenkanskega vmešavanja v lj- Predsednik avstrijske vlade je od J J ' oblačlla 1,300.000 m= blaga. banonske notranje zdrahe in propire. potoval na čelu avstitiskl vtodn! fe' Zaradi (take mednarodne situacije legaclje v Moskvo kljub sedanjemu se je predsednik Naser naglo odločil mednarodnemu položaju. Namen in obiskal Moskvo, kjer je razprav- obiska je prvenstveno ta, da Av-novo nastalem položaju na Arijci dosežejo zmanjšanje svojih Bližnjem vzhodu ter o pobudah obeh reparacjjskjh obveznosti. Zaradi te defr Z2n0tlr!mitcv miru v tem delu ga so tud; tako ostro protestirali .irostortJi preoviaoma do 50 sve:a" Tako, obiak komentirajo po Proti preletavanju amer že popolnoma urejene; potrebnalo rov bo prišlo d^volj^ca d^avcev^ Vendar v dosedanjih sta- ^ £ 5il° letal Preko Ti rola v zadnjih le še nekatera manjša dela in novi delovni pogoji bodo nenrlmernrboi!’ rih proatorih ne 'bodo °Purtlli pro- tZ nf h dejansko ^ kampanje na Bližnjem vzhodu. RIBNIŠKO KOVINSKO PODJETJE JE V NOVIH PROSTORIH O crraAn-$: n/vr.-v. j „1_. . ^ ti5sr^5rs.ss: novih prostorih še pred otvoritvijo niej. praktične, pa tudi solidne cene. šem” listu "že "poročali"" OdTega* časa re™toto s^lo Na^ pwemo še da ^ ato d^ ^«tev mini v tem delu gaso tud;'tako ostro”, pa do danes so nove delavnice skoro Skozi velika okna delovnih nrorto V novih P^torjh predvidoma do 50 t ' ako obl8k komentirajo po proti preletavanju ameriških tran že popolnoma urejene; potrebna so 7%Zp£> SSjd(rlavc^ Vendar v dosedanjih sta- Zonob^^f™ T ^ bi,° f' »h letal preko T; rola v zadnjil - ’ rih prostorih ne bodo opustili pro- nobeno poročilo, ker dejansko dneh kampanje na Bližnjem vzhodu "W izvodnje - tu bodo za naprej ^ potrebno. Predsednik Ti- Te dnj pa se je na prt; v PekTng _____ _______________ d av" opravljati uslužnortna dela, s čemer ‘ P je J fvezi z zadnjimi dogodki mudil v Moskvi tudi nekdanji preti že delno začeli z obratovanjem. Kakor smo omenili so v nmvth 1)0(10 Gregli potrošnikom. P?318^®6 pred- 2?inik francoske vlade Mendes Delavnice so na idealnem pro- prostorih že začeli z delnim obra- Delovnemu kolektivu in vodstvu nekaterim drugjm "vod-teliorn Še sovjetske vl^^68?*11 predstavniki rtoro — .bližina železniške postaje tovanjem. Pired kratkim so začeli z Kovinskega podjetja Ribnica želi- tel iških držav m nikJ ^ Se bivSi Predsobo dala podjetju mnoge prednosti izdelovanjem posebnih traktorskih 11(10 veJiko uspehov pri nadaljnjem pen na=top ki nai noti ^ § Pred nadaljevanjem 2”X “*>“”( «« PO«i«t- P°'" . lkov; vodovod ja. Pirikciltoe so zelo ekonomične in_ ____________________________t . . . v Naši diplomatski predstavniki v jo. že speljan do novih prostorov. je z njimi zelo lahko upravljati. Se " ^ Juig^lovan&k! napori xn naša za- skoraj vseh tujih deželah so te dni Novli delovni! prostori obsegajo daj imajo v delu 100 takih prjkol PAVŠALNI PRISPEVEK ^ ireba skbcati izredno obiskali najvišje predstavnike vlad SS.S ss« ,«,0 M«, materiala, ,«M- matie z, te ,«= p^c/k, „ ^ „eea°?“l“ V“ »ig1^ » »So Zunanjepolitični komentar = NAENKRAT NAGLICA Ko se je na pristopili k Vodni skupno-napredna stvar, da bomo šli z na_ Z izboljšanjem obdelovalne zem-šim kmetijstvom naprej.« Ue si bodo postavili boljše gmotne Strinjamo se s tovarišem Ilcem, P°S°je sebi in potomcem. To govo da bodo z regulacijo m melioracijo 1--m zato, ker bi se lahko na novih zamočvirjenih področij boljši pogo- Površinah pridobljene zemlje uve. ji za uveljavitev kooperacije za obdelavo zemlje. Pa prisluhnimo kaj nam bo povedal o tej stvari prislsednjk kmetijske zadruge Ribnica, Matija Lesar |z Gorenje vasi: »Do kooperacije ■ višje oblike bo ljaviJa kooperacija višje oblike. Nuj_ no bo, da se bomo oprijeli tistih pesmico zapojemo, zato pa nam je ime Rumene marjetice. Tovarišico imamo rade, ne pustimo je nikdar same, rade se umivamo in jagode nabiramo, zato pa nam je jme Rumene marjetice Kmalu se 'bo treba posloviti, te prelepe kraje zapustiti. Mamice že čakajo, da jim ponagajamo, ne bomo pa pozabile, da smo Rumene marjetice. SODRAŽICA Ojačitev sodraškega vodovoda Ob Domu na Travni gori Minul; ponedeljek so imeli gasilci namen, da za požarno varnost napolnijo rezervoar. Kljub temu, da je bjla motorka ves dan v pogonu se jim to zaradi velike potrošnje -vode Sodražica, ki šteje danes okoli potrošnja Sodražice 1.31 1/sek ljena boi tudi požarna varnost, -ki je ni posrečilo. Ljudje so st ta dan napni šlo tudi prj nas prej ali- slej. 700 prebivalcev, se oskrbuje z gra- (113.18m3 dnevno). Kot minimalno posebno v sušnih dneh najbolj po. polnili vse -razpoložljive posode ker Ekonomski pogoji, sami nas bodo vitacijskim vodovodom z zajetjem meritev studenca v Jazbič dolu pa trebna. so že dalj časa brez vode Seveda so prisilili, da bomo sodelovali v ko. v Jazbič -dolu od 1. 1955. Po projek- navaja projektant 1.05 1/sek (leta V prvi etapi zajeti studenec »Ka- ta dan tudi va; prali, da izkoristilo operaciji, ki ni ntkaka oblika obde- tu je predvidena maksimalna vodtaa 1903). V resnici pa pade poleti iz- prolov log«, bo lahko dajal pri ne- priliko. ’ J datnost tega studenca pod 1.0 1/sek, prekinjenem celodnevnem ohratova- Gasilci bedo zaradi požarne var zato ostajajo višje ležeče hiše brez nju potrošnje 2.5,1/sak, to je 1.19 nosti zopet poskusili napolniti rezerl vode, nad Sodražico na Strme; leži Vs®*1 -rezerve. P-roračun -gradnje za voar in bodo usmeril; vodo le v ta protjrezervar, ki pa je v sušnih dneh prvo etapo znaša 2,600.000 din. Govor Viktorja Avblja ki vedno prazen. Poleg tega tudi- kvaliteta vode ni neoporečna in se stu- (Nadaljevanje s 1. strani) cjja Zveze borcev, organizacija, . .... ... . , združuje itiste državliane ki so v hteta vode ni neoporečna in se stu- WM^SiSS^oj^^ItokOT NOB spoznali, da še dajo vse drnec ob deževju skali. Nujno je to- venske partizanske vojske. Kakor zastavljene naloge in <,:]« doseči z rel navezati vodovod v Sodražici na pomeni Sutjeska jasen m odločen mo^u^jo ^vestnih sil, da pa se nov izdatnejši in kvalitetnejši, vodni odgovor okupatorju, da ne bo nikdar z neobje£tivnim k-ritizhanjeT m vi-r. tarnanjem težave le še povečujejo. J. Ivanc namen, na to ostale -potrošnike vode že sedaj opozarjamo! Izsledki ljubljanskih jamarjev v Breznu Pripravljalni odbor za proslavitev imelo dovolj dela za teden dni. Ita- Najugodnejši način ojačitve je zmage v Jelenovem žlebu je riapro, lijanj, ki so padali v brezno so zdr- ' -------^ larsko društvo Iz Ljubljane, sel; po snegu -n ledu napršj v glo- raziskali Veliko brezno pod bimo. Tja pa je polzel leto za letom verjetno poslali v muzej. obvladal tega teritorija, da mu ju mirao^^e^n^koSi^de^ra za Kljub dosedanjim uspehom na'g'o prečrpavanje vode ;z-studencev v do- sil Jamarsko društvo Iz Ljubljane, seli po snegu 'n ledu "naprej "v g\o-n ^ave vS naSf t^o ^ bta farskem področju, kljub poveča- ^ Bj0trice d*ektno v obstoječe naj bi raziskali Veliko brezno pod bimo. Tja je polzel leto L letom akdfe slove^km ud^rnTtod jŽ ni industrijski In kmetijski proiz- omrežje. Zajetje v Jazbič dolu bo Belimi stenami pri Jelenovem žlebu tudi vreh vrst material, sneg pa je sen odgovor na vse okupatorjeve po- 'vodn-ii’ 1)0(10 potrebni še prenekate. stožilo po asanacih gravitacijski m spravili ven kolikor mogoče več vedno vse preikri-I in se v poletnih v SlSXSTsv^o rl napori, da bomo v celoti dosegli preskrb; z vodo, ob .suši Pa bo obra. materiala za muzej. V nedeljo, 20. mesecih spreminjal v led. Delo bi oblast’ ddkaz da ie li sile bi mo- veUko prednost našega družbenega tevala črpalka za ojačev-anje dotoka, julija je društvo res poslalo štiri bilo tudi otežkočeno zaradi podsi- *^'vT^;atAp NOR sistema, zlasti pa prednost, ki jo Prvotno je bil predviden načrt pri_ člane, ki so jamo raziskali. Reči je pavanja. ^ S v vrsti zmig in uspehov ki lih ie iana na5a socialistična ureditev za Mjučitve Izvira na Pesku. Po ugoto. treba, da so bili nad breznom, kakor Nazadnje so brezno narisali in dcsegla W*je Je,L, žle^aji ** *#* »*» °« najdeni, material pa U ntabU^mo e<2kegr°™^ajae Tovariši boroi in -borke iz Jelena f? bi bl1 dotok premajhen Projek- Najprej so se spustili trideset me. amplk k: iM™geUc vfe v™ti ak ’ vega žleba! tlrana J® zato črpataa ojačitev di- trav globoko do majhnega stožca, ti^ti cetaC Šb Jto v S ove"- Ko se spominjamo svetlih prime- rne^f1fma na pretok celotne vod. nato po strmini še kakih petnajst niTžal m^e tako^kor NOB rov iz časa NOB, ko se spodnja- ne Potrošnje z nekaj rezerve. metrov niže v smeri JV, kjer je tem. sploh tud; Jelenov žleb zahteval mo živih primerov aktivnih borcev, v dolini Bistrice so na razpolago peratura + 1° C. Šele tu so od-kr li svoie’žrtve. Na tem mestu so za ve- k-i so največ prispevali k zmagam, naslednji studenci: Kapralov log nekaj ostankov Italijanske vojske: dno omahnili štirje tovariši, ki smo kakršna je bila zmaga v Jelenovem 2-04 1/sek, Drobničev log 1.30 1/sek, čez dvajset šlemov, nekaj zabojev ;ih kakor vsem dragocenim žrtvam žlebu, se obenem zavedamo, da j® P0* Gričem 2.721/sek, skupaj 6.06 za muni-cljo, del menažke, dve bom- v NOB dol^r^Xv^ saf na tradicijah NOB potrebno mobile j/sek. Bakteriološko je voda iz vseh bi, šaržerje in dele italijanske c*i- žrtvovanjem samega sebe’odločilno zlrati vse sile za dokončno zmago v 3 studencev neoporečna. V prvi ^rake umforme Nad:tije^so, dobill; v -prispevali k našim zmagam sploh -in povojni graditvi, za zmago, ki bo do gradbeni etapi je predvideno zajetje mal, dvoranici dva ali tr, okostnja- tad?k ziiagi v Jelenovem žtebu Za kraja uresničila naše Socialistične ^udenca Kaprolov log, ki je že v ^ muh, od kateri se ene še svetle cilje NOB so darovali svoja cilje. Za te cjlje so bila žrtvovana gradnji kakor tud; zgraditev črpal- drž, črna gnja masa, ki je hUa pred življenja tovariši, komandirja Oibr- življenja naših najboljših tovarišev. ni°e- Ostala dva studenca pa, sta • , . , star In Roman ter komisarja Jug in Vi ste bili živa priča takšnih zmag, Predvidena za-rezervo in se bosta > _ 1 *1 ti še več, Maks. kakršna je zmaga v Jelenovem žle- vključila postopno z naraščanjem ^ morali kopati toda to, je dejal V toku NOB -skovana zavest, bu, vi ste sodelovali v graditvi soci- v povezuje posamezne dogodke, ker ne času NOB sem -bil še kratkohlačnik, do sedal stali ob strani. nih družbenih odnosih v -bodoče še množico, ki se je gnetla na tesnem ju&1J ® more dati tistemu času one življenj- toda globoko čutim, da je to moral V p-radu bo muzej. Poleg tega je uspešneje kot doslej reševali vpra. prostoru. Dan je -bil sicer mračen, b-j, ’ 1 J p^" ske Jedrnatosti rv,,. „„ m *=u — Mo predvideno da bo dobil v gradu pro. Sanja življenjskega standarda, kot toda razpoloženje in kopica vtisov, 1 J 1 ' »tor hotel s prenočišči. Taki prosto- najosnovnejše naloge naše notranje vse je bilo tako povezano in doživ- -* i i • v i _ i ii.ii • K —..n — 1.■ 4nJL »%«HamIa 1 a Kilo /vKn-MuonA a T1 Q(f A at a ske jedrnatosti, sočnosti, pečata pra- na krivica, ki žali dostojanstvo člo-vega resničnega doživetja!! To zrno- veka, žali spomin tistih, ki so ustva. _____________ _ Na žalost ne poznam ne govorni- re le beseda — naj bo govorjena ali rili, to, kar danes Imamo! ri'ao 'vRjbn-ici nujno potrebni,” če ho- politike. Pri izvrševanju teh nalog ljanje je bilo obarvano s tisto »ta- ka ne tistega, kj je dal to opazko, zapisana — pravega borca. Samo na černo poživiti turistično dejavnost. ima prav posebno nalogo organize- ijnsko patino, ki jo občutimo, kadar Res je, da lahko vsakdo palpove- tak način more naša -borba za osvo. Do sedaj največje moto dirke 20. julija so bile v Kočevju 5. tra- V razredu motorjev do 125 ccm se velikim naskokom je vodil Lojze dicionalne hitrostne dirke za prven_ je skozi vse kroge razvijala zanimi- Drofenb.. Zaradi prevelike previd-srtvo LR Slovenije. Zanimanje za va borba za prvo mesto med Bori- nostj na rudniškem zavoju je zgubil S KRIMINALISTIČNIMI ORGAN I PO SLEDI NEVARNEGA VLOMILCA PO TRGOVINAH JE RIBE LOVIL Konec maja se je po Kočevskem svoj namen in odšel. Ker pa se je poslovodja. Kot običajno je -tudi to ___________________-________ . _ „ . in Ribniški dolini -kmalu razvedela že namenil, da mora za vsako ceno noč odprl še »Trgovino z mešanim dirke je bilo veliko, že en dan prej som Oblakom in Mirkom B'vlcem. dragocene sekunde in Leon Pintar vest, da so miličniki postaje Ljud- nekaj dobiti, je vlomil še v gostilno blagom« v Prigorici. Dejanje je osta_ so se v Kočevju zbrali najboljši tek- Z malenkostno razliko nekaj metrov je prešel v vodstvo. V tem razredu 3ke milice v Kočevju prijeli vlomil- »Žagar« v štalcerjih in odnesel za lo samo prj poskusu. S krampom movalci iz vse Slovenije. je zasedel prvo mesto Boris Oblak so vozači pokazali vrhunec spretno- ca> je že od leta 1955. postopo- otoncg 7.000 din gotovine, nekaj cl- se je lotil zidu, vendar mu ni uspelo. Na dan dirk je bil v dopoldanskih pred Bivdcem in tretje mesto Avre- sti in vozne tehnike. Lojze Drofenik ma vlamljal v trgovine kmetijskih garet, malo popil in odšel. K sreči Zadnji dan v mesecu marcu, bo- uiraih uradni trening za kvalifikaci- lijo Parariiso. Domači tekmovalec, je sicer porušil lanskoletni rekord a zadrug in gostilne. Vlomilec je v so za ta dejanja bjij miličniki, ta- Ije noč, je bilo v Mozelju precej pe- jo startnih mest. že sam trening je Janez Bukovec, je kljub zelo lepi 1® Leon Pintar je postavil novega, podvigih kradel na tako raz- koj obveščeni. Odhiteli so na kraj sbro. Nekdo je slišal ropotanje pri Ženih mest je sledeč: krajih, da je -b;lo videti, da dogodka in že med potjo srečali Sta- trgovini, videl je celo, da nekdo ple. 1. Pinitar, 2. Drofenik, 3. Čuden, krade več oseb. Domačin; so bili neta J., stanujočega v Stari cerkvi, za skozi okno v trgovino, vendar je Majnariič sc je^tudi v tem ^razredu zato brez izjeme vsi mišljenja, da Stane je imel pri sebi dvokolo in bil tako preplašen, da je vlomilca ~ ~ je na delu »banda«, ki »e klati po ribiško palico in je dejal, da gre pustil, da je nemoteno opravil svoje Kočevskem in Ribniški dolini. TNZ lovit ribe. Ko pa so uslužbenci LM dejanje. Kot je pokazala sedanja v Ljubljani je po tem, ko je lan. proučili dejanja, ki so bila izvršena preiskava, je tudi to dejanje izvršil pokazal, da se bo za časa di-rke"ostra požrtvovalni vožnji zasedel šele 5. Vrstni red doseženih mest Je sledeč: konkurenca za prva mesita, da bo mesto. ianskoletm rekord Razred do 175 ccm ni prinesel no_ žeto*dobro™uVratil in zasedel 4. infr S*nirtr*L- iz 500 “cm. Takoj po startu ]e bilo vi- ako leto prevzelo v svoj delokrog ponočj in ker Staneta poznajo, da je Stane J. jn odnesel iz trgovine 36.00» -X—^ —j- D'"'™ L “J deti, -da se bo borba za prvo mesto tudi območje bivšega okraja Kočev, bil zaradi vlomnih tatvin že kazno. din gotovine ter nekaj jestvin ter v glavnem bila med Dolorenzom in ^ takoj pristopilo k reševanju te- van, so se odločili, da ga takoj po- tako napravil škode za preko 52.000 Sterletom. V zaključnem krogu so ga prc,blema. Kriminalistični organi iščejo in ugotovijo, če ni morda on dinarjev. pridrveli skozi cilj v naslednjem re- ^ ]TL^ičniki so se sestali, proučili tisti, ki je z ribiško paljco lovil ri" Kriminalistični uslužbenci so da- Dolorenza, Sterle, Duijnl. VSQ te vjomne tatvine ter ukrenili be na suhem. Pni vseh vlomnih ta- lj® ugotovili, da je bilo v letu 1957. Letošnje moto-dirke so bile do se- VSQ pOtret)n0| izslede tega nevar- tvinah v kmetijske zadruge, ki so v okolici Kočevja in Ribnice izvrše-* T3-.I"*,-™ "" nega vlomilca. Dola je -bilo torej bile izvršene v letošnjem in lan- ni'h tudi več vlorrmih tatvin v trgoL dovolj. Miliičriliki marsikatero noč skem letu, je vlomilec vedno vzel vlne in gostilne jn da ta dejanja še predsednik ObLO Kočevje Rigler Janez, zaželel vsem dobrodošlico. Po pregledu proge je direktor letošnjih dirk, Slokar Bojan, dovolil pričetek tekmovanja, Kočevja je zaradi kvara na motor ju zasedel zadnje mesto. Ko so se pojavili na startu mo- __________ torji do 250 ocm je napetost pri gle- du: Dolorenza, Sterle, Duijni. Na startu'so"le pojavili motorji dalcih narasla. Nekaj časa je vodU Letošnje moto-dirke so bile . do 50 ccm. Vozili so tri kroge Pivo Loize Drofenik, nato je vodstvo pre- daj najbolj kvalitetne. Priprave, po. mesto je zasedel Jože Benrtič (Se- ^ek in sploh vse je bito v najlepšem Žana), drugo Ciril Novak (Ljubija- j6 v to ziinim-ivo borbo poseDal tudi redu. Tekmovalci so bili zelo zado- niaQ 0česa. Vložili so pre- tudi ribe in kot kaže je prav ta rl- niso raziskana. Tozadevne prijave na) -in tretje Julij Klančič (Nova Ivan Majnatič, 'ki pa je v nadaljnth voljni z organizacijo in gosto!jub, cej tnlda, toda uspeh ni Izostal. bič lovil r'-be po trgovinah ne pa v 80 preštudirali in ko so o tem za. Gorica). krogih zaostal. Prvi je skozi cilj -nostjo. Najbolj srečen in zadovoljen pr drvel Leon Pintar, drugi Lojze pa je bil rekorder proge, Leon Pjn-m Drofenik In tretji Ivan Majnarič. Za tar. Osvojil je prehodni pokal in je Majnariča kot mladega tekmovalca izjavil, da upa na zmago tudi v letu OD 6TALCARJEV DO BANJA LOKE je to vsekakor zelo lep uspeh. potokih. Namesto trnkov so pri slišali Staneta J., je dejanja pod te-njem našli vi-trihe, kar je bilo dovolj žo dokazov priznal in povedal, da da so pri njem izvršili preiskavo, ki je prot; koncu leta 1957. vlomil v ni ostala brez uspeha. Kmalu so poslovalnico trgovine »Preskrba« Najlepši del dirk je bp start štl_ bile take- kvalitetne, je zasluga vseh, ijh prikolic. Že v začetnih krogih je ki- so kakorkoli pomagali pri' izved. Ivan Jelenko s sovozačem Antonom bi jn organizaciji. Pohvalo pa zaslu-Hablčem moral odstopiti. Na progi žijo mladinci predvojaške vzgoje, so ostale tri prikolice. Leopold Str- uslužbenci LM, gasilci, člani TVD lo-Cveto Maček, Edo Cuden-Alfonz Partizana, ObLO Kočevje m pod-Breznik in M,',rko Hrast-Cirjl Zupan. Da so organizacija n same dirke Noč od 23. na 24. maja letos je ugotovili, da je prav Stane J. to Kočevje v Livoldu, odkoder je od- iti. je dotedaj sigurno računal le na tretje mesto je nenadoma pričel slediti Sterleta. Sterle je povečal hitrost v ovinkih. Vendar presenečenje — Hrast ga je prehitel in skozi cilj sta pridrvela eden za drugim. Za prikolicami je -bil start motor- Pokal je ponovno osvojil Leon Pintar iz Kranja KOLEDAR Sobota, 26. julija — Ana Nedelja, 27. juljja — Natalija Ponedeljek, 28. julija — Zmago Torek, 29. julija — Marta Sreda, 30. julija — Krpan Četrtek 31. julija — Ignac Petek, 1. avgusta — Peter SPOMINSKI DNEVI 31. julija 1942. leta so Italijani v poplačala, za ves trud, za vlomilca no^ poskušal vlomiti v KZ Banja nesel razna živila v vrednosti pre- . , ------------„ - Pa je bila usodna. To noč je bilo juCljta ^ da je vlomil tudi v gostilni ko 24.000 din. Decembra meseca je Ivan Jelenko s sovozačem Antonom bi. -n organizaciji. Pohvalo pa zaslu- namreč ponovno vlomljeno v gostji- Butina« in »žagar« v štalcerjih. vlomil še v Kmetjisko zadrugo " ' "" ' n® »Butina« v Moravi pri Kočevju. 6 ^ Ribnica, kjer je napravil škode za Storilec je odnesel nekaj denarja in OBISK V SODRAŽICI preko 45.000 din. Julija meseca je __________ . steklenico likerja. Nato je poskusil Stane je prišel v preiskovalni za- obiskal »Mlekarno Kmetjisko go_ _______ ,,1,__jetja ter ustanove. Te dirke so po_ srečo še v trgovini KZ Banja Loka. por in preiskava je pokazala, sicer spodarskega posestva« v Kočevju V zadnjih dveh krogih se je temJ nevno pokazale tesno sodelovanje Toda medtem, ko se je pripravil k pa je Stane tudi sam priznal, da je ter odnesel 3.500 din in nekaj sira. po vožnje še povečal. Mirko Hrast, AMD z vsemi množičnimi organi- »dolu«, je sosedna stranka prižgala od leta 1955. pa do aretacije iz- V začetku novembra se je vtjhota- zacijami. luč. Tega se je preplašil, opustil vršil na območju Ribnice in Kočevja pil v »Mestno pekarno in slaščičar- okrog 27 vlomnih tatvin. Dokazano no« v Kočevju. Tu je našel 124.928 q . I v ■ q i. v. is mu Je Mo, da je za Novo leto 1958. djn gotovine, zlato nalivno pero m rreizkusnja ZO DUdlmP©StO ■ uspelo* Vlomil v gostilno »Majolka« v So- samokres znamke »Bareta« z nabo- 1 dražici, odkoder je odnesel 5.400 din. ji. Samokres so sedaj našli v njego- V Celju je bil v nedeljo končan ka dvoboja je bila 228:216 točk v Obiskal je tudi mesnjco KZ Sodra, vem skrivališču v gozdu v bližini ... . atletski dvoboj Slovenija : Hrvatska korist atletov s Hrvatske. Nas pred- žtca, odkoder je odnesel okrog 3.000 Stalcerjev. Stane pravi, da je od tega jev 350 ccm. V tem razredu je obi_ za moške reprezentance. Izid je bil vsem zanima, kako so se držali v din gotovine, 50 na pol suhih kranj- zneska vzel samo 20.000 din, ostali čaj, da vedno porušijo rekorde pro- pač tradicionalen poraz Slovencev z tem tekmovanju člani kočevskega skih klobas. To mu pa še ni bilo denar pa je skril pod mostiček pri ge, kar se je zgodilo tudi letos. Z malo razliko 12 točk. Končna znam_ Partizana, še posebej zato, ker je bi_ dovolj, lato noč je poskusil srečo še Stari cerkvi, kjer mu ga je odnesla lo to tekmovanje, kot vemo, obenem v »Trgovini z mešanim 'blagom« v voda. Ker voda tega denarja m ni -izbirno tekmovanje za sestavo re- Sodražici in iz nje odnesel 35.000 koli naplavila, ga je verjetno odne- prezenbance Slovenije za povratni din gotovine in za 32.855 din raznih sla rdeča voda iz kozarca, saj je atletski dvoboj z reprezentanco Bu_ drugih predmetov. Stane sicer pra- znano, da je Stane rad pogledal dimpešte. vi, da ni našel v trgov-jni toliko de. vanj. ------------------------ Mimo trdimo, da so svoje znam- narja kot pravi poslovodja, vendar Preiskovalni postopek je nadalje PREDGRAD rodniišnici pa je rodila Bauer Stani- ke dosegli, ali jih celo presegli. Nji, bo to ugotovilo sodišče. Tudi v tudi ugotovil, da je Stane J. tisti, Rodile so: Makovec Danica, go- slava, kmetovalka Iz Gornjih Ra_ hcv nastop je bjl zanesljiv in so dali »Mestni pekarni in slaščičarni« v M je izvršil vlomno tatvino 18. spodinja jz Predgrada 72 — dečka dene 7 — deklico Ireno. reprezentanci one točke, katere smo Sodražici so na Novega leta dan marca lansko leto v trgovino »Oskr- Antona, Madronič Ivana, gospodinja Umrla je Štefane Ana roj. Prebi- od njih pričakovali. Veno Oihar je z ugotovili, da jih je nekdo »obiskal«, ba« v Kočevju. To je bila ena naj- " “ " ' " * ” ............. iz Zagozdeca 13, metom krogle 14,11 m postavil nov Opazili so, da so razbita vhodna večjih vlomnih tatvin na tem ob- dolenjskl rekord, prav tako tudi Bo- vrata, medtem ko v trgovini ni ni_ močju, saj so ugotovili, da je stori, ris Pucelj v troskoku s 13,59 cm. Pol česar zmanjkalo. lec napravil škode za 160.000 din leg tega je Pucelj skočil v višino V začetku februarja 1958. je po. Precejšen del ukradenih predmetov 180 cm, Polde Torkar v daljino 6,85 slovodja trgovine »Hrana« v Ko- sta kmalu po izvršenem dejanju na -----1 m- S temi uspeh; so se torej po raz- čevju prijavil, da je bilo preko noči šla v gozdu ob železniški progi med pišu Atletske zveze Slovenije uvr- vlomljeno v njihovo trgovino. Pri Kočevjem in Staro cerkvijo Cveto ” in Jože Horvat. Takrat je da sta imenovana izvršila Naš obveščevalec iz Prelesja 10 — deklico Ivano, Ba_ ljč, kmetovalka ri-č Katarina, gospodinja iz Cepelj stara 81 let. 8 — dečka Petra. V novomeški po- O B 3AVE ----------—-------—1 " KINO uiuuroivv« JVUWVJC vu v vouo, v on. w , P1"1 Travniku ustrelili 18 tal, JADRAN, Kočevje: od 25. do 27. ganizaeije, društva in posameznike, Travnika in Šegove vasj. Te-s dne so požgali Travnik, kjer je zgorelo uo hiš in 150 -gospodarskih poslopij. Prebivalci Loškega potoka v aP°m;n tega dne praznujejo krajevni Praznik. j51' Julija 1942. leta so Italijani ustrelili v Loškem potoku pet naprednih učiteljev, ki so poučevali na šoli v Loškem potoku. ničarstvo« Kočevie obvešča vse or- sUl1 v reprezentanco, ki bo zastopa, pregledu zaloge in na osnovi inven- Pavlič i SSS la barve Slovenije 10. avgusta t. 1. turnega stanja so ugotovili, da kazalo, julija češki barvni film »Dobri vo- da v bodoče ne 'bo razpravljal niti V Ha h; ivn n-w- „ ‘t^17 ^ razl-čnttgu bla. to dejanje, ker sta si najdene pred- ak švejk«, I. del, 28. in 29. julija odgovarjal na evemtuelne prošnje za ,j® T °^°Vl t t °M™ ^^ bila =»- češki barviti film »Dobri vojak razne podpore, ker so sredstva za te Kočevje orgamziral jeseni večje at- to dejanje primal vendar'prav,, da tajitve najdenih predmetov tudi švejk«, II. del, 30. in 31. julija namene izčrpana. leto^ tekmovanje v slovenskem m odnesel toliko živil kot je nave- kazirovana, Stane J. pa je povedal, italijanski film »Bigamist«, od 1. merilu da b, tako videti nastopiti deno v pry a v,. Povedal je, da je da je predmete ukradel on, samo do 3 avgusta ameriški barvni ci- PRODAM naše tekmovalce na domačem stadi- imel to noč s seboj dvokolo, da je da jih je nekdo našel in mu jih od- Prodam »Puch«. - ™ ^ ^ ^ v ^e11 ^ j6 Sta”e eunnr.ni 96 in 27 tuli Avtomehanik Delak Ribnica Verjetn0 b«10 z°pet pomisleki on vse to spravil v neko jamo v gaz. vlamljal že v letu 1955, ko je vto_ T »Streha«' 2 n 1 * ^ vcžnia do Kočevja« itd. dičku v bližin: Stare cerkve. Pove- mil v menzo podjetja »zidar« v Ko. ja ibiiijans i , nFžTTRTVF TRGOVINE ^es]— ali to ne bi smel ibiti razlog, dal je, da so bila ta živila že uniče- čevju. Tudi leta 1953. je neke no« LTrnkaT 1 Dež^io^ZS? Soboto t V KOČeVje 'tako mal° na' čez 6“ « ponje. O tem obiskal trgovino v Livoldu in edne- DOBREPOLJE: 26. in 27. julija 26 julija, od 7^do 12. ure in od 15. ^red^ev;,saj J6 iata so, ae Pr.epr:čali kriminalistični sel za 11.650 din raznih predmetov, francoski farvni film »Lufcrecia. do 18 ure trgovina »Preskrba« Tre- ‘ ^ atiete, pa se dosled- uslužbenci ^ ugotovili, da je imel e r-orocna sta se: ™c r rane, ue- Borgia«. SvoLe, v £boto, 2. avgusta ob ^ š^n^kai nadU 1° RANEILRiRFONSEItVI lavec iz Kočevia Tra 3 oktobra 25 RIBNICA: 26. in 27. julija ameri- istem času, traovina »Špeceriia« ^ ram Slovenije. Prepričam pa še nekaj neužitnih konzerv in celo RANE RIBE lavec ,z Kočevja, Trg 3. oktobra 25, ple_ ^ ^ »špecerija«, ^ vožnj odtehta tek. »Argo« juho ter droga živila, ki so vseh teh primerov je videti, Komančev« 2 in 3 avgu- movanje pred polno -tribuno navdu- bila odnesena iz trgovine »Hrana« v da Je 9tane J. »uspešno« lovil ribe .. 1 v,-’—i fiim »Ver- TzrTfRT iFNfi šenih gledalcev, kar je v Kočevju Kočevju. P° trgovinah, kajti našel jih je že a, « 1 J Na cesti med Mazijem in Kočev reden P°jav' m6d tem ko so pri ta- Čeprav je bil Stane J. redno za- konservdrane in jih je lahko takoj nsTTNTCA- 27 iuli ia 'slovenski film jem sem izgubila novo jopico Nai" kih prireditvah jn tekmovanjih v poslen, je, kot kaže, vsak mesec en- ^vaJ• z živiu je ravnal skrajno mini« a' avmista ameri- dltella prosto, naj jo 4c JanJč ^Mjanl prazne tobune že tradlici" kmt_ napravil kak svoj »podvig«. »T*. Ptimerih so bile togo. GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročila sta se: Miklič Franc, de- star 26 let in Lajter Marija, delavka iz Kočevja, Reška c. 13 a, stara 19 let. Rodila je Golnar Ida, gospodinja z Brega 9 — dečka Jožeta. Dolina miru«, 3. avgusta ameriški film »Tujec je poklical«. Mariji, Kočevje, Trg Svobode 1. VELIKE LAŠČE: 26. in 27. julija ameriški barvni film »Pas za pi- ČESTITKA POZDRAV IZ NOVEGA SADA _ 2'“2 — sms-ti?s:^ £ Vlomne tatvine so mu prišle že ta_ vilie razmetane. Tu m tam so le_ ko v kri, da je vsak mesec obiskal koai salame, sira ali pomaranč, po eno vas ter vlomil v vse lokale v talro da j® J- Stane ni napravil škode samo s tem, ker je predmete od- RIBNICA Poročili so se: Obranovič Matija, ključavničarski pomočnik iz Kočevja, Podgorska ul. 42 jn Osvald Albina računovodkinja iz Jurjeviče film »Upor na ladji Bauntj«. venski Bistrici, snahi Anici in na. 33, Vu^a Vladimir, tekst i-lnj tehnik “ ** ~~ ^ kopa Rudnika Ko_ vse tri. Zanimivopri vsem't"em"pa Wa več za široko potrošnjo.' iz Zagreba Viaška 73in Arko Mt- meh^Lto »Rdeča K^ga«,^ ko, Nevjka m ata. čevje. Mi!an Vidic, je, da je bil vednoP sam, čeprav je Aretacija tega nevarnega vlomil- uslužbenka z Brega 20. ‘ ^1».,. N ,, , , , . . , , . A Stanko Karuzar ikazalo, da je na delu več oseb. cs je zelo pomembna jn zato ni čud- jsSssss#».«k., vtoVssrsxssEEHEEB; "r"— EBHSTS SSEt rica jz Goriče vast 26, stara 64 let. riški film »Na divjem zapadu 2. nekaj svežega mesa, ki ga je pa že iz oken drugje ie zopet krampa! ^ F - - ~ tovalec iz Hriba 80, star 28 let in Benčina Ivana, delavka jz Travnika 12, stara 24 let, Debeljak Ivan, kmetovalec iz Malega loga 56, star 27 let in Debeljak Marija, delavka iz Malega loga 55, stara 21 let. Rodile so: Gregorič Ljudmila, gospodinja iz Retjj 113 — dečka Milana, in Kordiš Ana, gospodinja iz šegove vasi 28 — dečka Romana. e i račun 609-12 Rilbnici, da je pozneje ugotovil, da O vseh podrobnostih in načinih 1-265 je vlomilec odnesel iz blagajne v teh dejanj bo Stane J. sam govoril BROD NA KOLPI: 26. in 27. julija ameriški barvni film »Rihard Levjesrčni«, 2. in 3. avgusta švedski film »Samo mati«. ZAHVALA Marku Vizjaku izrekamo vso zahvalo za hitro pomoč, s katero je pri NB, podružnica za Kočevje. — skladišču 32.000 din gotovine. Sta- pred senatom Okrožnega sodišča. OBJAVA rešjl življenje našemu štiriletnemu Delavski svet podjetja »Ključav- Marku. Stropnikovi Poštnina plačana v gotovini. — ne J. je dejanje priznal in povedal, na čigar razpravo sedaj čaka za" za_ Rokopisov ne vračamo. da je bilo dejansko tako kot pravi pahi. I. B. 10. Vlil. 19 5 8 °b 11. uri v Kočevski Reki Sindikalna podružnica kmetijskih in gozdnih delavcev v Kočevski Reki vabi vse delovne kolektive k ruzoitju sindikalnega prapora, ki bo 10. avgusta 1958 ob 11. uri v Kočevski Reki pQ SVEČANOSTI PROSTA ZABAVA ■! P LES / SE PAV E C. • Staran 4 štev. 30 Volk jo prj človeku skrajno zasovražen. NI. mn lastnosti, ki bi ga napravile prikupnega. Preveč je krvoločen. V pokrajinah, kjer goje ovce in govedo, je nedvomno najhujši sovražnik človeka. Njegova življenjska pot je neskončna krvava sled. V času mojega bivanja na zapadli sem prišel v stik z mnogimi krotkimi in divjimi živalmi. Večina od njih živi urejeno življenje in zato ne vzbujajo prevelike pozornosti. Nekatere pa že v rani mladosti pritegnejo pažn jo nase. 6. Franka sem spoznal pozimi. Takrat 80 gradili v tisti pokrajin; železniško progo in tam sem dobil zaposlitev. Pomagal sem preddelavcu odmetavati navoženo zemljo. Hkrati sem vzdrževal želežniškj nasip, ki je segal do širne ravnine, in tako mi je bilo mogoče opazovati pokrajino na vse strani. Na zapadu se je valila temna reka, med nizkimi, s snegom pokritimi gorami. Za temi fantastičnimi gorskim; grebeni sim videl belo ozadje visokega gorovja. 7. Bjlo je v januarju. S Frankom sva ždela ob majhnem ognju, ki sva ga netila na nasipu. Nenadoma sem zapazil na šimj ravnini dvojico sivih volkov. Čeprav sva bila s tovarišem dobro vidna, nista pospešila korakov, niti okrenila glave, ko sem ju poklical. Sodeč po smer) poti, sta ponoči obiskala kako naselje ob reki. Vračala sta se torej z roparskega pohoda. Sledil sem ju s pogledi, dokler mi nista izginila izpred oči, Opazovati divje zveri v prostosti, v otožnem jutru, je nekaj posebnega ..,. 8. Neke nedelje sem šel za volčjimi stopinjami, kj so bile dobro Vidne. Ko sem se približal pokrajini prepadov, kjer je ležal še sneg samo v globelih, sem izgubil sled. Zdaj mi je bila razumljiva brezskrbnost volčjega para. Kratka pot preko ravnine je h j la za oba junaka malenkost. Njun brlog je bil prav gotovo več mjlj daleč. Kdo bi jima bil kos ... Na povratku v stan sem slučajno srečal starega Franka, ki ga je spremljal veljk škotski ovčarski pes. Srečanje z odlikovanci dela Ko smo pri Gozdni upravi Kočevje poizvedovali, kje bj dobili njihovega odlikovanca dela, IVANA DEDNIKARJA, smo zvedeli, da postavlja novo kočo za gozdne delavce nekje za Mestnim vrhom In se vrača domov v Dolgo vas samo ob sobotah. V nedeljo dopoldne smo ga dobili doma in stekel je pogovor o njegovem delu, ujeli pa smo ga tudj v kamero. Ivan Dednikar je bil rojen 27. decembra pred 53. let; v Mali Slevici pri Laščah. Poleg osnovnošolske izobrazbe je pred leti položi, tudi izpit za gozdnega delavca. Med vojno je bjl bolničar v Beogradu, v začetku leta 1945 pa je stopil v NOV. Tovariši iz podjetja so ga tako ocenili: »Tovariš Dednikar, ki je zaposlen v našem podjetju od leta 1949, vseskozi pri isti gozdni upravi, in je bjl pred tem rudar v kočevskem rudniku, je zelo sposoben, vesten jn požrtvovalen delavec, ki se za razliko od večine ostalih sodelavcev zelo zavzema za kvalitetno izvršitev del ter za uspehe uprave jn podjetja kot ce, loti1. Njegov odnos do dela, kakor tudj do sredstev, ki jih daje tlruž. ba kolektivu v upravljanje, je pravilen in zgleden. Do kolektiva ima dober odnos, je priljubljen jn marsičem zgled ostalim delavcem, zlasti glede požrtvovalnost) in nesebičnosti. Je. že več let član delavskega sveta in član upravnega odbora podjetja. Sodeluje tudi ostalih družbenih organizacijah še posebno aktivno kot gasilec.« Tovarišu Dednikar ju želimo, da bi zdrav in čil postavil še veljko lepih koč za gozdne delavce sredi nepreglednih gozdov in mu v Imenu vseh k odlikovanju še posebno čestitamo! Iz naših krajev Kot žrtve ste padli v borbi za nas Streljanje talcev pri Osilnici ANTON MAIilNCELJ - JANKO vrhu Stružnice spopad s 150 Italj-Marincelj je bil eden najbolj hr a. janj. Borba je trajala več ur jn je brjh borcev Kočevske. Njegova četa padlo 35 Italijanov, je bila tudi politično močna in je s Nato je postal komandir čete. Pn NESREČA NA POSTAJI DOBREPOLJE 22. julija se je na železniški po- __ _____ Čeravno se večkrat ispominjamo v Zamostu, kjer je takratni pleški staji Dobrepolje pomesreču 20-letni svojo borbenostjo privabila veljko Golnarjih je napadel koleno iltalijan- žrtev, ki so padle kot tale; fašj. duhovnik, privrženec Italijanov, nad železniški zavirač. Prj sestavljanja število novih borcev iz delavskega skjh kamionov in jih več uničil. V st'črnih okupatorjev, se jih še prav njimi bral svojo črno mašo, da bi vagonov je tako nesrečne skočil iz. in kmečkega življa na Kočevskem. Peklu nad Mozljem je uničil itali- posebno spominjamo ob obletnicah jih odvezal greha, ki da so ga na. pod vagona, da ga je prijelo kolo Rodil se je 10. februarja 1917. v jamsko ediinico, napadel postojanko njihove smrti. Vsako leto dočaka- pravili, ko so se zvezali s partizani, in mu popolnoma odrezalo levo no- Banja Loki. Bil je rudar v kočev- v Koprivniku, malo pozneje pa komo dan, v katerem je pred toliko zato da hi povečal grozo v srcih g0 pod kolenom. O vzroku in kdo skem rudniku. Kmalu po okupaciji lono na klancu pri štalcerjih, pri in toliko leti padel naš dragi, naš ubogih mučenikov. Ne moremo sl nes: odgovornost za nesrečo, bo- j,e začel delati za NOB. Marca 1942. čemer so Italijani utrpeli hude iz- sorodnik, naš sosed, naš prijatelj, zamisliti občutkov talcev, pokritih ugotovila komisija. je odšel v partizane in kmalr postal gube. Demonstrativno je napadel vodnik samostojnega voda v Kočev- mesto Kočevje jn utrjeno postojan- NOVI GRADITELJI skem bataljonu. S svojim vodom je ko Stari trg ob Kolpi. ObLO Kočevje je na nedavni seji miniral progo in vlake ter napadal Postavljen je bil za komandanta odobril dodelitev stavbnih parcel sovražne postojanke, že aprila 1942. HI. bataljona Kočevskega odreda, osmim interesentom. Pobuda privat- je z veljko hrabrostjo izpeljal pro- Sodeloval je v borbah med roško nih graditeljev bo pomagala pri boj voda, ki so ga v bližini Mahov- ofenzivo in se zlasti izkazal pri re- ublažitv; stanovanjske stiske, ki je n,:ka obkolile močne italijanske edi- Sevanju 150 aktivistov jn političnih v Kočevju zeflo pereča. nice. Konec aprila 1942. je Imel na funkcionarjev liiz močnih italijanskih obročev. Na čelu skupine je stoje Posebno na tak dan ne smemo po- 0 črno plahto, ko so vedeli, da božata iti žrtev, ki so padle za domo- do v naslednjih trenutkih na zverin-vino, za njeno svobodo. Dolžni smo akt način umor jem. j;m veliko zahvalo. A ker jih ne Naj bodo te vrstice skromen spo--moremo poplačati, se vsaj Iskreno min žrtvam treh vasi Kolpske do-spomnimo nanje, v srcu naj bo za- line. hvala, v srcu naj ostane vedno spo- VECNA JIM SLAVA! Sklonjenih glav od Jelenovega žleba do Morave z mitraljezom v roki -podiral Italijane in izbojeval prost prehod za vso skupino. Po formiranju Tomšičeve brigade je -bil imenovan za komandanta I-bajtaljcna. Decembra 1942. je bil ob spopadu z Nemci, Italijani in min nanje. Okrasimo jim grobove, 'okrasimo poslednji dom, v katerega so legli na nečloveški način. Postavljajmo jim spomenike — spomenike v srcu, v naravi, v pesmi jn prozi, da bodo bodoči rodovi vedeli, Ko smo v teh dneh obnavljali že na postaji nas je neki železni- ograjena z hodečo žico. Doma mi je kako je bila priborjena svoboda. opomine na veliko bitko, ki so jo čar obvestil, da je bil v Jelenovem žena pripovedovala, kako je bilo 11- Tako obletnico praznujejo letos bUt naši borci z Italijani in kronali žlebu hud -boj in da so naši fantje ste dni. Nadvse pogumno so se od-v Kolpski dolini vasj Papeži, Belce, z veličastno zmago v Jelenovem žle- dal; Italijanom krepko lekcijo. Tu-n pravili Italijan;, oboroženi do zob, _ . Bezgairji, Jz katerih je bilo na dam bu, so ml prišli na misel nekateri di na vlaku, še posebej blizu Rib-' preko Medvedjeka, kam seveda ni- belogardist: pri Polici težko ranjen 21. julija 1942 ubitih dvanajst go- dogodki. Zapisal sem jih, da jih nice, smo že zvedeli, da so vesti .so povedali vaščankam. Nenadoma v glavo in je zaradi stalnega premi- opoda-rjev. žalosten je bil ta dan, a otmem pozabi. točne. Ker smo nameravali priti do — tako ml je pripovedovala žena — kanja partizanske bolnišnice janu- žal ne edini. Koliko jih je iz teh va- Kakor mnogi, smo tudi vsi moški Grčaric, so nas opozorili, naj raje pa so začul! po vasi ve-lik hrup ;n orja 1943 umrl. si pomrlo na Rabu, v Gonarsu, v z Gotenice v začetku julija 1942. izstopimo v Lipovcu, kajti) v Ribni- kričanje in ko je pogledala skozi Za njegovo izredno hrabrost in raznih nemških taboriščih, v sami leta odšli v znano taborišče — Pa- ci Italijani vse aretirajo. okno, je videla, kako so bežali proti požrtvovalnost je bil odlikovan z re- borbj. Majhne so te vasi, a na spo- dovo, kjer smo doživeli toliko ne- Tako smo tudi storili. Toda ko šoli ranjenci, brez orožja, brez kap, d*”11 Narodnega heroja, minski plošči v Papežih se blesti prijetnega in žalostnega. Vendar nas smo šli skozi Dolenjo vas, so nas razmršenl in vpili: :Maina mla...« nad 70 imel onih, ki so padli. To je je okupator proti koncu marca 1943 ustavili belogardist;, kj so imeli vas »Seveda sem se,« je nadaljevala s STEFAN KERSNIč dokaz vel;ke privrženosti narodu, — seveda zvezane in pod močno zasedeno jn nas — -konfinirali. pripovedovanjem žena, »zasmejala sin Janeza Kensniča, rojen 5. julija dokaz zavednosti ljudi, ki živijo v stražo — odpeljal v Ljubljano, kjer Najprej so od nas zahtevali, da se jn to bi me kmalu stalo glavo.« 1907. v Hrovači pri Ribnici, po poteh odročnih hribovitih vaseh. so nas po številnih zasliševanjih le vključimo v njihove vrste, ko pa Opazil jo je neki oficir m prihrumel klicu krojaški mojster. Predhodno @o jih zgnali v cerkev spustili domov. tega niso dosegli, so nas zaprli v v sobo. Zavpil je nad njo, da se de- 23 e®sa stare Jugoslavije je b;l nek hlev. Vendar se nam je posre- la norca iz italijanske vojske In jo elan Sokola in napredno usmerjen, i - — - —^ _ - -- čilo pobegniti in drugje v vasi skri- hotel ustreliti. Tega pa le ni storil; Svojo politično pripadnost pa je po- I I l^kl f tl. Zvedeli smo, kako je bilo v Jele- jezno jj, je ukazal, naj zapre okno kazal s 'tem, da je bil stalno v zvezi ■ ^ novem žlebu in ob zastrtih oknih in da se ne sme prikazati ven... s starimi partijskimi delavci v Rib- VREMENSKA NAPOVED med najpomembnejše gospodarske smo opazovali, kako so se parni- Tudi drugod po Gotenici so morali n,'ci, -ter bil tudi sam član Partije. Nevihtne padavine pričakujemo prireditve v Evro-pi. Za organizacijo kale skozi vas preti Ribnici popar- zapreti o-kna, da ne bi ljudje videli delal kot krojač, je bil tudi okoli 26. ju V ja, kar bo prineslo sejma bo skrbel poseben zvezni od- iene če^e Italijanov in belogardistov, tega poraza ... In taki primeri so »talno pripravljen pomagati neza-ohladitev, nato bo spet lepo vreme, bor, v katerem so tudi predstavniki Šli 80 sklonjen h glav po vasi, pre- se ponavljali tudi v Kočevski Reki, JuS:sla- Okmog 30. julija se nam obetajo strokovnih organizacij iz vseh re_ bivalcj pa so se na tihem smejali b Moravi, odkoder so šli v boj v Je- 1 P J J P u L „Z',aktlvT1.irn manjše krajevne nevihte, sicer pa puhlih. Za letošnji sejem se je pri- odobravali zmago partizanov. Seve. lenov žleb ,n se vrnili nazaj pre- . • rj . **!!' ' bo lepo vreme, ki bo trajalo nekako javilo že 14 držav, k-i so na sejem da smo to priliko izrabili tudi m maganci... Seškom načelu Zaradi domačih z- do 2. avgusta. poslali že nad 300 vzorcev najbolj- in za vasjo, mirno Zadolja, obšli Minilo je nekaj tednov in Italijani , . . , , ših vin iz vseh delov sveti. Rakitnico in prišli v Gotenico. v vasi so se umirili. Seveda jih je *”|. . v 6™ _ _ve^ra* ZNIŽAN DAVEK NA OLJE Te dni so letos $e drugič znižal; prometni davek na jedilno olje. 1. januarja je bil znižan od 59 na 39 dinarjev za kilogram, zdaj pa je znižan na 16 dinarjev. Cena jedilnega olja na drobno sedaj ne bi smela biti višja od 285 dinarjev za kg! V Gotenici se je nahajala italijon- poraz močno bolel. Vendar jjh ven‘daJ zaradi pomanjka- ska d i viza ja Macerata. Vas je bila je pouči, da se s partizani ne da ? Konec preteklega tedna so v pulj- gramoz in pesek. Po zaslug: te Kot povsod, se je tudi tu po voj- <|’'$ '?.$/ ski areni slavnostno odprli V. festi- uprave so se ceste IV. reda, katerih ni marsikaj spremenilo. Mladina se MlSb 1 ®■ ’J ,- val jugoslovanskega filma. Svečane je skupno 24 km, znatno izboljšale. je vključila v industrijo, rodili so otvoritve so se udelež lj tudj pred- se novi odnosi med ljudmi, poseb- Lj ; WFjS 1 sodnik Tito, ter podpredsednika 11 MILIJONOV ZA UREDITEV no moramo poudariti veliko pomoč Hšl . -jfitEj I 'm, ! Zveznega izvršnega sveta Edvard KANALIZACIJE z udarniškim delom prj obnovi šo- Kardelj in Aleksander Rankovič s Na zadnji seji obeh zborov Občin- je. Jasno je, da manjka še marsikaj, T soprogami. skega ljudskega odbora Kočevje je --------------------— ------------— Na festivalu predvajajo kratko, -bilo poročano, da je banka odobrila t CENA SVINJSKEMU MESU metražne in celovečerne filme izde. ObLO 11,000.000din za ureditev Pretekli teden se je v Ljubljani lane pri ms v letošnje:n -glavne kanalizacije v Kočevju. Od- sestal Okrajni svet za tržišče bamiki so bili soglasni, da se nave- pravijal o predlogu za znižanje cen LOČITEV TRGOVIN OD denj znesek uporabi za ta dela. svinjskega mesa. Ker je bila med ZADRUGE odkupnimi podjetji dogovorjena ce- S 1. julijem so se ločile od zadrug VINSKI SEJEM na 200 dinarjev za odkup živih pra- H zadružne trgovine kmetijskih za- Pred kratkim se je v Ljubljani se- šičev, smejo biti prodajne cene svinj- ■■ drug v Ribnici, Dolenji vaisi in' Jur. stal prireditveni odbor četrtega med- skega mesa naslednje: svinjski kare MH9 jevici — skupno sedem trgovin in narodnega sejma vin, k; bo od 29. 400 din, svinjska reberca 340 do 345 HWWIiiHMInml" llilli^wKwraas*'- so se priključile trgovskima podjet- avgusta do 7. septembra na Gospo- din, vrat, pljuča In stegna 370 din, . . , v jema »Jelka« in »Manufaktura«, ki darskem razstavišču v Ljubljani. Na tako, da bi bila povprečna cena Zaradi slabih zavor se ji a\to, M \ozi mleko iz Koprivnika ml t.l imata sedež v Ribnici. seji 80 poudarili, da sodi ita sejem svinjskega mesa okoli 328 dinarjev, nasprotni avto. Ta av o ris ni sposi m n z.i pri v oz po ni ov. JOŽE PRELESNIK rojen 5. marca 1923. -v Hrovači št. 21 pri Ribnii-ci po poklicu kmetijski delavec. Takoj po razpadu stare Jugoslavije se je kot član sokolskega društva pravilno opredelil. Postal je simpatizer OF. Decembra 1942. pa se je aktivno povezal in postal član SKOJ-a. Oče, Janez Prelesnik, ki je v prvi svetovni vojni bil v ruskem ujetništvu, mu je tudi dajal pobud za to. Delal je kot aktivist na terenu vse do leta 1943., ko je vstopil v Tomšičevo brigado, se udeležil borb na Mašunu, po Primorskem, na Štampetovem mostu, Rakeku in drugod. Spomladi, 1944. je bil dodeljen v XV. brigado v štajersko divizijo. Vseskozi je bil požrtvovalen tovariš in med vsemi zelo priljubljen. Bil je starejši vodnik-pciitde-legat. Padel je v borbi z Nemci 6. decembra 1944. pri Mimi na Dolenjskem. Po osvoboditvi so njegove posmrtne ostanke prepeljali na pokopališče v Hrovači. PO OLAFU ASLAGSSONU PR!PED!L V. DRŽAJ,