Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan 24. dne marca 1914.
Vsebina: St. 61. Izvršitveni predpis k lil. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpremembe, ukrenjene z zakonom z dne 23. januarja 1914. 1. (novela o osebnih davkih).
61.
Izvršitveni predpis k III. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpremembe, ukrenjene z zakonom z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih).
Rentnina.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne 18. marca 1914. L).
Izvršujč zakon z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) o izpremembah zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (novela o osebnih davkih) se z razpisom finančnega ministrstva z dne 23. julija 1897. 1. (drž. zak. št. 171) razglašeni izvršitveni predpis k III. poglavju (rentnina) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih z dodatki vred, izdanimi k njemu gledé njegove uporabnosti na priredbo davka za leto 1914. in naslednja leta deloma izpreminja, oziroma dopolnjuje in naj se po tem glasi:
I. oddelek.
Davčna dolžnost, oprostitve, obmejitev davčne dolžnosti proti inozemstvu.
Člen 1.
Rentnim podvrženi prejemki.
(§ 124.)
1.	1. Po § 124 je zavezan rentnini, kdor dobiva iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic prejemke, katerih ni že naravnost zadela zemljarina (davek od zemljišč), hišnina (davek od poslopij), pri-dobnina ali plačarina. Rentnini so torej zavezane — v nasprotju z dohodnino — fizične kakor tudi juristične osebe.
2.	Donosi iz davščin javnopravne narave niso predmet rentnine. Od tega davka so torej zlasti tudi izvzeti ponavljajoči se dohodki, ki prihajajo občinam iz prepuščanja posebnih rabnih pravic do občinskih cest in trgov proti plačilu (n. pr. tržne stojine, stojine posestnikov izvoščkov in kavaren, najemnine za električne vode, vodovode in druge vode, portale, stebre za lepake i. dr.).
3.	Z davki, imenovanimi v številki 1 za izklju-čilni vzrok, so zadeti neposrednje: donos zemljišč (vštevši zakupnino za zemljišča, dana v zakup) po zakonu z dne 24. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 88);
(Slovcnlach.)
52
donos poslopij po zakonih o hišnini; donos podjetij ali opravil, zavezanih pridobnini po I. ali 11. poglavju zakona o osebnih davkih, po določilih teh poglavij ; naposled plačarini zavezani službeni prejemki, in to tudi tedaj, kadar ne dosežejo višine 6.4-00 K.
4.	Nadalje veljajo za zadete neposrednje po pridobnini od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov, obresti in dividende od delnic, zadružnih deležev, kuksov (rudniških kosov) itd. podjetij, ki so zavezana omenjenemu davku, in to po § 124, št. 7, tudi tedaj, kadar se tiče ta davek samo nekega dela vsega, tudi zunaj ozemlja, v katerem velja ta zakon, se raztezajočega obrata.
izjemo pod številko 6) in obresti posojil, danih trgovcem in obrtnikom.
V členu II zakona o osebnih davkih je razveljavljena tudi zemljiškim in hišnim posestnikom in lastnikom trgovinskih in obrtnih podjetij po §§ 2 in 23 pridobninskega patenta podeljena pravica d» odbitka — z ono samo izjemo, o kateri se govori v členu 5, št. 5.
Obresti te vrste so torej zavezane rentnini.
9.	V § 124 obseženo naštevanje vrste prejemkov, ki so itavadno zavezani rentnini, ni taksativno; nadalje se na marsikatere tam navedenih prejemkov uporabljajo po nekih pogojih oprostitve po § 125.
5.	Po izrečnem določilu § 125, št. 12, so nadalje v tukajšnji deželi po II. poglavju tega zakona obdačenim podjetjem zenačena tista, katera so oproščena pridobnine na podstavi § 84, odstavek 1 a ali 2; sem spadajo zlasti začasno davčno prostost uživajoča železniška in plovstvena podjetja (pomorske trgovinske ladje).
Presojaje davčno dolžnost v posameznem primeru se je torej ozirati vselej na §§ 124 do 126 v njih zvezi.
10.	V prilogi A so pregledno sestavljena tista vodila, ki so merodajna, ko se presoja davčna dolžnost in način plačevanja rentnine od domačih vrednostnih papirjev.
Prilog»
6.	Obrestim in dividendam delnic domačih družeb so zenačene po oprostitvi, ustanovljeni v § 125, št. 14, tiste po kakem podjetju, zavezanem javnemu dajanju računov, izplačane obresti, katere se na podstavi § 94, lit. e) ne smejo odbiti od njegovega davku zavezanega donosa, ter enakovrstne obresti od terjatev do tistih podjetij, ki so oproščena pridobnine na podstavi § 84, odstavka 1 a ali 2; to so praviloma obresti hipotečnih posojil, nadal je prednosti in enakih delnih zadolžnic imenovanih podjetij.
Tudi določilo § 124, št. 7, se nanaša enakomerno na donose delnic in prednosti.
7.	Kakor po pridobnini neposrednje zadele je smatrati končno povsem obče take prejemke, kojih obstoj in višina je dokazno odvisen od donosa pridobnini zavezanega podjetja. Ta primorje dan n. pr. ako kdo, ne da hi se kakor družabnik udeleževal dobička in izgube pridobnini zavezanega podjetja, ima pri njem posojilo, ki ga je do meje pogodbeno določene maksimalne obrestne mere obrestovati samo tedaj in toliko, kadar in kolikor doseže podjetje za to zadosten donos.
8.	Po davkih, omenjenih v št. 1 za izključilni vzrok, pa niso neposrednje zadete obresti od hipotek na davku zavezanih nepremičninah (prim. pa
V letu 1897. se je objavil spisek najnavad-nejših domačih vrednostnih papirjev z navedbo, kako je ravnali ž njimi gl e dé rentnine; njegova revizija je pridržana.
II.	1. Temeljno določilo § 124, da so samo tisti prejemki zavezani rentnini, ki niso neposrednje zadeti že z zemljarino, hišnino, pridobnino ali pla-čarino, velja slično tudi za prejemke, omenjene v § 127, ki prihajajo iz inozemstva.
Taki prejemki so tukaj samo tedaj zavezani rentnini, ako se v inozemstvu, ne gledé na dohodnino prejemnikov, niso posebej neposrednje obdačili (prim. Člen 6, II, št. 2).
2.	Potemtakem bo z inozemskimi donosi nepremičnin po vsem pravilu ravnati, kakor da so rentnine prosti in bo samo v izjemnih primerih dalje poizvedovati v spredaj omenjeni smeri.
3.	Obresti od zasebnih terjatev pa je redno smatrati za rentnini zavezane, razen ako je neposrednje obdačenje teh obresti v zmislu § 127 individualno dokazano.
4.	V ostalem se opozarja na člen 6, zlasti kar se tiče inozemskih vrednostnih papirjev.
Člen 2.
Posebne pripomnje glede posameznih vrst rentnini zavezanih prejemkov.
1.	V § 124, odstavek 2, št. 1, naštete obresti in rente državnih in javnih zakladnih obligacij ter drugih tam imenovanih zajmov niso zavezane rentnini. ako se je opro^Ttev izrečno zagotovila s posebnim zakonom (§ 125, št. 12) ali kolikor se uporabljajo določila zakona z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 60) (§ 125, Št. 9, § 131, odstavek 2).
2.	K prejemkom, omenjenim v § 124, odstavek 2, št. 2, se zavrača zastran prednostnih obresti in hipotečnih obresti na člen 1 ; povdarja se, da so obresti zastavnih pisem, potem hranilnih vlog — izvzemši hranilne vloge pri .poštni hranilnici (§ 125, št. 5) — zavezane rentnini.
3.	Gledé eskomptnih, obresti namestujočih dobičkov, naštetih v § 124, odstavek 2, št. 3, se zavrača na člen 4, št. 2.
4.	V pojasnilo zaukaza o zakupninah, obseženega v § 124, odstavek 2, št. 4, se pripominja, da so zakupnine, ki dohajajo podjetju, zavezanemu javnemu dajanju računov, zavezane po § 121 pri-dobnini po II. poglavju in jih torej — kakor je razvidno tudi iz § 125, št. 13 — ni podvreči rentnini. Zakupnine pa, ki se plačajo za zakupe zemljišč ali poslopij, so sploh proste rentnine.
Kadar se pa zemljišče ne da v zakup za kmetijsko rabo, oziroma za uporabljanje za parifikacijsko zemljo, temveč za druge namene (n. pr. za dobivanje nafte, rudninske vode i. dr.) ali kadar kakor pri stavbnem prostoru, ni zemljarinske dolžnosti, pa se stavbni prostor ne zazida, ampak dd v zakup za skladišče, obešališče za perilo i. dr., tedaj je zakupnina pač zavezana rentnini v meri, kolikor je ne zadevajo že realni davki.
Nadalje so rentnini zavezane zakupnine za rabo obrtnih naprav, strojev, vodne sile i. dr., tudi če ni dana v zakup tudi obrt.
5.	< «lede pokojninskih in preskrbninskih užitkov, omenjenih v § 124, odstavek 2, št. 5, se pristavlja, da so pokojninski in preskrbninski užitki, ki ustrezajo v § 167, št. 4, oznamenjenim pogojem, zavezani samo dohodnini, oziroma če dosežejo ali presegajo znesek 6.400 K, tudi plačarini (gg 233 nasl.); rentnini so podvrženi samo drugačni pokojninski in preskrbninski užitki, torej zlasti tisti, ki jilt izplačujejo zavarovalnice, preskrbovalnice in pokojninske, vdovske in druge blagajnice in za-
283
vodi vsake vrste, h katerim niso plačevali službo-davci prispevka, da bi osnovali kako dotično pravico sedanjim upravičencem do prejemanja rente.
Sicer se zavrača na oprostitev, ki tukaj po-gostoma nastopi po § 125, št. 7 (člen 3).
6.	Pri plačilih za preživljanje (alimentacijo), navedenih v § 124, odstavek 2. št. 6, je paziti na to, da zakon sicer zahteva, da se morajo dajati tam omenjena plačila — v nasprotju s samo prostovoljnimi, pravno ne izsilnimi plačili — iz kakega pravnega naslova (zakona, sodniške sodbe, pogodbe, odredbe poslednje volje), da se pa tu ne zahteva, da bi moral biti osnovan poseben pravni naslov, sezajoč čez obče zakonite dolžnosti.
Po tem občem pravilu bi bile zavezane rentnini zlasti tudi že prehranščine (alimentacije), dajane na podstavi splošne zakonite dolžnosti; veudar se je ozirati na oprostilni naslov § 125, št. 8 (člen 5).
Prejemki prehranščine (alimentacije) spadajo po tem le tedaj pod rentninsko dolžnost, ako se izplačujejo po drugih nego v § 125, št. 8 ozname-njenih pogojih (člen 5, št. 2).
7.	Od tekočih v g 124, odstavek 2, št. 6, navedenih plačil in davščin za dovolitev izvrševanja pravic, patentov, privilegijev in iznajdeb itd., so zavezana prihodnini tista, katera se, uporabljaje v členu 21, šl. 2, izvršitvenega predpisa k IV. poglavju ustanovljena načela, ne prištevajo donosu pri-dobnini zavezanega podjetja ali opravila.
Člen 3.
Subjektivne davčne oprostitve.
(g 125, št. 1 do 7, 13. in g 126.)
I.	Z ozirom na subjekt (osebek) davčne dolžuosti, to je na prejemnika obrestnih in rentnih prejemkov, so ustanovljene v nastopnem posebej pojasnjene oprostitve.
Vse te oprostitve pa so po g 126 veljavne samo toliko, kolikor ni pobirati rentnine po g 133 z odbitkom ob izplačevanju obresti in rent.J
lz naslova teh oprostitev ni potemtakem niti oprostitve od odbitka rentnine po g 133, niti ni povračila rentnine, odbite po g 133.
II. V posameznem so oproščeni:
1.	Država in dežele, potem zavodi in zakladi, kalere podpira država z letnimi doplačili, ki jih ni dajati iz zasebnopravnega naslova (§ 125, št. 1 in 3).
2.	Okraji (cestni skladni okraji, šolski okraji) in občine gledé obresti začasno naloženih davčnih novcev in prejetih, toda ne precej porabljenih valut iz posojil (§ 125, Št. 2).
Da je dan zakoniti vzrok oprostitve, to mora izkazati korporacija, ki zahteva oprostitev.
Sicer bo le redkoma potrebno, uvesti podrobnejše poizvedbe o izviru dotičnih glavnic, ker bo večinoma že iz načina in trajanja naložbe teh glavnic — so li plodonosno naložene samo začasno n. p. v tekočem računu pri kreditnih zavodih, v eskomptnih opravilih itd. ali pa trajno (n. p. kot hipotekarne glavnice, v vrednostnih papirjih itd.) — posneti, gre li za začasno naložene davčne novce ali pa za osnovne glavnice imenovanih korporacij.
Prav tako ne bo težko, iz razmer, ki so pri do-tični korporaciji, posneti, gre li za obrestno naložbo valute iz zajmov ah pa za obrestno naložbo drugačne denarne glavnice.
Gledé prejemkov obresti in rent, ki teko iz drugih, nego tukaj ravnokar obravnavanih virov dohodkov (naložba davčnih novcev in valute iz zajmov), so podvržene te korporacije obče veljajočim določilom o rentnini; v tem se razločuje ta oprostitev od oprostitev, obravnavanih v II, št. 1, 3, 4 in 5 ter v IV tega člena, ki obsegajo vse prejemke, dohajajoče tamkaj imenovanim jurističnim osebam.
3.	Kumulativne sirotinske blagajnice, zakladi za onemogle, zavodi za bolniško oskrbo, preskrbo ubožcev in podporo ubožcev in drugi ljudomili in dobrodelni zavodi, dalje zakladi za stavbo božjih hiš ter javni zavodi, ki so namenjeni za poduk (§ 125, št. 4). Pri tem je paziti, da je podeljena davčna prostost samo kumulativni sirotinski blagajnici kakor samostojnemu pravnemu osebku in prejemnici obresti in rent, nikakor pa ne tudi vlagateljem v to blagajnico, oziroma prejemkom, izplačanim iz teh blagajnic.
Za zavode ljudornilosti in dobrodelnosti morejo priti v poštev samo zavodi, katerih namen je pomagati obči ubožnosti karitativno z dovoljevanjem namemb, do katerih podpore potrebni nimajo individualne pravice.
4.	G. kr. poštna hranilnica, in to gledé vseh nji dohajajočih rent in obresti (§ 125, št. 5).
Gledé oprostitve obresti vlog pri poštni hranilnici glej člen 5, št. 1.
5.	Po § 125, št. 6, v besedilu novele o davkih zadrug z dne 3. januarja 1913. 1. (drž. zak. št. 5), oziroma novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) po § 84, lit. e, pridobnine oproščena kreditna društva in posojilnice, zveze in deželni zavodi ter v zmislu § 85, odstavek 1, pridobnine oproščene pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice.
To so:
a)	kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), kojih pravila ustrezajo zahtevam § 1 zakona z dne 1. junija 1889. 1. (drž. zak. št. 91);
b)	kakor pridobitne in gospodarske zadruge konstituirane zveze takih blagajnic, da skrbé za izravnavo denarja svojih udov, ako omejujejo svoj opravilni obrat po pravilih in v resnici na izvrševanje te naloge ter v zmislu § 85 na svoje ude, ako opravilnih deležev ne obrestujejo višje nego s štirimi odstotki in od-kazujejo prebitke reservnemu zakladu, na katerem udje nimajo deleža;
c)	deželni zavodi, oskrbujoči izravnavanje denarja med spredaj oznamenjenimi kreditnimi in posojilnimi društvi ter po § 84, lit. f), pridobnine prostimi zadrugami, ki omejujejo svoj opravilni obrat v zmislu zanje veljajočih predpisov in v resnici na izvrševanje te naloge in torej zlasti nimajo nikakršnih kreditnih opravil z drugimi osebami nego z omenjenimi zadrugami, ne gledé na zmislu primerno uporabljanje določila § 85, lit. a in f\
d)	tiste po § 85, odstavek 1, pogodovane posojilnice ter pridobitne in gospodarske zadruge vštevši v tej asocijacijski obliki ustanovljene zadružne zveze, kojih davčnopravno poizvedeni čisti donos ne presega 1200 K.
Slično gre po § 1 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243) prostost rentnine tudi tistim stavbnim združbam, s katerimi je ravnati kakor z občekoristnimi in ki jih je enačiti po § 85, odstavek 1, pogodovanim pridobitnim in gospodarskim zadrugam in jih v zmislu tega mesta zakona puščati proste pridobnine.
Pri tem se, da ne bo nesporazumljenj, poudarja, da so vsi spredaj navedeni osebki oproščeni samo kakor prejemniki obresti in rent, po njih morda izplačane obresti in rente pa so vsekakor zavezane rentnini.
V § 84, lit. d oznamenjene, iz kontribucijskih in davčnih zakladov nastale posojilnice, ki omejujejo svoj opravilni obrat na uporabo lastnih glavnic, in v § 84, lit. f) oznamenjene zadruge in združbe ter njih zveze pa niso oproščene rentnine.
6.	Osebe, katerih rentnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami, niti v zvezi z drugačnimi dohodki zneska 1600 K na leto (g 125, št. 7).
Tukaj podeljena prostost od rentnine je torej navezana na pogoj, da ne presega po določilih IV. poglavja (§§ 159 do 171) preračunjeni letni skupni dohodek upravičenega prejemnika zneska 1600 K; kadar presega tako preračunjeni skupni dohodek 1600 K, tedaj so v njih obseženi, po svoji kakovosti sploh rentnini zavezani prejemki podvrženi rentnini tudi tedaj, kadar ne dosezajo sami zase zneska 1600 K.
O prašanju, presega-li skupni dohodek upravičenega prejemnika rent ali obresti znesek 1600 K ali ne, se je, če treba, sporazumeti z davčnim oblastvom, pristojnim v zmislu člena 36 izvršitve-nega predpisa k IV. poglavju, kateremu se je, ako ni cenilna komisija ustanovila višine dohodkov te osebe že z ozirom ha dotični prejemek rent, ravnati za to, da se sproži ugotovitev višine dohodkov po cenilni komisiji, v zmislu člena 42, oziroma 75 iz-vršitvenega predpisa k IV. poglavju:
Tudi pri pravnih osebah se je ozirati na razlog davčne oprostitve § 125, Št. 7, katerih torej tedaj ni obdačiti, ako njihovi po sebi rentnini zavezani prejemki niti sami zase niti tudi v zvezi z njihovim drugačnim dohodkom ne presegajo zneska 1600 K.
l'ri rentnini ne pridejo gledé prejemkov, dohajajočih duhovnim skupščinam kakor takim, posamezni udje skupščine v poštev, temveč skupščine same kakor prejemnice prejemkov in torej kakor davčni osebki. Zato se rentnini zavezani prejemki ne porazdeljujejo na posamezne ude skupščine.
lil. Na podstavi g 285 se nadalje, pričako-vaje vzajemno ravnanje, dovoljuje, dokler se ne ukrene drugače, da je postopati rentnine prosto z osebami, imenovanimi v g 154, št, 3 in 4,
a s tamkaj oznamenjeno omejitvijo gledé teritorijal-nega izvira rentnini zavezanih prejemkov.
IV. Na podstavi posebnih zakonov so gledé vseh njim dohajajočih obresti in rent oproščeni rentnine z izjemo, omenjeno v g 126:
1.	Obči pokojninski zavod zasebnih nameščencev (g 87 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.]);
2.	avstrijska družba rdečega križa (člen 2 zakona z dne 13. aprila 1909. 1. [drž. zak. št. 58]).
Člen 4.
Oprostitev prejemkov rentnini zavezanih podjetnikov.
(g 125, št. 13.)
1.	Po g 125, št. 13, so oproščene rentnine tiste pridobnini zavezanemu podjetniku dohajajoče obresti in rente, ki sestavljajo dokazno del opravilnega donosa, podvrženega pridobnini (obči pridobnini ali pridobnini po II. poglavju).
2.	V št. 1 omenjena oprostitev se sme uporabljati na davčnega zavezanca, zavezanega obči pridobnini, ako se pri njem pokažejo vse ali vsaj neki del prejetih obresti in rent kakor donos v podjetju porabljene glavnice in so potemtakem zadete že po obči pridobnini ; to je na primer pri tistih obrestih, katere dohajajo bankirju ali menjavcu denarja od vrednostnih papirjev, ki jih ima pripravljene na prodaj v svoji opravilnici, ali pri tistih obrestih, ki jih prejme kdo pri obrtoma izvrševanem in torej pridobnini zavezanem opravilu za posojanje denarja ali menični eskompt, nadalje sploh gledé rentnih prejemkov, dohajajočih pridobnini zavezanemu trgovcu iz pravnih opravil, ki imajo dokazno namen ustvarjati in vzdrževati kupčijske zveze, dokler ta zveza z opravilnim obratom prejemnika rent v resnici dalje obstaja in se ne razveže pozneje. Semkaj spadajo zlasti rentni dohodki iz posojilnih in zakupnih pogodb, ki jih sklene trgovec upravičeni prejemnik, da zagotovi ali razširi krog svojih odjemalcev, oziroma prodajo blaga.
Kjer pa ni tega pogoja, nastopi tudi rentninska dolžnost teh prejemkov, kolikor ni morda kakega drugega zakonitega izjemnega določila; tako bodo obresti vrednostnih papirjev, ki so zasebna miovina
bankirjeva, ali obresti meničnega eskompta opravil-nika, ki ni zavezan pridobnini za obrat meničnega eskompta, zavezane rentnini.
3.	Ge se ob poizvedbi donosa, podvrženega pridobnini po II. poglavju, neopravičeno ni oziralo na prejemek obresti ali rent, ne nastopi rentninska dolžnost, ampak je ustrezno popraviti odmero pri-dobnine.
Če se za dotično leto še ni odmerila pridob-nina, tedaj je primerno zabeležiti po davčnem oblastvu poizvedeni prejemek obresti ali rent, na katerega se je ozirati pri preračunu čistega donosa, da ga bo moči o svojem času privzeti v obdačbeno podstavo, oziroma za kontrolo priznauice za pridob-nino, ki dojde od davčnega zavezanca.
4.	Po sličnosti § 125., št. 12 in 14, je samo začasno pridobnine oproščena podjetja tudi gledé na uporabo § 125. št. 13, enačiti pridobnini zavezanim podjetjem.
Nadalje je z ozirom na § 86 v zmislu člena IV zakona z dne 8. avgusta 1911.1. (drž. zak. št. 157), oziroma v njem neizpremenjeno v moči ohranjenega člena VI (četrti del, prvo poglavje) cesarskega ukaza z dne 21. septembra 1899. 1. (drž. zak. št. 176) obdačene dohodke Avstrijsko-ogrske banke šteti za enake čistemu donosu, zavezanemu pridobnini.
5.	Nasproti pa javnemu dajanju računov zavezana podjetja in zavodi, ki sploh niso podvrženi pridobnini, niso izvzeti od rentnine, ako jim ne gre kateri v členu 3 obravnavanih razlogov oprostitve; potemtakem niso oproščene rentnine posojilnice in združbe ter njihove zveze, ki so oproščene pridobnine in navedene v § 84. lit. d in f. (Primerjaj čleu 3, H, št. 5.)
Vendar je, dokler se ne ukrene drugače, dovoljeno, da se po § 84, lit. h, pridobnine oproščena, na načelu vzajemnosti sloneča društva in zadružne združbe oprosté, kakor svoječasno dohodnine lil. razreda, tako tudi v bodoče rentnine. Med nje spadajo zlasti v § 1 z zakonom o osebnih davkih razveljavljenega zakona z dne 15. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 51) omenjena 'društva in združbe, potem registrovane pomožne blagajnice (§ 43, odstavek 2, zakona z dne 16. julija 1892. 1. [drž. zak. št. 202]).
Istotako je nadalje ravnati z delavskimi bolniškimi blagajnicatni (§ 75, odstavek 2, zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]), z delavskimi zavarovalnicami zoper nezgode (§ 56, odstavek 2, zakona z dne 28. decembra 1887. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.]) ter z bratovskimi sklad-nicami, slonečimi na rudarskem zakonu z dne 23. maja 1854. L (drž. zak. št. 146) in uravnanimi z zakonom z dne 28. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 127) (§ 45, odstavek 2, poslednjega zakona).
6.	Vzajemne zavarovalne družbe je ne gledé na način ustanavljanja podstave za njih obdačbo, ki se razlikuje od splošnih pravil II. poglavja, šteti gledé rentninske prostosti njim dohajajočih prejemkov za pridobnini zavezana podjetja (prim. člen 40, št. 5, izvršitvenega predpisa k II. poglavju).
Gl en 5.
Objektivne davčne oprostitve.
(§ 125, št. 5, 8 do 11, 12, 14, 15.)
1.	Po § 125, št. 5, so oproščene rentnine obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici. (Prim. člen 3, H, št. 4.)
Ta prostost pa se ne razteza na kaka druga, rentnini zavezana izplačila, katera bi morala opraviti poštna hranilnica.
2.	V § 125, št. 8, ustanovljena oprostitev tistih zneskov, katere prejemlje zakonski del od drugega zakonskega družeta ter otroci od roditeljev ali roditelje namestujočih sorodnikov, ali roditelji od svojih otrok za prehrano, se tiče zgolj alimentacij, ki jih plačujejo dajalci kakor bližnji svojci prejemnikov izpolnjujé njim v tej lastnosti naloženo zakonito ali tudi samo moralno rodbinsko dolžnost.
Pod ta oprostilni naslov torej ne spadajo na podstavi naredbc poslednje volje ali sicer na podstavi dedinskega prava, če tudi zaradi prehrane, preje-mane rente.
Alimentacije, ki dohajajo nezakonskim otrokom sč strani očeta, je šteti, da spadajo pod določilo § 125, št. 8, ne pa tudi naklonitev očma in mačehe (rejnikov) pastorkom (rejencem) in narobe.
Za prisodbo rentninske prostosti zgoraj navedenih alimentacij je brez pomena, kako se ravna z njimi ob priredbi dohodnine.
3.	Za oproščene so proglašene nadalje tiste ■obresti od državnih obligacij in tiste odškodbene rente za odpravljene dohodke, na katere se uporablja zakon z dne 20. junija 1808. 1. (drž. zak. št. 66); po g 131, odstavek 2., ostanejo določila zadnjega zakona, ki se tičejo med drugim zlasti enotne srebrne rente, notne rente in 1860. leta žlebov, neizpremenjena; prav tako ostane gledé odškodbenih rent po § 4 navedenega zakona v veljavnosti dosedanji način njih obdačbe.
4.	Dividende Avstrijsko-ogrske banke so v § 125, št. 10, proglašene v zmislu zakona in, dokler traja veljavnost zakona z dne 8. avgusta 1911. 1. (drž. zak. št. 157), za nezavezane rentnini. tPrim. zgoraj člen 4, št. 4.)
5.	Rentnini niso nadalje zavezani po § 125, üt. 11, tisti prejemki, ki so podvrženi dolžniku idoči pravici do odbitka, ki se vzdržuje v moči v členu II zakona o osebnih davkih.
S tem opozarja zakon posebej na določno vrsto obresti, ki se izplačujejo po podjetjih, zavezanih javnemu dajanju računov, in niso v zmislu § 94, lit. c, odbiten postavek izdatka, 1er bi bilo potemtakem že po § 125, št. 14, ravnati ž njimi kakor z rentnine prostimi; ta vrsta 'obresti se razločuje od drugih pod § 125, št. 14, spadajočih «bresti v tem, da je že podvržena davčnemu odbitku — kateri je seveda v korist samo dolžniku — «ziroma da bi jo mogel dolžnik podvreči davčnemu odbitku po zakonitih določilih.
6.	V § 125, št. 12, so nadalje od rentnine izvzete tiste obresti in drugačni rentni prejemki, katerim je bila, kakor n. p. prejemkom avstrijske zlate rente, kronske rente i. d., izrečno zagotovljena davčna prostost s posebnim zakonom ; sem je šteti tudi obresti in dividende od delnic tistih podjetij, ki so oproščena pridobnine na podstavi § 81, odstavek 1 a ali 2.
Zastran naznanjanja domačih vrednostnih papirjev, katerih obrestim gre taka oprostitev, glej člen 1, I, št. 10.
Ravnanje s takimi obrestimi kakor z dohodki javnemu dajanju računov zavezanih podjetij ob odmeri posebne pridobnine je uravnano v zadnjem odstavku § 84, oziroma v členu 24, zadnji odstavek, izvršitvenega predpisa k II. poglavju.
7.	Gledé oprostitve, ustanovljene v § 125, št. 14, za obresti, izplačane po javnemu dajanju računov zavezanem podjetju (§ 83), ki se ne smejo odbiti od davku zavezanega donosa po § 94, lit. c, ter za enakovrstne obresti od terjatev do tistih podjetij, ki so na podstavi § 84, odstavek 1 a ali 2, oproščena pridobnine, se zavrača na člen 1,1, št. 6.
8.	V § 125, št. 15, se oprošča končno donos poslopij, oproščenih hišnine iz naslova namembe, n. p. tarifi ustrezno povračilo za poslopja, odmenjena po zakonu z dne 11. junija 1879. 1. (drž. zak. št. 93), oziroma z dne 25. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 100) edino in stalno za namene vojaškega nastanjevanja, ali donos delavskih stanovanjskih hiš, oproščenih hišnine po zakonu z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144), tudi rentnine.
Določilo § 125, št. 15, je nadalje zmislu primerno uporabljati na donose poslopij, katerim gre na podstavi zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) popolna oprostitev od hišnine.
Člen 0.
Obmejitev davčne dolžnosti z ozirom na stanovališče prejemnika rent in na deželo, iz katere prihajajo rentni prejemki.
(§ 127.)
1.	1. Določila § 127 obmejujejo davčno dolžnost z ozirom na stanovališče fizičnih, oziroma sedež jurističnih oseb in v nekaterih primerih z ozirom na kraj, iz katerega se prejemajo rentnini zavezani dohodki.
Izrazi „ozemlje, v katerem velja ta zakon“ in „tuzemstvo“, ki jih je rabil zakonodajnik, obsegajo zgolj v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele. Dežele ogrske krone ter Bosna in Hercegovina veljajo torej v zmislu zakona za „inozemstvo“.
2.	Uporabljaje določila § 127 je vselej paziti tudi na tiste zaukaze, ki jih je ukrenilo, oziroma jih ukrene finančno ministrstvo v zmislu § 285 za varovanje vzajemnosti (reciprocitete), za izvrševanje povračilnih naredb (retorzija) ali, da se zabrani dvojno obdačevanje.
3.	Z ozirom na obseg davku zavezanih prejemkov razlikuje zakon v § 127, odstavek 1 in 2, nastopna dva primera:
II.	1. Prvi primer je davčna dolžnost v tu-zemstvu stanujočih fizičnih oseb brez razlike državljanstva ter tukaj naseljenih jurističnih oseb glede vsega zneska kjerkoli pridobivanih ali kamorkoli prejemanih rentnini zavezanih prejemkov, toda s to izjemo, da so iz inozemstva dohajajoči prejemki izvzeti od rentnine tedaj, kadar so dokazno v inozemstvu, ne gledé na dohodnino prejemnikov, zavezani posebni neposrednji obdačbi.
Stanovališče je presojati po določilih pravilnika sodne oblasti z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 111) (Primerjaj člen 1, IV, št. 1, tit. «, izvršit-venega predpisa k (V. poglavju.)
Posebna ukazila za varovanje vzajemnosti (§ 285) so pridržana. Taka ukazila so ukrenjena v § 17 z zakonom z dne 30. decembra 1907.1. (drž. zak. št. 278) razglašenega dogovora z Ogrskim o zabrambi dvojnega obdačevanja, po katerem ogrski državljani, ki so nameščeni v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, na Najvišjem dvoru, v skupnih ministrstvih in v skupnem Vrhovnem računišču ali v kraljevem ogrskem ministrstvu na Najvišjem dvoru na Dunaju ali služijo v skupni vojski ali vojni mornarici, gledé svojih iz dežel ogrske krone dohajajočih rentnih prejemkov niso zavezani tuzemski rentnini.
Temu primerno se tudi tuzemci, ki opravljajo v deželah ogrske krone slične službe, gledé njim iz tuzemstva prihajajočih rentnih prejemkov na Ogrskem ne privzemajo k davku od glavničnih obresti in k rentnini.
Prav tako tudi zakonski drug in nedoletni otroci teh oseb, ki živč z njimi v skupnem gospodarstvu, gledé rentnih prejemkov, ki jim prihajajo iz drugega državnega ozemlja, niso zavezani tuzemski rentnini, oziroma ogrskemu davku od glavničnih obresti in rentnini.
Da služijo v c. in kr. vojski (v c. in kr. vojni mornarici), je smatrati aktivno službujoče vojaške osebe in tiste, ki so s čakarino na dopustu, ter vpokojene vojaške osebe, ki se s superplusom na aktivitetne pristojbine ali z dnevščino ali nagrado službeno uporabljajo pri poveljstvih (oblaslvih, zavodih) c. in kr. vojske (c. in kr. vojne mornarice).
Pod pravilo § I 7 omenjenega dogovora spadajo razen tega za izvrševanje člena XX z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) odobrene pogodbe o uravnavi vzajemnih trgovinskih in prometnih odnošajev v tostranskem državnem ozemlju eksponirani veterinarski odposlanci ogr-
skega državljanstva. (Točka IV, št. 1, izvršitvenega razpisa finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1907. 1. [drž. zak. št. II iz 1. 1908.]).
Spredaj stoječa posebna določila je slično-uporabljati tudi v razmerju k Bosni in Hercegovini.
Po členu 4, odstavek III, s kraljevino Bavarsko sklenjene državne pogodbe z dne 3. julija 1913. L (drž. zak. št. 243) je obdačevanje glavničnih rent in sličnih prejemkov bavarskih državnih služabnikov,, ki bivajo zaradi službe v tuzemstvu, in avstrijskih državnih služabnikov, ki bivajo zaradi službe na Bavarskem, z omejitvami, ki se podajajo iz odstavkov I in II omenjenega člena, prepuščeno domači državi.
2.	V § 127, odstavek 1, omenjena posebna neposrednja obdačba v inozemstvu so samo inozemski neposrednji državni davki. Zakon pa na zahteva, da bodi v inozemstvu naloženi posebni neposrednji državni davek enakovrsten z davkom od donosa, uvedenim na Avstrijskem.
Nemerodajno je dalje, v kateri obliki se pobira inozemski davek, ali, kakor n. pr. pri davkih od glavničnih rent in premoženja, obstoječih v nekaterih nemških zveznih državah, na podstavi individualnega predpisa pri prejemniku rente ali pa, kakor n. pr. pri ogrskem davku od glavničnih obresti in rentnini, pri italijanski imposta suiredditi di ricchezza mobile, pri ruskem davku od glavničnih rent, z odbitkom po dolžniku ali končno kakorkoli drugače. Torej bodo zlasti tudi iz pruskih delnic in kuksov tekoči prejemki, ki so zadeti s prusko dohodnino, odmerjeno izplačujočim delniškim družbam in rudarskim družbam, v tuzemstvu po § 127, odstavek 1, morali ostati rentnine prosti.
Gledé posameznih inozemskih davčnih vrst obstajajo v tej smeri izrečni mednarodni dogovori. Tako je po členu 5 s kraljevinama prusko in saksonsko, potem z velikima vojvodinama badensko-in hessensko sklenjenih dogovorov, da se zabrani dvojno obdačevanje, z dne 21. junija 1899. 1. (drž. zak. št. 158 iz 1. 1900.), z dne 21. januarja 1903. 1. (drž. zak. št. 123), z dne 7. novembra 1908. I. (drž. zak. št. 110 iz 1. 1909.) in z dne 3. januarja 1912. 1. (drž. zak. št. 102) kakor s posebno ne-posrednjo obdačbo v zmislu § 127, odstavek 1, ravnati z dopolnilnimi in imovinskimi davki, veljajočimi v teh državah, nadalje po točki 5 sličnega dogovora s kneževino liechtensteinsko (razglašenega z ukazom finančnega ministrstva z dne 18. maja 1901. 1. (drž. zak. št. t>8]) s kneževsko liechtensteinskim osebnim (razrednim) davkom.

Ogrski davek od rudnikov (1875, XXVII, z. čl.) je smatrati za posebno neposrednjo obdačbo v zmislu § 127. Donose od kuksov ogrskih rudniških podjetij, ki so zadeti po imenovanem davku, bo torej puščati proste tuzemske rentnine.
Gledé obresti in dividend francoskih vrednostnih papirjev (izvzemši državne vrednostne papirje) velja na podstavi § 285 izdani razglas finančnega ministrstva z dne 23. junija*) 1898. 1. (drž. zak. št. 123), po katerem je takim rentnim prejemkom, ako so izpolnjeni drugi obči zakoniti pogoji, brez ozira na njihovo obdačbo, ki se je morda izvršila na Francoskem, v tuzemstvu naložiti rentnino na podstavi priznanic.
3.	Gledé dokaza inozemskega obdačevanja je paziti :
a)	Ako trdi davčni zavezanec, da je zadet z njega zadevajočim individualnim predpisom zunanjega neposrednjega državnega davka gledé prejemkov, prihajajočih iz inozemstva, po sebi v tuzemstvu zavezanih rentnini, mora ostati seveda njemu prepuščeno, da dokaže izvršeno obdačbo prav teh prejemkov (na pr. z inozemskim plačilnim nalogom, davčno pobotnico
i.	dr.)
b)	Vprašanje oprostitve od tuzemske rentnine -ne gledé na zunanji predpis davka, ki je individualno došel davčnemu zavezancu — pa lahko pride v poštev tudi iz razloga, ker so do-tični prejemki v inozemstvu drugače zadeti s posebno neposrednjo obdačbo, morda z odbitkom ob izplačilu ali z obdačenjem delniške družbe same. Taka vprašanja so zlasti pri inozemskih vrednostnih papirjih neposrednjega praktičnega pomena.
Finančno ministrstvo bo davčna oblastva kakor doslej, tako tydi v bodoče od časa do časa obveščalo, pri katerih inozemskih vrednostnih papirjih so dokazane take razmere, ki izključujejo tuzemsko rentninsko dolžnost donosov, oziroma katera potrdila morajo predložiti davčni zavezanci.
V primerih, kojih odločba sc ne razvidi iz teh naznanil finančnega ministrstva, mora
*) Popravljeno. (Glej razglas z dne 27. junija 1914. I. [drž. zak. št. 147]).
davčni zavezanec podati popolni dokaz okol-nosti. navedenih za osnovanje zatrjevane oprostitve. Samo gledé pravne narave zunanjega davka, ki pride v poštev, ne bo davčnemu zavezancu praviloma naložiti bremena dokaza, temveč bo treba, ako se pojavijo dvomi, dobiti odločbo finančnega ministrstva.
Isto se mora zgoditi, ako davčni zavezanec trdi. da v naznanilih finančnega ministrstva obseženo naročilo, bodisi ker se je v zunanji državi med tem časom izpremenil zakon, ali z ozirom na običajno vzajemnost (recipro-citeto) ali iz drugih razlogov ne ustreza § 127, oziroma § 285.
Gledé nadaljnjih posameznosti se opozarja zgolj na podrobne sestave in pojasnila, ki so v omenjenih naznanilih. Zlasti dajejo pojasnila tudi o davčnopravnem ravnanju z donosi v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini izdanih delnic, prednosti in drugih vrednostnih papirjev. (Primerjaj tudi razglas finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1907.1. [drž. zak. št. 9 iz 1. 1908.], ter razpis finančnega ministrstva z istim datumom [drž. zak. št. 10 iz 1. 1908.]).
4.	Obresti in dividende inozemskih podjetij so sicer oproščene rentnine, ako so ta inozemska podjetja — četudi samo deloma — zavezana pridob-nini po 11. poglavju.
lil. 1. Drugi primer je davčna dolžnost fizičnih oseb, ki ne stanujejo v tuzemstvu, brez razlike državljanstva in tukaj ne naseljenih jurističnih oseb gledé tistih prejemkov, ki so podvrženi v § 133 ustanovljenemu odbitku davka, ter drugih rentnini zavezanih prejemkov, ki se dobivajo iz tuzemstva.
2.	Davčnim oblastvom je prepuščeno, če opazijo, da se pokažejo iz uporabe sprednjih določil v zvezi z inozemsko obdačbo prekrški vzajemnosti (reciprocitete) ali drugi pomisleki, zlasti dvojna obdačevanja, staviti v zmislu § 285 na odpomoč mereče predloge finančnemu deželnemu oblastvu, ki bo poročalo o tem finančnemu ministrstvu.
3.	Davčni zavezanci, ki se mudé stalno zunaj ozemlja veljavnosti lega zakona, se lahko prisilijo, da imenujejo tukaj stanujočega pooblaščcnca(§ 265).
(SlovonU«’)!).
53
4.	Različno od temeljnega pravila, postavljenega v § 127, odstavek 2, ni obrestim, kijih dobiva v deželah ogrske krone (oziroma v Bosni in Hercegovini) naseljeno, javnemu dajanju računov zavezano podjetje iz svojih tukaj elociranih glavnic v inozemstvo, nalagati luzemske rentnine (§ 19 z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. [drž. zak. št. 278] razglašenega dogovora).
Člen 7.
Izmera rentnine.
(§ 131.)
I.	Izmera rentnine znaša, kolikor ni izrečno ustanovljeno nič drugega, dva odstotka.
II.	Višja davčna mera velja v teh-le primerih:
1.	Deset odstotkov znaša rentnina od obresti tistih delov državnega dolga, ki niso
a)	niti s posebnimi zakoni oproščeni plačevanja
tega davka (člen 5, številka 6):
b)	niti zavezani po IV višjemu odbitku.
Ker so vrhu tega na solinah v Gmundnu, Ausseeju in Halleinu vpisane delne hipotekarne nakaznice (solinščice, solinski listi) izrečno ivzete od desetodstotnega davka in so potemtakem zavezane samo davku dveh odstotkov, zato spadajo tačas pod desetodstotni davčni postavek samo še posamezni deli državnega dolga, pri katerih je bil desetodstotni odbitek dopuščen tudi dosedaj.
2.	Desetodstotni rentnim so zavezane nadalje po državi plačevane odkupne rente za podržavljene ali trajno v državni obrat prevzete železnice ali druga podjetja — ako se tem rentam ni morda podelila ali se jim ne podeli iz povoda podržavljenja ali prevzetja obrata davčna prostost s posebnimi zakoni.
3.	Naposled so zavezane desetodstotni rentnim obresti pred veljavnostjo zakona o osebnih davkih izdanih obligacij domačih deželnih, javnih zakladnih in stanovskih zajmov. Obresti spredaj omenjenih obligacij, izdanih po nastopu veljavnosti omenjenega zakona, pa so zavezane samo rentnini dveh odstotkov.
Vendar določa zakon o osebnih davkih, da je davčne zneske, ki pripadajo od obresti pred veljavnostjo tega zakona izdanih javnih zakladnih, stanovskih in deželnih zajmov po veljajočih razdolžbenih
načrtih, plačevati državnemu zakladu tudi tedaj, kadar se pred časom razveže ali premeni posojilno razmerje z dosedanjimi upniki po posrednji ali ne-neposrednji kbnversiji v nove deželne zajme.
Davčna oblastva ter finančna deželna oblastva, katera izvedo za take konversije, morajo takoj poročati o tem, na kar izda finančno ministrstvo v vsakem posameznem primeru podrobnejša ukazila.
4.	Od zakupnin za obrti, dane v zakup, kolikor so sploh zavezane rentnini (člen 2, št. X), je ustanovljena izmera rentnine s tremi odstotki.
Pojem „obrt“ obsega tukaj ne samo v obrtnem redu uravnana pridobitna podjetja, temveč sploh vsak, bodisi trajno ali ob nudeči se priliki zaradi pri-dobitka izvrševani obrat.
Ako se dâ obrt v zakup, je vsa rentnini zavezana zakupnina vštevši odplačilo, pogojeno za zakupno prepustitev k njej spadajočih obratil (oprava, stroji i. dr.) zavezana triodstotni rentnini.
III.	Pač pa velja v zinislu § 131, odstavek 1, lit. d, oziroma zakona z dne 26. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 80) znižana davčna mera
a)	poldrugega odstotka za obresti :
1.	Od hranilnih vlog pri hranilnicah, nadalje pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah in posojilnicah, in to brez razločka, spadajo-li te zadnje med podjetja, pogodovana po § 85, ah ne.
Hranilnim vlogam pri hranilnicah je enačiti vloge v kumulativnih sirotinskih blagajnicah.
2.	Od zastavnih pisem ne na dobiček merečih, na načelu vzajemnosti slonečih hipotekarnih zavodov.
b)	pol odstotka za obresti :
1.	Od zastavnih pisem in od obligacij deželnih kreditnih zavodov, izdanih na podstavi dovoljenih posojil, vštevši gališko zemljiško kreditno društvo, ter zavodov zastavnih pisem hranilnic vštevši osrednjo banko nemških hranilnic v Pragi in osrednjo banko čeških hranilnic v Pragi.
2.	Od delnih zadolžnic, ki jih je izdal c. kr. privilegovani avstrijski kreditni zavod za prometna podjetja in javna dela.
3.	Isti davčni meri so zavezane po § 3, odstavek 1 in 2, z razglasom finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 9 iz 1. 1908.) objavljenega dogovora obresti zastavnih pisem takih ogrskih zavodov, ki se morejo po določilih svojih pravil in po celi svoji notranji organizaciji enačiti v zakonu z dne 26. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 80) omenjenim emisijskim zavodom (prim. spredaj stoječo številko 1 in 2).
Obresti drugih v deželah ogrske krone izdanih zastavnih pisem so v tuzemstvu zavezane dva-odstotni rentnini.
Seveda je rentnino pobirati v izmeri, ozname-njeni pod številko 3, samo s pogojem, da bi se s tukaj navedenimi obrestimi zastavnih pisem ne ravnalo ugodneje kakor z donosi izven tega državnega ozemlja izdanih vrednostnih papirjev po občih davčnopravnih določilih.
Od gorenjih obrestnih prejemkov (številka-3) pripadajoči davek se pobira na podstavi priznanic.
IV.	Izmera davka, uvedenega z zakonom z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 66). se ne izpre-minja z zakonom o osebnih davkih.
V.	Spisek rentnini zavezanih vrednostnih papirjev (člen 1. I, št. 10), obsega tudi navedbo davčne izmere, pripadajoče na vsak posamezni vrednostni papir.
Kadar bi se navzlic tenm pokazali pri kakem papirju dvomi, velja-li o njih kateri pod III ustanovljenih pogojev, tedaj si je izprositi podrobnejša ukazila finančnega ministrstva, razloživši dane razmere.
tl. oddelek.
Odbitek rentnine po dolžniku.
t člen 8.
Primeri, v katerih nastopi odbitek; pravna moč odbitka.
(S 133.)
I.	Odbitek rentnine opravljajo dolžniki v spodaj pod 1 in 2 navedenih primerih in to tako, da odbijejo dolžniki, oziroma njih blagajnice in plačeval-nice po § 131 (primerjaj člen 7) pripadajoče odstotne postavke od vsakega obroka rentnini zavezanih prejemkov, ki jih izplačujejo oni, in-da oddajajo
davčne zneske državni blagajnici. Odbitek morajo opravljati :
1.	Blagajnice, oziroma plačevalnice države, dežel in javnih zakladov gledé vseh po imenovanih jurističnih osebah dolžnih, po njih izplačevanih rentnini zavezanih prejemkov z edino izjemo kake rentnim zavezane zakupnine, ki jo eventualno izplačujejo.
Dolžnost odbitka se torej zlasti razteza ne samo na obresti in rente po imenovanih jurističnih osebah izdanih, v § 131, lit. a 'm d imenovanih, oziroma pod § 131, lit. c spadajočih vrednostnih papirjev, ampak tudi na vse druge vrste rentnini zavezanih prejemkov brez zakupnin, torej zlasti tudi na odkupne in odškodbene rente itd.
Kumulativnim sirotinskim blagajnicam je naložen odbitek rentnine samo gledé vložnih obresti, izplačanih varovancem, ne pa tudi gledé obresti posojil iz kake druge kumulativne sirotinske blagajnice.
2.	Blagajnice, oziroma plačevalnice okrajev in občin, ter javnemu dajanju računov zavezanih podjetij:
a)	gledé rentnini zavezanih obresti in rent po imenovanih dolžnikih izdanih vrednostnih papir jev — torej zlasti gledé kuponov v delne zadolžnice razdeljenih mestnih zajmov in drugih zadolžnic — in to brez razločka, se-Ii izplačevanje opravlja z odkupom kuponov ali, kakor pri blagajničnih listih, kako drugače;
b)	gledé rentnini zavezanih obresti hranilnih vlog.
II. Gledé avstrijsko-ogrske banke velja člen IV zakona z dne 8. avgusta 1911.1. (drž. zak. št. 157), oziroma člen VI četrtega dela, prvo poglavje, cesarskega ukaza z dne 21. septembra 1899. 1. (drž. zak. št. 176).
. : rlJIUUHBMH
$ $j|lll. 1. Dolžnost 'odbitka, 'oziroma oddaje rentnine nastopi ne samo v tistih primerih, v katerih se rentnini zavezani prejemki zares izplačajo, ampak ta dolžnost obvelja tudi že tedaj, kadar se taki prejemki zapišejo upravičenemu prejemniku v katerikoli obliki v prid; ako prišteje na primer banka obresti svojih zastavnih pisem, ne da bi jih izplačala v gotovini, precej h kontokorentni imovini svojih naročnikov, mora vendar odbiti, oziroma oddati od obresti zastavnih pisem pripadajočo rentnino ;
prav lako morajo tudi hranilnice od obresti hranilnih vlog in od obresti od obresti, ki se ne izplačajo, ampak pripišejo k vlagateljevi glavnici, odbiti, oziroma oddati rentnino.
2.	Ta odbitek je opraviti ob enem, ko se pripisujejo obresti — torej po tem, kakor se pribijajo obresti glavnici, celoletno, polletn.o ali četrtletno; ob sebi je umevno, da ni pri eventualno poznejši poravnavi računa v gotovini odbijati rentnine vnovič, ampakvtakemprimeru.se mora raztezati odbitek rentnine samo na tekoče — še ne pripisane, oziroma h glavnici pribite — obresti.
3.	Odbitek rentnine je opraviti gledé vse vsote po zgoraj imenovanih dolžnikih izplačanih prej oznamenjenih rentnini zavezanih dohodkov, naj se izplačajo komurkoli ali kjerkoli. Državnemu zakladu nasproti so odgovorni za pravilni odbitek rentnine po § 135 spredaj imenovani dolžniki sami, ne pa posamezne blagajnice ali plačevalnice ; dolžnost je torej tudi teh dolžnikov, dati svojim blagajnicam in plačevalnicam potrebna ukazila zastran oprave eventualnega odbitka rentnine, oziroma oddaje rentnine na državno blagajnico; to veljaj zlasti tudi za primei’, kadar bi bila blagajnica ali plačevalnica kakega spredaj imenovanega dolžnika v inozemstvu.
Odgovornost blagajnic nasproti dolžniku in zlasti odgovornost organov državnih blagajnic nasproti svojemu predstojnemu oblastvu se ne izpre-minja s sprednjimi določili.
IV. Po § 133 mora dolžnik odbiti rentnino »upravičenemu prejemniku“, tako da ta plačuje davek, če ni nasprotnega izrečnega dogovora z dolžnikom.
Zakon o osebnih davkih pa ni prepovedal prevzeli po pogodbi davek, ki ga je odbiti, na lastni račun dolžnika.
O pravni moči, ki jo imajo taki, bodisi pred začetkom ali po začetku veljavnosti zakona o osebnih davkih ukrenjeni dogovori sploh, ter zlasti o kaki zatrjevani pravni moči, ki jo ima po dolžniku izrečena odpoved do davčnega odbitka, pristoječega mu po prejšnjih zakonih, prevzetje kakega po prejšnjih zakonih upnika zadevajočega davka, zagotovitev „izplačila brez odbitkov“ i. dr. na rentnino po tem zakonu, ne pristoji davčnim oblastvom nikakršna odločba.
Na to mereče vloge ali pritožbe je zavrniti na civilno pravdno pot.
Odločba o pritožbah, ki trdé na podlagi določil davčnih zakonov, ali da je davčni odbitek nedopusten, ali izpodbijajo višino uporabljene davčne mere ali imajo za predmet drugačna davčnopravna vprašanja, pa spada v pristojnost davčnih oblastev.
Take pritožbe lahko vložijo upravičeni prejemniki v 30 dneh po izvršenem odbitku, izpričujč, da imajo pravico do pritožbe, pri tistem davčnem oblastvu prve stopnje, kateremu je naročeno nad-zčrovanje rednega odbijanja rentnine sè strani izplačujoče blagajnice (člen 9, št. 2 do 5).
Zoper odločbe o takih pritožbah je dopusten rekurz na finančno deželno oblastvo, ki odloči o tem končnoveljavno (člen 10, št. 2 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju).
Člen 9.
Davčnih oblastev pažnja na oddajo rentnine, pobirane z odbitkom.
1.	Paziti na to, ali se redno opravlja v § 133 zaukazani odbitek rentnine, so poklicana davčna oblastva prve stopnje in finančna deželna oblastva.
2.	Gledé javnemu dajanju računov zavezanih dolžnikov morajo v prvi vrsti tista davčna oblastva, ki so pristojna za odmero pridobnine po II. poglavju, [laziti tudi na izpolnjevanje dolžnosti, ki so naložene tem podjetjem po § 133, in to gledé vseh plače-valnic.
3.	Gledé blagajnic okrajev in občin so za pažnjo poklicana tista davčna oblastva, v katerih okolišu so občine, oziroma ima sedež okrajni zastop.
4.	Gledé plačevalnic dežel in javnih zakladov pristoji pažnja davčnemu oblastvu na sedežu deželne uprave, oziroma uprave javnega zaklada; če je tam več davčnih oblastev prve stopnje, določi finančno deželno oblastvo, kateremu izmed njih je skrbeti za pažnjo.
5.	Gledé plačevalnic države pristoji pažnja navadno tistemu davčnemu oblastvu, v čigar okolišu je državna blagajnica; vendar se pridržuje finančnemu deželnemu oblastvu, ukreniti v tem oziru posebna ukazila.
6.	Vsa davčna obiastva imajo nadalje dolžnost mimo uradnih dejanj, ki so jiin naložena posebej po nastopnih členih, podpirati v št. 2 do 5 imenovana davčna obiastva v izvrševanju pažnje, ter priobčevati dotične opazke gledé plačevalnic odbivanju zavezanih dolžnikov vsake vrste, katere so v njih okolišu, pristojnim davčnim oblastvom.
7.	Zastran uspešnega nadziranja dolžnikov si morajo v št. 2 do 5 oznamenjena davčna obiastva pripraviti najprej pregled o dolžnikih svojega okraja, ki so po § 133 dolžni odbijati rentnino, ter o številu in višini, nadalje o načinih obrestovanja in raz-dolžbe pod § 133 spadajočih dolgov.
Kolikor gre pri tem za vrednostne papirje, bo dajal v členu 1,1, št. 10, odstavek 2, omenjeni spisek važno oporo, ker bo moglo davčno oblaslvo iz njega posneti naj večji del v njegovem okraju bivajočih dolžnikov takih rentnini zavezanih prejemkov.
Nadaljnji zelo važni pomoček v tem oziru bodo tudi v zmislu člena51 v izvršitvenem predpisu k II. poglavju pisani katastri, nadalje računski sklepi, ki jih predložijo javnemu dajanju računov zavezana podjetja in iz katerih bo posneti ne samo dejanstvo, so-li bile po teh podjetjih izplačane odbitku rentnine zavezane obresti (za zastavna pisma, blagajnične liste, hranilne vloge itd.), ampak zlasti tudi višino, v kateri so bile izplačane.
8.	Davčno oblaslvo si bo, porabljaje te in vse q,	njemu morda sicer se še ponujajoče druge pomočke,
razec ß. napravilo po obrazcu H .Spisek v zmislu § 133 odbijanju rentnine ob izplačevanju obresti zavezanih dolžnikov v okraju“, in na njega podstavi bo moralo skrbno paziti, da predadö predpisane izkaze (glej člen 10) vsi ti dolžniki in gledé vseh svojih pod § 133 spadajočih dolgov v zakonitem ali pa z ukazom posebej ustanovljenem roku. Davčna obiastva, pri katerih je veliko število takih dolžnikov, smejo pisati ta spisek tudi na nesešitih listih, opremljenih z ustreznimi razpredelki.
9.	Tudi je primerno obvestiti davčne urade, da naj prevzamejo oddatke davkov, ki jih je pričakovati od dolžnikov. (Člen 10.)
Člen 10.
Oddaja in izkaz po odbitku pobrane rentnine davčnim oblastvom.
1.	Gledé zaračuna in oddaje odbitkov, ki jih opravijo državne blagajnice, veljajo blagajnicam dani zadevni predpisi in ukazila.
2.	V vseh drugih primerih je s pridržkom določil spodaj stoječe št. 6 zneske, katere so morale dolžnikove plačevalnice v zmislu sprednjega člena odbiti v teku vsakega koledarskega četrtletja, oddati državni blagajnici v 14 dneh po sklepu četrtletja; oddati jih je — s pridržkom posebnih določil v posameznih primerih — vselej tistemu davčnemu uradu, v čigar okolišu je rentnini zavezani prejemek izplačujoča blagajnica ali plačevalnica; v mestih, vkaterihsepobirajo davki po mestnih davčnih uradih, so ti uradi poklicani tudi za sprejemanje teh oddatkov.
Kadar bi bila izplačujoča blagajnica ali plačevalnica v inozemstvu, tedaj je oddati davek tisti državni deželni blagajnici, v katere okolišu je glavna blagajnica dotičnega dolžnika, oziroma sedež podjetja, zavezanega javnemu dajanju računov.
3.	Hkratu z oddajo je predati davčnemu uradu
v dvojnem izvodu izkaz po obrazcu C, ki se po- Obrazec C. drobneje obravnava v št. 4.
En izvod tega izkaza je vrniti stranki, potrdivši opravljeno oddajo na izkazu samem in na odrezku (razpredelek 7.)
Drugi izvod služi davčnemu uradu za položnico. Davčni urad opravi na njega podstavi potrebne predpise.
4.	Izkaz po obraezu C obsega v razpredelku 1 oznamenilo posameznih vrst izplačanih, oziroma pripisanih rentnini zavezanih prejemkov — na primer: obresti zastavnih pisem hipotečne banke mejne grofije moravske (ločene po različnem obre-stovanju po 4, 5 in 5‘/a odstotkov); ali: obresti zajma mesta budčjoviškega (ločene po različni valuti) ; ali : obresti blagajničnih listov itd. — v razpredelku 2 odstotni postavek, ki je v podstavo izplačilu, v razpredelku 4 odstotni postavek, ki je v podstavo odbitku davka itd.
5.	Stranka mora po davčnem uradu vrnjeni ji izkaz po obrazcu C — od katerega sme odrezali
razpredelek 7 ter ga ohraniti za se za blagajniško dokazilo — predati zastran preskusa opravljenega odbitka rentnim: pri tistem davčnem oblastvu prve stopnje, v čigar okolišu je izplačujoča blagajnica; ako bi bila ta blagajnica v inozemstvu, je predati izkaz C pri davčnem oblastvu prve stopnje, v čigar okolišu je v št. 2. oznamenjena državna, deželna blagajnica.
5.	Nadalje je preiskati, se-li izkazana skupna vsota rentnim zavezanih obresti ujema z višino po izžrebnem načrtu ali računskem sklepu še nepopla-čane dolžne glavnice, oziroma z dolgovi ali obrestimi, izkazanimi v računskem sklepu ali drugih dokazilih dolžnikovih; da se omogoči ta popreskus, si mora davčno oblastvo oskrbeti te pomočke po primernem potu. bodisi od dolžnika samega, bodisi po zaprosilu od drugih oblastev.
Dolžnost predložili ta izkaz imajo tudi državne blagajnice.
6.	Po § 134 je finančni minister pooblaščen, dovoliti odbivanju zavezanim dolžnikom daljše obračunske rokove ter olajšave pri sestavljanju omenjenih izkazov. Take olajšave se smejo zlasti tudi tikati tega, da se dovoli dolžniku, opraviti oddajo in izkaz glede rentnine, odbite pri različnih plačevalni-cah, skupaj pri blagajnici, oziroma pri davčnem oblastvu na sedežu podjetja. Take prošnje strank ali nasvete davčnih oblastev je predložiti finančnemu ministrstvu, razloživši dane razmere.
6.	Kadar se pokaže v tem oziru, da se dotične številke ne ujemajo, tedaj je to oponesti dolžniku, da je pojasni ; ako treba, je uvesti za pojasnitev tega razločka potrebne nadaljnje poizvedbe; če bi se potem pokazalo da se ni odbila rentnina od vseh rentnini zavezanih prejemkov, ali da je bila rentnina sicer kako preračunjena prenizko, mora davčno oblastvo tistemu, ki je dolžen pobrati in oddati rent-nino, naznaniti po zakonu pripadajoča dodatna plačila z zamudnimi obrestimi vred, preračunje-nimi v zmislu nastopnega člena, s plačilnim pozivom po obrazcu D in obvestiti o tem hkratu pristojni davčni urad z obrazcem 'E.
Obrazec D-Obrazec $■
Člen 11.
Preskušnja izkazov; odmera kakih dodatnih plačil; izterjava manjkajočih izkazov, oziroma oddatkov.
1.	Davčno oblastvo mora njemu došle izkaze C natančno popreskusiti ter se po najkrajšem potu prepričati, da se je davek res oddal.
7.	Zoper ta plačilni poziv je dopusten rekurz na finančno deželno oblastvo, ki ga je vložiti v 30 dneh, računajo od prvega dneva, ki sledi vročitvi.
8. Kadar ne dojde od kakega dolžnika izkaz C v ustanovljenem roku, tedaj se je obrniti davčnemu oblastvu najprej s pozivom F na davčnega zavezanca, Obrazec F da pojasni to okolnost, in uvesti eventualno nadaljnji postopek v zmislu sprednjih določil.
2.	Kadar ni davčno oblastvo, kateremu dojde izkaz, poklicano za pažnjo (člen 9), tedaj mora odposlati izkaz v osmih dneh za to pristojnemu davčnemu oblastvu.
9. Kadar pokaže popreskus kako preplačilo se strani oddajajoče blagajnice, tedaj mora ukazati davčno oblastvo uradoma povračilo pripadajočega večjega zneska in primerno obvestiti o tem dolžnika.
3.	Za pažnjo poklicana davčna oblastva morajo imeti v razvidnosti dohod leh izkazov (člen 9, št. 8), če treba, ga morajo poganjati in potem popreskusiti vse k njim dohajajoče izkaze v zmislu nastopnih določil.
4.	Popreskus izkazov C se bo moral raztezati najprej na to, se-li je uporabil pravi davčni postavek in je-li potemtakem prav preračunjena oddana vsota davka; nadalje se bo pa ta popreskus zlasti tudi raztezal na to, se-li je davek proračunil in oddal od vseh, v zmislu § 133 davčnemuodbilku zavezanih vrst dolgov.
Ù 1 e n 12.
Ravnanje, kadar se odda rentnina prepozno; pobiranje dodatnih plučil.
1.	Kadar oddadd v § 133 oznamenjeni dolžniki pripadajočo rentnino popolnoma, pa ne o pravem času, tedaj morajo za čas, za katerega se je zakasnila oddaja čez zakonite ali ukazoma dovoljene rokove, plačati od davčnih zneskov, ki jih niso oddali o pravem času, zamudne obresti, določene v zakonu z dne 9. maja 1870. 1. (drž. zak. št. 23), oziroma v zakonu z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 2(i).
2.	Dolžnost plačati zamudne obresti nastopi potemtakem samo tedaj, kadar znaša rentnina, ki jo je oddati, za eno leto več nego J 00 K in se ni opravila oddaja najpozneje 14 dni po sklepu četrtletja, ustanovljenega za oddajo rentnine vsakega posameznega obroka, oziroma do vplačilnega roka, dovoljenega v zmislu § 134, odstavek 2. Zamudne obresti začno teči v prvem primeru sip. dnem mesca, ki sledi dotičnemu četrtletju, v drugem primeru z dnem po poteku dovoljenega vplačilnega roka in se konča dne, katerega se je v resnici opravilo plačilo.
Taka plačila zamudnih obresti je izterjevati G. s posebnimi plačilnimi pozivi po obrazcu G.
3.	Kadar v § 133 ozn&menjeni dolžniki sploh ne oddado pripadajoče rentnine ali jo oddado le nepopolnoma, tedaj je, če se ta okolnost ne pojasni zadosti s poizvedbo, ki jo je uvesti v zmislu sprednjega ' člena, izdati o neoddanem znesku plačilni poziv po obrazcu D; tudi tukaj nastopi, če znaša rentnina za eno leto več nego 100 K. dolžnost plačati zamudne obresti, katere je preračuniti v zmislu sprednje številke 2.
4.	Z ravnokar omenjenimi zneski, katere je izterjati s plačilnimi pozivi po obrazcih D in G, je ravnati vobče kakor z neposrednjimi davki tistega, ki je zavezan odbijanju rentnine.
5.	Potemtakem bo zlasti tudi vprašanje, je-li zastarela pravica države do odmere ali pobiranja te rentnine pri dolžniku, nadalje zadene-li in v koliko zadene tega zadnjega kaka krivda, ker se rentnina ni pobrala, oziroma ni oddala, in ni-li take okolnosti, ki bi izključevala ali pretrgala zastaranje, presojati po določilih zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31).
6.	Prav tako bo pobrati in izterjati ta dodatna plačila pri listem, ki je dolžen odbijati rentnino, vobče po predpisih, veljajočih za neprosrednje davke; pri tem pa nastopijo te-le razlike:
a)	K tem dodatnim plačilom ni pobirati neerar-skih doklad, ker se rentnina, ki se pobira z odbitkom, po svoji kakovosti ne predpisuje v določenem kraju, in je torej pobiranje doklad
k nji na sebi nemogoče in potemtakem nedopustno tudi v primeru dodatnih plačil.
b)	Zamudne obresti je preračuniti samo od zneskov rentnine, ne pa tudi od terjanih zamudnih obresti.
c)	Izvršba terjanih dodatnih plačil sme nastopiti šele, kadar je dobil dotični plačilni poziv pravno moč.
V interesu hitrejše izterjave takih dodatnih plačil, kakor tudi, da preveč ne narastejo zamudne obresti, ki teko na dolg rekurentadoplačilnega dneva, morajo delovati davčna oblastva vselej na to, da se urno rešijo taki rekurzi in se skrbno izogne vsakršna zakasnitev njih rešitve.
III. oddelek.
Priredba rentnine. kolikor se ne odbija.
Člen 13.
Podstava za obdacbo; za njo merodajna doba.
(Š 128.)
I .Rentnina od tistih rentnini zavezanih prejemkov, ki niso zavezani odbitku po § 133, se odmerja vsako leto, in to izvzemši v § 145, odstavek 2, ozna-menjeni primer, vselej od letnega zneska davčnemu zavezancu dohajajočih prejemkov.
2.	Merodajno za priredbo davka je stanje posameznih virov prejemkov ob .začetku davčnega leta, za katero se kdo obdači. Ob obdačbi za določno davčno leto se je torej moči praviloma ozirati samo na vir prejemka, ki še obstaja o njega začetku. Primerjaj tudi številko-4 tega člena, nadalje številko 5 in 6 člena 15.
3.	Davku zavezane prejemke je obdačiti s tistim zneskom, ki so ga v zadnjem letu pred davčnim letom v resnici dosegli.
4.	Začasne prejemke, n. pr. prilične dohodke iz ne obrtniško obratovanega dajanja žrebov v najem ali eskompta menic, je obdačiti v davčnem letu, ki sledi prejemku, ako bi tudi dotični vir prejemka ne obstajal več ob začetku davčnega leta.
5.	Kadar se opravilni sklepi davčnega zavezanca ne ujemajo s koledarskim letom, tedaj nastopi
na njegovo željo preračun podstave za obdačbo po gospodarskih (bilančnih) letih. Ko je davčni zavezanec enkrat si izbral način preračuna, se sme v nastopnih letih menjati samo tedaj, kadar se poskrbi, da s tem ne odpade popolnoma iz podstave za obdačbo nobena doba dohodkov ali da se vanjo ne priyzame dvakrat. Iste opreznosti je treba, kadar se izpremené bilančne dobe davčnega zavezanca.
6.	Z odbitnimi stroški je glede navedenih načel ravnati kakor z dohodki, katerih se držč, in ako so neodvisni od določenih dohodkov, po sličnosti ukazih danih v ločki t do 5.
Člen 14.
Posebna določila za primere, v katerih ni bilo prejemkov skozi celo leto.
1.	Kadar davku zavezani prejemki niso obstajali skozi vse leto, jih je vpoštevati po domnevanem letnem znesku.
Kadar torej ob začetku zadnjega koledarskega ali gospodarskega leta pred davčnim letom še ni bilo vira prejemka za davčnega zavezanca, torej ni podan uspeh celega prejšnjega leta, je obdačiti domnevane letne prejemke, to se pravi, obdačbi je dati v podstavo tisti dohodek, ki ga davčni zavezanec naj-brže doseže iz dotičnega vira prejemkov v davčnem j letu. Za to lahko daje oporo ob Času odmere že znani uspeh vira ali primerjava z uspehom prejšnjega leta.
Na primer pri prejemanju mesečno dospeva-joče rente 200 K za čas od 1. dne septembra do 31. decembra je šteti letni prejemek z 2400 K; če bi se pa v omenjeni dobi bila prejela dva četrtletna obroka četrtletno plačnih obresti po 400 K, se pokaže letni prejemek samo 1600 K.
Ali, če se je na primer v treh mescih (od
1.	dne oktobra do 31. dne decembra) doseglo iz eskomplnih opravil 1000 K, jo vpoštevati vobče — ne kratč ozira na kake dane posebne razmere — letni donos 4000 K. Če pa je iz okolnosti razvidno, da donos v drugih delih leta ne bo dohajal enakomerno, je vpoštevati verojctni letni donos; če bi torej morda imel v danem primeru davčni zavezanec samo v teh mescih za eskomptno opravilo razpo-ložne pomočke, bi se moral domnevani donos po pravici vpoštevati s 1000 K kar za vse leto.
Ako je ob času odmere davka že znan v davčnem letu doseženi znesek, je dati ta znesek odmeri davka v podstavo.
2.	Trajanje obstanka davku zavezanih prejemkov je preudarjati posebej za vsak vir dohodkov. Če uživa na primer kdo razne prejemke rent in obresti ne enako dolgo, na primer izza treh let sem obresti glavniške terjatve in izza enega četrtletja sem rento, namenjeno mu po oporoki, tedaj bo pri vsakem posameznem teh prejemkov po sprednjih določilih posebej vpoštevati dobo, merodajno za obdačbo dotič-nih prejemkov.
3.	Kadar nastopi pri viru dohodkov taka pre-memba njegovega značaja, da se dobivajo dotičnipre-jemki po bistveno drugačnih pogojih kakor prej, in se morajo z ozirom na to šteti za prejemke nove vrste, tedaj je ravnali ž njimi po številki 1 tega člena.
To velja n. pr., če se hranilniška vloga ali posest vrednostnih papirjev izpremeni v hipotečno terjatev ali kaj enakega, ali ako se menja oseba hipotečnega ali osebnega dolžnika; gole premembe obrestne mere pa ne bo smatrati za pridobitev novega vira prejemkov, ako ostanejo sicer razmere dolgov neizpremenjene.
Člen 15.
Ovcdba višino in denarno vrednosti rentnini zavezanih prejemkov; omejena dopustnost odbitnih postavkov.
(89 12», 129, 130.)
1.	Kadar obstojč rentnini zavezani prejemki v denarju, tedaj je njih v zakoniti vrednoti izraženi znesek s pridržkom odbitkov, o katerih je govor v členu 16, podstava za obdačbo.
2.	Kadar obstoji rentnini zavezani prejemek (n. pr. prehranščine [alimentacije], zakupina) povsem ali deloma iz prirodnin (naturalij), stvarnih užitkov ali drugačnih davščin, tedaj se denarna vrednost prirodninskih prejemkov preudari po poprečnih, v kraju navadnih cenah prejšnjega leta, denarna vrednost užitkov in drugih davščin pa po cenitvi.
3.	Pri letninah prihaja v poštev samo v njih ob-sež.eni znesek obresti; davčni zavezanec je dolžen, verojetno izkazati zatrjevano vračilo glavnice s pred-ložbo dotične pogodbe, razdolžbenega načrta, ki ji je v podstavo, ali kako drugače.
To določilo pa je uporabljati samo na tiste primero, v katerih je časno omejeno perijodno plačilo izrečno določeno za obrestovanje in za povračilo glavniškega dolga ter je natančno v številkah povedana višina obrestovanja ter glavniških obrokov.
4.	Drugačne rente, sosebno tudi dosmrtne rente pa so zavezane davku z vsem svojim zneskom.
5.	Obresti, ki so obsežene v brezobrestnih glavniških terjatvah, pri katerih se vrača večja kakor prvotno dana glavnica, je prišteti prejemkom tistega leta, v katerem so se prejele s popolnim ali v obrokih danim plačilom glavnice.
6.	Obresti in rente je vzeti v podstavo z dejansko doseženim zneskom obdačbe; ne prejeti ("k ikor odloženi, odpuščeni) ali neizterljivi prejemki te vrste torej niso del podstave za obdačbo; nasproti pa je zaračunjati drugače nego s prejemom v gotovini realizirane (pripisane, h glavnici pribite, zara-čunjene, odstopljene) obresti; ravno tako je za račun prejšnjih let dodatno prejete, zastran odloga ali dozdevne neizterljivosti o svojem času iz obdačbe izpuščene zneske prišteti tistemu letu, v katerem so bili prejeti.
Davčni zavezanec, ki trdi, da ni prejel njemu zagotovljenih obresti ali rent, mora dokazati to okolnost.
7.	Sovpoštevali je tudi eventualne postranske prejemke, zlasti take, ki se kvalificirajo za zvišbo pogojene obrestne mere, kakor n. pr. enkratna plačila ob prištetju posojilnih valut (prištevnina) ali rentnino, ki jo je vrnil dolžnik, z dokladami vred. Rcnlnino bo pa v takih primerih prišteti vs iko leto samo s tistim zneskom, ki pride od prvotnega, oziroma pogodbenega zneska davku zavezanega glavnega prejemka.
8.	Od davku zavezanih prejemkov se sploh ne smejo opraviti drugi odbitki kakor tisti, ki so v § 130, odstavek 2, oziroma v nastopnem členu IG našteti taksativno; zlasti sc torej tudi pasivne obresti ne smejo redno odštevati od davku zavezanega prejemka. Tudi rentnina sama ni dopusten odbitek.
Glen IG.
Dopustni odbitki.
(§ 130, odstavek 2.)
1.	1. Kadar se drži določenega rentnega prejemka na zasebno-pravnem naslovu sloneče, ž njim
neposrednje zvezano breme, ki zmanjšuje donos rentnega prejemka, tedaj se sme odbiti od rentnega prejemka; pri ustanovah niso stroški za ustanovne namene obseženi v teh bremenih.
Uveljavljanje takega bremena odpade tudi, ako spada „rentni prejemek med tiste, od katerih se pobira rentnina z odbivanjem po dolžniku.
2.	Preudarjajo v številki 1 omenjene odbitke bo paziti zlasti na to, da mora biti med rentni ni zavezanim prejemkom in med stroškom neposrednja, objektivna zveza, in da ga upravičeni prejemnik ne sme povzročiti samovoljno, ampak da se mora opirati na zasebno-praven naslov (pogodbo, poravnavo, sodbo, oporoko itd.). Vzgled take zveze bi bil v primeru, da se je volila komu dosmrtna renta z dolžnostjo, naloženo v oporoki, da mora skrbeti za preskrbo tretje osebe ali za vzdrževanje nagrobnega spomenika itd.
3.	Gledé ustanov izključuje zakon izrečno tako zvezo med dohodki iz ustanovne imovine in stroški za ustanovne namene; s tem pa ni izključena možnost, da utegne tudi pri ustanovah biti kaj vštevnih odbitnih postavkov (obremenjenih rentnih volil itd.) za drugačne, kakor prave ustanovne namene.
11.	1. Od prejetih eskomptnih in kontokorent-nih obresti se smejo odbiti plačane reeskomptne, oziroma pasivne konlokorentne obresti.
Tudi to se sme odračuniti samo, če se kouto-korentne obresti ne obdačijo po § 133 z odbitkom.
2.	Dokaz o teh odbitnih postavkih mora davčni zavezanec, ker individualen dokaz pri večjem obsegu takih opravil ni prav mogoč, donesti s posnetkom iz knjig, nanašajočim se na dotično opravilno vrsto, oziroma z dovolitvijo vpogleda v te knjige, eventualno po pričah in izvedencih ali z drugimi primernimi dokazili.
111.	1. Pri zakupninah za obrti, dane v zakup, se smejo odbiti z vzdrževanjem zakupnega predmeta zvezani upravni in vzdrževalni stroški, vštevši odpis z obrabo nastale zmanjšave vrednosti oprave, oziroma obratnega gradiva, kolikor ni zakupnik dolžen nositi ta bremena.
2.	Je-li in v koliko je zakupnik dolžen plačevati tukaj oznamonjene stroške — zlasti, mora-li za-
2‘18
kupnik dati poleg zakupnine tudj povračilo porabljenih ali obrabljenih opravnih reči, oziroma obratnega gradiva —, to bo ugotoviti s primernimi poizvedbami, tako zlasti z vpogledom v zakupne pogodbe, z zaslišbo zakupnikov itd.
3.	Povračilo porabljenih ali obrabljenih reci ne izključuje v ostalem popolnoma dopustnosti odpisov po zakupovalcu zastran drugačne obrabe in zmanj-šave vrednosti vsega zakupnega predmeta (toda primerjaj zdolaj št. 5).
4.	Kar se tiče preskusa primernosti odpisov, je uporabljati zmislu primerno predpise, dane v členu 3 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju.
5.	Naposled je paziti posebno tudi na to, da se ob ugotovljanju podstav za rentnino ne odbijajo morda stroški ali odpisi za predrm-te, katerih zakupnine ne sme zadeti rentnina; tako se bodo na primer pri zakupu mlinskega obrata (člen 7, II, št. 4) pač smeli odbiti stroški ali odpisi gledé obrtne oprave, ne pa gledé poslopja, ki je zavezano hišnini i. v. e.
IV.	Vobče je paziti na to, da se morejo odbitki odračunjati samo od obremenjenega renlnini zavezanega prejemka, torej samo toliko, kolikor so založeni v njem.
Člen 17.
Kraj zn predpis davka.
(§ 132.)
1.	Gledé rentnine, ki se pobira z odbijanjem po § 133, sploh ni predpisa davka in se torej tudi ne more govoriti za to vrsto renlnine o kraju za predpis davka.
2.	Rentnina, ki se ne pobira z odbijanjem, se predpisuje v tisti davčni občini (oziroma v tistem izločenem graščinskem ozemlju), kjer ima davčni zavezanec (to je torej upnik, oziroma upravičeni prejemnik obresti ali rent) svoje redno stanovališče.
Stauovališče je presojati po določilih pravilnika sodne oblasti z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 111) (Člen 6, II, št. 1, odstavek 3).
3.	Kadar ima davčni zavezanec v tuzemstvu dve ali več stanovališč, se mora rentnina predpisati, ako je eno tudi njegova domovinska občina, v ti občini, v vseh drugih primerih pa tam, kjer je pred-
pisati dohodnino rentninskega zavezanca. (Primerjaj člen 36 in 37 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju.)
Gledé dolžnosti priznanice takega davčnega zavezanca glej člen 18, št. 10, odstavek 2.
4.	Kadar renlninski zavezanec nima rednega stanovališča v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, tedaj je kraj za predpis davka različen po tem, gre-li za pripadnika kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ali ne.
5.	Rentnino za pripadnike kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ki ne stanujejo v ozendju veljavnosti tega zakona, je predpisati v njih domovinski občini. Ugotoviti domovinsko občino, to bo poskušati v prvi vrsti s tem, da se popraša davčni zavezanec sam, eventualno z drugimi primernimi poizvedbami (n. p. s popraševanjem pri političnih oblastvih); kadar bi se vendar tudi tako ne dala poizvedeti domovinska občina, tedaj je ukazati predpis rentnine v stanovališču dolžnikovem.
6.	Rentnina inozemcev, ki ne stanujejo v tuzemstvu, se predpisuje in pobira v tisti davčni občini, v kateri ima dolžnik svoje stanovališče.
Kadar bi se primerilo, daje predpisati rentnino od prejemka, gledé katerega nima v tuzemstvu stanovališča niti dolžnik niti upnik, tedaj je opravili predpis tam, kjer je vir prejemka.
7.	V primerih, obravnavanih v številki 6, se sme predpisati rentnina gledé posameznih rentnjni zavezanih prejemkov v raznih krajih.
I\^. oddelek.
Postopek ob priredbi rentnine, kolikor se ne odbija.
Člen 18.
Dolžnost podajanja priznanic za rentnino.
(88 138 do 1 tO.)
1. Vsak davčni zavezanec je dolžen, podali vsako leto priznanico o vseh renlnini zavezanih prejemkih, izvzemši tiste, od katerih odbija rentnino dolžnik, po obrazcu, ki se ustanovi ukazoma (glej člen 20). Priznanica se sme vložiti ali pismeno ali pa podati ustno na zapisnik.
Ker se rentnina ne odmerja po hišnih gospo-darstyih, ampak posebej za vsako posamezno osebo, se opozarja posebno na to, da je — kolikor bi ne bil priznanicc podal predstojnik hišnega gospodarstva kakor zakoniti zastopnik ali pooblaščenec (S 264) tudi za pripadnike svojega hišnega gospodarstva — vsak posamezni upravičeni prejemnik, oziroma njegov zakoniti zastopnik dolžen, če nastopijo zakoniti pogoji, podati priznanico.
V ostalem ni klicati pripadnikov hišnega gospodarstva na odgovor, ker nis i podali priznanice, tudi tedaj ne, kadar je morda predstojnik hišnega gospodarstva v ostalem natančno podrobno popisani prejemek napovedal v svoji priznanici za rentnino.
2.	To priznanico je podati v roku, ki ga ustanovi za podajanje priznanic za dohodnino linančno deželno oblaslvo z javnim razglasilom. (§ 202, odstavek I, zakona, člen 29, št. 1, in 43, št. I, izvršitvenega predpisa k IV. poglavju.)
3.	Od pravila, da mora davčni zavezanec
podajati priznanico o svojih rentnini zavezanih prejemkih vsako leto, ustanavlja važno izjemo S 139, ki odreja, da so od predaje priznanice, kolikor jih ne pozove v to posebej davčno oblastvo, oproščeni tisti davčni zavezanci, ki so	,
«i plačali že v preteklem davčnem letu rentnino,
b)	ki niso med teni izpremenili stanovališča,
c)	ki niso dosegli pomnožka rentnini zavezanih
prejemkov.
Davek st! odmerja v tem primeru prav tako, kakor da bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki dalje v izmeri, ki je bila določena v zadnjem preteklem letu.
t. Osebe, katerih rentnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami zase, niti v zvezi ž njih drugačnimi dohodki zneska 1600 K na leto, so sploh oproščene po S 125, številka 7, rentnine in torej tudi niso dolžne podajati priznanice.
5.	Ako pa ima davčni zavezanec, če prav šele po vštetih njegovih drugačnih dohodkih, skupaj več nego 1600 K dohodkov, je dolžen, napovedati tudi rentne prejemke, ki znašajo manj nego 1600 K na leto. Prostost od dolžnosti podati priznanico, ki velja
pri dohodnini za osebe, katere nimajo več dohodkov nego 2000 K. ne velja za rentnino.
6.	Davčnemu oblastvu je dano vsakčas na voljo davčne zavezance, ki so dolžni podajati priznanice, pozvati v to posebej, priloživši jim obrazec priznanice. Od tega pa ni odvisen niti nastop dolžnosti, niti tek roka za oddajo priznanice; zlasti se ne sme davčni zavezanec zoper kako poznejše preganjanje zavoljo zatajbe davka sklicevati na to, da mu ni došel poseben poziv ali obrazec. Davčni zavezanci, katerim ni došel obrazec, ga morejo prejeti vsakčas brezplačno na mestih, oznamenjenih v javnem razglasu.
7.	Davčno oblastvo ima tudi pravico pozvati osebe, o katerih domneva, da uživajo rentnini zavezane prejemke, da naj pod add priznanico v roku vsaj osmih dni. Kadar taka oseba nima rentnini zavezanih prejemkov, tedaj mora oddati izjavo, da ne uživa po najboljši vednosti in vesti rentnini zavezanih prejemkov, oziroma, da jih ni uživala v dobi, merodajni za davčno dolžnost (§ 128).
Nepravilna izjava te vsebine spravlja davčnega zavezanca v nevarnost odgovornosti zaradi zatajbe davka.
8.	V koliko so namesto davčnega zavezanca samega druge osebe, kakor varuhi, skrbniki, pooblaščenci itd. zavezani ali upravičeni, oddajati priznanico davka, je določeno spredaj v številki 1, oziroma v §§ 262 do 266 in v dotičnih določilih izvršitvenega predpisa k VI. poglavju.
9.	Priznanice, ki jih mora vsako lelo podajati Najvišje dvorništvo za ude cesarske in kraljeve rodovine, sprejema finančni minister, ki ustanavlja tudi podstavo za obdačbo (§ 203).
10.	Davčne priznanice je podajati pri davčnem oblastvu I. stopnje (okrajnem glavarstvu, davčnem upravništvu), poklicanem po § 176 za sprejemanje priznanic za dohodnino — priznanice jurističnih oseh pa pri tistem davčnem oblastvu, v čigar okolišu ima juristična oseba svoj sedež.
Ako ima davčni zavezanec v tuzemstvu dve stanovališči ali več, zadosti svoji dolžnosti podali priznanico, ako izroči priznanico pri enem izmed davčnih oblastev, ki pridejo v poštev po njegovih slanovališčih. Ako dotično davčno oblastvo ni pristojno za odmero, mora priznanico poslali dalje neposrednje pristojnemu davčnemu oblastvu, davčnega zavezanca pa primerno obvestili o tej
odredbi, da mu dâ možuosl ugovarjati zoper to odredbo. Primerjaj člen 21, šl. 1, odstavek 2, tega izvršitvenega predpisa, nadalje tudi člen 36, II, št. 4. izvršitvenega predpisa k IV. poglavju.
Tam, kjer se zdi z ozirom na krajevne razmere potrebno, se sme naročiti davčnim uradom, da naj sprejemajo priznanice namesto davčnega oblastva
I.	stopnje najdalje do zadnjega dneva v razglasu (št. 2) navedenega roka. V tem primeru prihaja v poštev tisti davčni urad, v čigar okolišu ima davčni zavezanec stanovališče, oziroma v čigar okolišu je predpisali davek.
11.	Na zahtevanje je izdati tistemu, ki prinese po predpisu podpisano priznanico. uradno potrdilo, da se je oddala priznanica, ako je moči iz nje gotovo posneti davčnega zavezanca. To uradno potrdilo ni na poti niti poznejši preskušnji. ustreza-li predani obrazec bistvenim zahtevam priznanice, niti zahtevanju kakih poznejših dopolnitev, niti naposled preganjanju davčnega zavezanca zavoljo pri-krajšbe davka ali zavoljo zatajbe davka.
12.	Pismene davčne priznanice se smejo do-pošjljati po pošti s plačano poštnino. V zavarovanje davčnega zavezanca se priporoča pošiljanje proli povratni prejemnici, ker zadene sicer nevarnost po-šiljača.
13.	Kar se tiče molčanja o davčnih prizna-nicah, veljajo ista zakonita določila kakor za molčanje o priznanicah za dohodnino (primerjaj člen 31 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju).
(11 e n 19.
Nasledki opuščene vložbo.
(§§ 139, 142.)
1.	Kdor nalašč ne poda dolžne priznanice za rentnino v predpisanem roku (§ 244, zadnji odstavek), zoper njega se lahko prične preiskava in se lahko kaznuje zavoljo zatajbe davka (§ 243. št. 4).
Dokaz, da se priznanica ni opustila z namero, zatajiti davčni predmet (§ 244, odstavek 3), bo šteti za posrečen, ako je bil davku zavezani prejemek obsežen v priznanici za dohodnino in ozna-menjen tako natančno, da so mogla oblastva spoznali njegovo rentninsko dolžnost.
Davčni zavezanec se more ogniti kazni, določeni za zatajbo davka, vsekakor s tem, da pjeda. če tudi pozneje, na pristojnem mestu priznanico, preden je prejel prvi poziv na zaslišanje kakor obdolženec ali uradno obvestilo, da je zoper njega podana kazenska ovadba.
2.	Ako je moglo davčno oblastvo tudi brez priznanice davčnega zavezanca spoznati, da ga je šteti za zavezanega davku, ga pozove, naj poda priznanico v roku vsaj osmih dni, ter mu prijavi, da se odmeri davek, če bi ne vložil priznanice ali če bi jo vložil prepozno, uradoma na podstavi pomočkov, ki so na uradu.
Ali je tedaj, kadar se ne sluša ta poziv, opraviti odmero takoj uradoma ali še enkrat zahtevati vložbo priznanice, zaprelivši kazni zavoljo nereda, to se prepušča preudarku davčnega oblastva.
Poziv za vložbo priznanice bo vsekakor izdali, zapretivši kazni zavoljo nereda, tedaj, kadar oblastvo uradoma ne more'odmeriti rentnine.
3.	Kadar se odmeri davek uradoma, tedaj se zavoljo opustitve vložiti priznanico za vsakočasno tekoče leto ne začne kazensko uradovanje zavoljo zatajbe davka, razen če bi se dodatno pokazalo, da dohodki, kateri so bili vzeti v podstavo odmeri uradoma, zaostajajo znatno za dohodki, ki jih je prejel davčni zavezanec v resnici.
Kadar bi bil prejel davčni zavezanec davku zavezane prejemke tudi v prejšnjih letih, ne da bi bil izpolnil dolžnosti, podati priznanico ter ne da bi bil v zmislu sprednjega odstavka kljub temu primerno privzet k rentnini, tedaj je zastran zatajbe davka, storjene gledč prejšnjih let. začeti kazensko uradovanje.
4.	V primeru, omenjenem zgoraj v členu 18, št. 3, ima, če se ne poda priznanica, moč, da je odmerili rentnino na« podstavi naposled podane priznanice,' oziroma na podstavi poizvedel), opravljenih o ti priznanici; pri tem je opozoriti zlasti na to, da je nepodaja priznanice, dovoljena po zakonu za taksativno naštete primere, v vsakem oziru popolnoma enaka tistemu primeru, da bi bili reutninski zavezanci izrečno napovedali nadaljnje trajanje svojih prejemkov v izmeri zadnjega preteklega leta. Potemtakem je, ako bi se bilo kaj izpremenilo v teh prejemkih, pa se to ni priobčilo davčnemu oblasvui v škodo državnega zaklada, to tudi davčni kazentsk
primer, s katerim je ravnali po določilih V. poglavja	0. Kadar se poda priznanica na zapisnik, je
zakona o osebnih davkih, ako so izpolnjeni zahtevani prav lako uporabljati predpisani obrazec.
pogoji.
Čle-n 20.
Oblika in vsebina priznanic.
(§ 138.)
1.	Prizuanico za renlnino je podajati po pri-^'fazec n [oženem obrazcu H.
2.	Po g 138 mora obsegati priznanica natančnejše oznamenilo davku zavezanih prejemkov, zlasti ali so ti prejemki v denarju ali v prirodninah, stvarnih užitkih ali drugačnih davščinah, nadalje ime, stan in stanovališče davčnega zavezanca in. kolikor ne gre za eskomptne obresti, tudi oznamenilo dolžnikov. Pri glavniških terjatvah je povedali glavnični znesek in obrestno merilo, pri letninah skupni znesek letnine in v nji obseženega glavničnega povračila; naposled je povedali v priznanici odbitke, ki jih zahteva davčni zavezanec fg 130).
3.	Davku zavezane prejemke je preračunih po navodilu sprednjih členov 13 in 1 (i ter postaviti v obrazec.
Kadar se za posledek preračuna dohodkov iz posameznega vira pokaže izguba, je navesli tudi to.
Glede odbitnih postavkov, navedenih v obrazcu, je prav tako paziti na določila člena Iti.
i.	Dolžnosti podati prizuanico je vobče zadoščeno, ako je z napisom „znesek prejemkov* opremljeni navpični razpredelek obrazca izpolnjen s tem, da se s številkami navedejo rentni prejemki ločeno po različnih virih, in ako je na tretji strani po predpisu pristavljen podpis. Zadošča torej, ako je pri vsakem viru navedena samo ena vsota.
Na zahtevo davčnega oblastvu pa je davčni zavezanec dolžen pojasniti dohodke in izdatke glede vsakega posameznega vira prejemkov.
5.	Davčnemu zavezancu je dano na voljo, razložili preračune, ki so podstava njegovim podatkom, ali drugačna v razumljivost teh napovedi) služeča pojasnila in dostavke v davčni priznanici sami na tretji strani ali pa v posebni prilogi.
Glen 21.
Pristojnost davčnih oblastev za odmero.
Izterjava priznanic.
(gg 137. 140.)
1.	Praviloma je davčno oblaslvo, pri katerem je podali priznanico (člen IS. št. 10). pristojno tudi za odmero.
V	tistih izjemnih primerih. \ katerih po členu 17 ni predpisali rentnine v okolišu tega davčnega oblastva, mora to davčno oblastvo, kolikor moči popolnivši dejanje za odmero in izvršivši potrebne poizvedbe, poslati razpravne spise zastran odmere in predpisa davka tistemu davčnemu oblastvu. v čigar okolišu je predpisati rentnino.
i
2.	Poziv na podajo priznanic za rentnino je izdali skupaj s pozivom na podajo priznanic za dohodnino, ustanoviti za to podajo isti rok (§ 202, odstavek 1, zakona, člen 21), št. I, in 43, št. 1, izvršitvenega predpisa k IV. poglavju) in opozorili tudi glede rentnine na to, da dolžnost predati priznanico in pa poslcdki morda opuščene vložbe niso odvisni od vročbe posebnega poziva na podajo priznanice, ker so davčna oblastva po g 140 samo upravičena, ne pa (udi dolžna, izdajah lake posebne pozive. (Prim. zdolaj številko 3.)
V	razglasu je omeniti tudi v g 145, odstavek 2. osnovano dolžnost naznanila tistih oseb, ki so v teku davčnega leta s priselitvijo v ozemlje veljavnosti zakona postale davku zavezane.
3.	Individualne pozive, naj se vloži priznanica, ho z ozirom na g 139 izdajati redno le po določilih,
ki slede pod številko 4 do (i. uporabljajo obrazec ./. Vzorec J-
4.	V koliko)' se iz danili razmer pokaže, da se rentnini zavezani prejemek po svoji kakovosti naj-hrže ne izpremeni gledč svoje izmere (kakor pri dosmrtnih rentah, obrestih od hipotekarnih glavnic in podobnih stalnih prejemkov), in da tudi ni pri dotičnem davčnem zavezancu pričakovali, da pristopi
302
kak uov rentuini zavezan prejemek (tako pri užit-karjih.' osebah brez imovine, katerim se je za službovanje volila renta i. v. e.), bo opustiti vsakoletni poziv na podajo priznanice ter se omejiti nato. da se zahteva občasno v dobah treh ali petih lel nova priznanica.
5.	Nasproti bo osebe, o katerih je znano, da imajo več naloženih glavnic in večkrat izpreminjajo naložbo, ter osebe, katere imajo — kakor na primer menični eskompterji — naravno od leta do leta menjajoče se dohodke, vsekakor pozvati vsako leto, naj podajo priznanico.
ti. Prav tako bo izdati take pozive tudi vsem tistim osebam, o katerih je izvedelo davčno oblastvo ; v teku davčnega leta. bodi si po priobčili] drugega davčnega oblastva, bodi si po razpravi o dohodnini ali drugače, da uživajo ali utegnejo uživati rentuini zavezane prejemke, bodisi da le osebe doslej sploh niso bile obdačene, ali pa so bile obdačene samo za druge, kakor po davčnem oblastvu sedaj domnevane tenlnini zavezane prejemke.
7.	V omenjene individualne pozive je vzprejeti v § 142 omenjeno opozorilo, da more davčno oblastvo uradoma odmerili davek, ako se ne vloži priznanica ali ako se vloži prepozno (člen 19, št. 2).
3. Te oblasti sc je posluževati, kadar je to potrebno za pojasnitev stvari, zlasti za dokaz navedeb, navedenih po davčnem zavezancu v svojo korist.
Prcdložhe izvirnih listin pa ni šteti za reden j pogoj pri odmeri rcnttfine.
t. Kadar gre za obdačbo prejemkov, ki se dado posneli iz javnih knjig, tedaj se bo mogla redno opustiti predložim dolžnih listin itd., razen če gre za važno okolnost, ki ni razvidna iz javnih knjig ali se ne ujema s stanjem knjig, na primer za popolno ali delovito poplačilo v knjigi še ne izbrisane hipoteke, premembo pravnega osebka i. dr.
5. Prav tako se bo smel redno izpregledati individualni izkaz rentuini zavezanih prejemkov, ako bi ta izkaz — kakor n. pr. pri eskompterjili menic ali posojevalcih denarja, ki niso po posebnih razmerah svojega opravilnega obrata zavezani obči pridobnini — dosegel zelo izdaten obseg in ako ni posebnih pomislekov zoper verodostojnost navedeb davčnega zavezanca: \ takih primerih bodo navadno zadostovali na podstavi opravilnih knjig davčnega zavezanca spisani sumarni posnetki, oziroma predložene opravilne bilance itd., katere je popreskusiti po pojasnilnikih in. če treba, po izvedencih.
8.	Od uporabljanja sprednjih določil so z ozirom na določilo člena 18, št. 9, izvzeti udje cesarske in kraljeve rodovine.
( ! I e n “22.
Preskušnja prizna nie.
(S 1*1.)
1.	Davčno oblastvo je dolžno preskusiti priznanice gledé oblike in vsebine; posluževati se sme pri tem vseh njemu v ta namen sploh pristoječih pomočkov, zlasti tudi zaslišbe izvedencev in pojasnil-nikov.
2.	Davčno oblastvo ima po § 111. še zlasti oblast zahtevati od davčnega zavezanca individualni izkaz njegovih rentnim zavezanih prejemkov ter predložbo listin, na katerih sloné, in ga povabili na ustno zaslišbo.
ti. V kolikor ima davčno oblastvo pomisleke zoper pravilnost ali popolnost priznanice, jih mora dati davčnemu zavezancu na znanje s pozivom, da naj d;i potrebna pojasnila v roku. ki ga je primemo ustanoviti, ter predloži spredaj omenjena, tukaj v poštev prihajajoča dokazila; o njih mora davčno oblaslvo. če treba, uvesti nove poizvedbe in. kolikor bi se po teh poizvedbah pokazali zoper navedbo davčnega zavezanca novi pomisleki, oponesti mu tudi te.
7.	Istega postopka se je držati, kadar se pokaže pri davčnih zavezancih, ki niso podali v zmislu S 139 priznanic za tekoče leto, kaj oporišč za to, da navedbe, obsežene v zadnji po tj 139 v poštev prihajajoči priznanici, sploh niso bile pravilne in popolne, ali da niso več pra\ilne in popolni'.
S.	Odmera, različna od priznanice. ne da hi se prej izdal pridržek davčnemu zavezancu, je dopustna samo tedaj, kadar gre pri popolnoma pojašnjenem in z navedbami strank popolnoma se ujemajočem stanju stvari za različno pravno presojo posameznih postav ko v med dohodki ali izdatki.
9. Ako ima oblaslvo zadostno pomočke, sei smejo vendar priobčiti pomisleki z dostavkom, da se j davek odmeri uradoma, če se ne bi dalo pojasnilo | v roku vsaj osmih dni.
Določila člena 19. št. 2 in 3, je uporabljati zmislu primerno tudi v tem primeru.
Člen 23.
Odmera: plačilni nalog; rekurz; plačilni rok o vi.
(88 143. 114.)
1. Na obdačbeni podstavi, pojašnjeni v zmislu sprednjega člena 22, o kateri prisloji davčnemu oblastvu svobodna ocena dokazov, preide oblastvo-k odmeri rentnine ; uporabljaje pomočke. omenjene v členu 19, potem 22, št. 9. je skrbeti, da se rešijo o pravem času vse odmere.
Neposredne za tekočo odmero je rešiti dodatne odmero za prejšnja leta, ki bi se morda pokazale po povodu prvih.
2.	Posledek odmere je dati davčnemu zave-^T&zer K. '/-ancu na znanje s plačilnim nalogom po obrazcu A",
ter navesti odločilne razloge. Kadar se opravi odmera v skladu s priznanico, bodi obrazložita kratko opozorilo na to priznanico.
3.	Zastran preračuna neerarskih doklad, ki jih pobira davčni urad, je vročiti plačilni nalog po pristojnem davčnem uradu, ki ga je ob enem obvestiti primerno zastran predpisa.
4.	Zoper plačilni nalog je dopuščen davčnemu zavezancu rekurz na finančno deželno oblastvo.
Rekurz nima odložive moči gledč plačila predpisanega davka in naredeb za izterjnvo davka.
5.	Kolikor se rentnina ne plačuje tako, kakor je oznamenjeno v 8133, jo je plačati v dveh enakih, 1. dne junija in 1. dne decembra dospevajočih obrokih.
(lien 24.
Kcntninski kataster.
1.	Davčna oblastva morajo uvesti o vsakem rentnini zavezanem prejemku v svojem okraju, za katerega izvedo, in katerega je obdačiti v zmislu § 137, potrebne poizvedbe in — kolikor ni treba, da bi sama odmerila davek — obvestiti za njih ob-dačbo pristojno oblastvo z navedbo vseh merodajnih podatkov zastran izvršitve odmere. (Prim. obrazec /•' <• izvršitvenega predpisa k IV. poglavju).
2.	V tem oziru je uporabljati predvsem uspehe priredbe dohodnine in zhisti skrbno ocenjati tudi v priznanicah za dohodnino izkazane odbitke z zmislu 8 160. št. (i.
3.	Zelo važen pomoček v tem oziru bodo dajale javne knjige (zemljiške knjige itd.), v kolikor se dado iz njih posneti obresli in rente, ki jih morajo dajati posestniki nepremičnin. Tako dobljene podatke je zaznamovati po stanovališču upravičenega prejemnika ali pa priobčiti pristojnim davčnim oblastvom;' to je opustiti samo tedaj, kadar se z gotovostjo pokaže, da ne nastopi obdačba po določilih 8 125, št. I do 1 in 13.
4.	Tudi prepise sodurh razsodb in odlokov, dane po sodiščih v zmislu § 271, je primerno uporabiti. (Prim. člen 7 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju.
5.	V tukaj obravnavani namen je nadalje uporabljati spise in vpisnike o odmeri pristojbin.
6.	Na podstavi spredaj oznamenjenih pumočkov morajo davčna oblastva, uporabljaje v členu 21 zaukazane naredbe, delovati na to, da se poizvedo kolikor moči popolnoma rentnini zavezani osebki in predmeti.
7.	Uporabljaje uspehe odmere mora potem vsako davčno oblastvo, da zadobi in vzdržuje pregled o rentninskih odmerah, ki jih je izvršiti v njegovem okolišu, narediti kataster rentnini zavezanih fizičnih in jurističnih oseb.
Ta kataster je pisali na nesešitih listih po obrazcu A 1er ga popolnjevati kolikor le moči.	Obrazec I.
Vse zaboležkc, ki dohajajo v zmislu sprednjih odstavkov od 1 do 5, je zaznamovati v njem.

V. oddelek.
Pričetek in konec davčne dolžnosti. Izpre-membe v teku davčnega leta.
(lien 25.
Olico.
(§8 U5, 14«, 149.)
1.	O pridelku in koncu davčne dolžnosti ter o vpoštevanju izpreniemb davčnega osebka ali davčnega predmeta, ki nastanejo v teku davčnega leta, veljajo, kolikor ne gre za rentnino, pobirano v zmislu* 8 133 z odbivanjem pri dolžniku, ta-le splošna načela :
a)	Na novo v davčno dolžnost stopajoče osebe je obdačiti praviloma šele s pričetkom prihodnjega davčnega leta po nastopu razmer, ki osnujejo davčno dolžnost.
b)	Iz davčne dolžnosti izstopajoče osebe dosežejo odpis davka praviloma šele s koncem tistega davčnega leta, v katerem so nastopile razmere, ki osnujejo izbris davčne dolžnosti.
e) Premembe, ki nastanejo v teku davčnega lela v višini rentnini zavezanih prejemkov ali v drugačnih razmerah davčnih zavezancev, ne povzročijo, razen 'primerov, naštetih posebej v zakonu, izpremembe davka, ki ga je plačati za dotično davčno leto, ampak se jemljejo v poštev samo za davek nastopnih priredbenih dob, to je za nastopno leto.
2.	Ne gledč na primere prirastka in odpada, oznainenjenih v členu 2« in 27, sc potemtakem predpisuje vselej cela letna pristojbina in za to se tudi ne odpisuje po letnih oddelkih (polletjih, četrtletjih, mesecih ali dnevih).
Člen 20.
1' r 1 r h s t k i.
(8 145.)
Primeri prirastka nastanejo s priselitvijo v ozemlje veljavnosti tega zakona.
1. Davčna dolžnost s priselim v ozemlje veljavnosti tega zakona nastopi, ako se doslej v inozemstvu stanujoča fizična ali tam naseljena juristična oseba,
ki ui prejemala iz naše dežele prejemkov, ki jih je obdačili v zmislu § 137 (§ 127. odstavek 2), izbere svoje stanovališče, oziroma sedež v tuzemstvu in uživa prejemke, ki jih je obdačili po 8 137.
Kakor v 8 127 (prim. člen 0, II), so odslej tudi tukaj. tuzemci in inozemci davčnopravno popolnoma zenačeni drug drugemu.
2. Rentnino za tekoče leto je v teh primerih plačati že od pričetka prvega meseca po nastopu tega dogodka, ako pa je nastopil dogodek prvega dne mesca, od tega mesca naprej ; zavezan pa ji je samo listi znesek, ki dospe za plačilo v rentnini zavezanih prejemkih v ostanku leta. Za nastopno davčno leto je odmeriti rentnino po občem pravilu (člen 14 in 25, številka 2) od polnega letnega zneska teh prejemkov, ki ga je ovedeti.
Člen 27.
0 d p a tl i.
(§ 146.)
Primeri odpada nastanejo prvič z izselbo davčnega zavezanca iz ozemlja veljavnosti tega zakona, drugič pa po nekih pogojih s smrtjo davčnega zavezanca.
1.	Davčna dolžnost neha z izselbo davčnega zavezanca iz ozemlja, v katerem velja ta zakon, ako fizična ali juristična oseba brez razlike državljanstva opusti tukaj svoje dosedanje tuzemsko stanovališče, oziroma sedež in ne prejemlje iz tuzemstva prejemkov, ki jih je obdačiti po § 137 (§ 127, odstavek 2).
Ako ne nastopita oba omenjenih pogojev in se torej rentnina ne more izbrisati, se ne sme tudi sploh nikakor izpremenili rentnina. predpisana za tekoče davčno leto.
2.	S smrtjo davčnega zavezanca se doseže konec davčne dolžnosti le tedaj, oziroma le toliko, kolikor vsled smrti odpadejo rentnini zavezani prejemki - kakor je to pri dosmrtnih rentah in podobnih na življenje upravičenega prejemnika omejenih prejemkih —- ; kadar in kolikor pa ne nehajo s smrtjo davčnega zavezanca po njem prejemam rentnini zavezani prejemki popolnoma, tedaj je njemu predpisani davek za ostanek koledarskega lela plačevati dalje od dedščine po razmerju nji ostalega do odpalega dela dohodkov.
3. Popolni odpis rentnine v primerih pod 1 in 2 se mora opravili vsakočasno od prvega meseca po nastopu dogodka, ki osnuje odpis, to je torej v znesku toliko dvanajstink davka, kolikor še šteje davčno leto mesecev; od istega časa počenši se mora tudi deloma odpisati rentnina, kar se zgodi v primerih pod 2.
4. Izmero tega delovitega odpisa je poizvedeti tako, da se preračuni rentnimi, ki pripada od odpa-lega renlnini zavezanega prejemka z ozirom na kake odbitke, za ostanek leta in se dovoli potem odpis vse rentnine, predpisane zapustniku za tekoče leto.
5. Kateri dol prejemkov je šteti za ugasel, to morajo dokazati dediči, oziroma zapuščinski skrbnik ; če bi se pokazalo pri tem, da ni bil ob-dačen doslej zapustnik za vse svoje rentnini zavezane prejemke, bi bilo uvesti dodatni popravek dosedanje obdačbe.
ti. Dokler niso stopile k nasledstvu v zapuščino poklicane osebe v nje užitek, je obdačiti nenastop-Ijeno (počivajočo) zapuščino tudi za nastopna davčna leta po meri nji ostalih prejemkov; na njo je upo- j rahljali obča načela člena 25, in zatorej se ne sme I odpisati davek, ker se med letom prisodi dedščina : dednim upravičencem.
2.	Sicer mora davčno oblastvo, kadar izve v teku davčnega leta za take primere, pozvali davčne zavezance po istih pogojih in prav tako, kakor je povedano v členu 21. da naj podadif priznanice.
3.	V priznanici, ki se izroči hkratu z naznanilom, je izkazati vse rentnini zavezane prejemke, in sicer, ako bi njih izmera ob času vložbe prizna-nice še ne bila določena, z domnevanim zneskom, pripadajočim na ostanek davčnega leta.
i. Ako se odmeri davek šele po preteku prvega davčnega leta, je dati za ostanek tega leta obdačbi v podstavo dejanske prejemke, za katere se je morda izvedelo med tem časom.
5.	Davčno oblastvo mora nadalje o priliki priredbe davka za naslednje davčno leto skrbeli za to, da sc v tistih primerih, v katerih sc davku zavezani prirastki niso naznanili, davek dodatno odmeri in po okolnostih uradno posluje zaradi kazni.
d. Zoper odmere ‘davčnega oblastva je pri-pusten rekurz na finančno deželno oblastvo.
Člen 29.
Postopek pri odpadih.
(88 146, 147, 148.)
Člen 28.
Postopek pri prirastkih.
(§§ 145, 148.)
I. Doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona, s katero se osnuje davčna dolžnost (člen 26), mora naznanili davčni zavezanec v 14 dneh po doselbi pri pristojnem davčnem oblastvu (člen 18, št. 10), priloživši priznanico. v kateri je povedati rentnini zavezane prejemke, ki mu še gredo po doselbi v teku ostanka davčnega leta.
Opustitev tega naznanila je po § 243, št. 4, zatajba davka ali pa nerodnost, ki se kaznuje po 8.244, odstavek 3.
1.	V primerih odselbe mora iz .davčne dolžnosti izstopajoča oseba podati v 14 dneh po odselbi naznanilo pristojnemu davčnemu oblastvu (člen 18, št. 10).
2.	Ob smrti davčnega zavezanca ni podati naznanila tedaj, kadar odpade rentnina popolnoma ali preide popolnoma na dedščino; v prvem pri meru mora davčno oblastvo — s pridržkom ukazila. danega v št. 6 — kadarkoli izve za okolnosti, na katerih je osnovan popolni odpis, uradoma odpisati davek od prvega meseca po dnevu smili; v zadnjem primeru pa prehaja davčna dolžnos't kakor drugi dolgovi zapustnikovi na dediče.
3.	Kadar se pa vsled smrti zahteva deloVit odpis davka, tedaj morajo dediči (ali zapuščinski skrbnik) v treh mesecih, računajo od dneva smrti, podati naznanilo o nji, ter utemeljiti svojo zahtevo delovitega odpisa davka-(člen 27, št. 5.); tudi tu se opravi odpis od prvega meseca po dnevu smrti.
(Slovcnluch. i
4.	Ako se pa poda naznanilo, ki je je dati ])o št. 1 ali 2, prepozno, se odpiše davek šele od mesca, ki pride prvi po vložiti tega zakasnelega naznanila.
V zadnjem mescu davčnega leta ali po preteku davčnega leta dohajajoča zakasnela naznanila torej ne morejo biti povod kakemu odpisu davka, predpisanega za to davčno leto, vendar se morajo zastran razvidnosti odpada preskusiti, kakor je treba, ter primerno zabeležili.
5.	Zoper odločbo davčnega oblastva prve stopnje je pripusten rekurz na finančno deželno oblastvo.
6.	Primeri smrti, za katere izve davčno oblastvo, morajo biti vselej povrni popreskusu obdačbe umrlega, zlasti je za to porabiti - kolikor moči pregledavši jih nakratko — zapuščinske spise. Kadar hi se pokazalo, da umrli ni bil ohdačen za vse svoje rentnini zavezane prejemke, je opraviti dodatno obdačbo.
Tudi je pred odpisom, o katerem je govor v št. 2, vsakčas natančno ustanoviti, ali ni zapustil umrli nikakega vira dohodkov. Odpis se sme v ta namen odložiti do časa, ko se dedičem prireja davek v prihodnjem lotu.
VI. oddelek.
Zakonita zastavna pravica za rentnino.
Člen 30.
Stvarna odgovornost za rentnino.
(S *50-)
1. Po S 150 ima na podstavi priznani« odmerjena rentnina s stranskimi pristojbinami vred zakonito zastavno pravico na tistih davku zavezanih prejemkih, od katerih je plačati davek; ta zastavna pravica ni prednostna zastavna pravica, ampak njen vrstni red se ravna po dnevu njenega uveljavljanja; nasproti pa tudi ni časno omejena in se sme torej uveljavljati oh enem za rentnino več let.
je zadrževati nadaljnje obroke dotičnili prejemkov tako dolgo, dokler ne bo zadostoval zadržani znesek v založbo naznanjenega zastanka rentnine s stranskimi pristojbinami vred.
3.	Uveljavljati to zastavno pravico je poklicano tisto davčno oblastvo I. stopnje, v čigar okolišu ima stanovališče tisti, ki je dolžen izplačevati davku zavezane prejemke (dolžnik); kadar je zastala rentnina predpisana v kakem drugem okraju, tedaj mora davčno oblastvo tega zadnjega okraja zaprositi oblastvo dolžnikov ega stanovališča po rekviziciji za opravo izvršbe.
4.	To zastavno pravico je uveljavljati samo tedaj, kadar ni bilo mogoče izterjati rentnine po drugi poti ali bi to najbrže ne bilo mogoče. Brezpogojno izključeno je uveljavljanje te zastavne pravice, kadar gre za izterjavo po § 135 naloženega plačila rentnine, katero je pobrati po § 133.
5.	Po zneske, pridržane po tistem, ki jih je dolžen izplačevati, mora, če dolžnik ne odda morda rajši teh zneskov naravnost sam oznamenjenemu mu davčnemu uradu, priti izvrševalni organ davčnega urada dolžnikovega slanovališča ter jih oddati takoj davčnemu uradu; skrbeti je za to, da ne bo med rokom dospelosti prejemkov, ki jih je izplačati, in med njih oddajo v državno blagajnico predolg presledek, zato je za primer, da bi en pridržani dospeli obrok ne zadostoval v založbo dolžnega davka, delovati na to, da se oddadč pridržani zneski v obrokih po vsakem roku dospevanja; o oddanih zneskih je izdati vsakočasno uradne pobotnice.
Člen 31.
Osebna odgovornost dolžnikova za izvršitev nveljavljane stvarne odgovornosti.
(Š8 150, 151.)
1. Kadar opusti dolžnik izvršitev ukazila, ki mu je došlo v zinislu sprednjega člena, tedaj je odgovoren osebno za plačilo listih zneskov, katere pridržati je zamudil.
Obrazec .V.
2. Uveljavljati je to zastavno pravico tako, da se tistemu, ki je dolžen izplačevati rentnini zavezane prejemke (dolžniku), naznani z dopisom po obrazcu M bitje dotičnega rentninskega zastanka z nkazilnm, da
Izvršitvi nadaljnjega plačila rentnini zavezanih prejemkov je enaka kompensacija teh prejemkov z nasprotno terjatvijo, pridobljeno po naznanitvi davčnega zastanka.
'fazer. A7.
2.	To odgovornost je uveljavljati tako. da se naznanijo dolžniku s plačilnim nalogom po obrazcu N zneski, ki se zahtevajo od njega iz naslova te odgovornosti: zoper ta plačilni nalog, ki ga izda po členu 30, št. 3, pristojno davčno oblastvo. je dopusten rekurz na finančno deželno oblastvo.
3.	Z zgoraj omenjenimi zneski, ki jih je izterjati •s plačilnim nalogom po obrazcu Ar, je ravnali v obče — in to' posebno Iudi. kolikor gre za prašanje za-
staranja pravice do izterjave, ter za prašanje njih izterjave — kakor z neposrednjimi davki tistega, ki je dolžen izplačevati davku zavezane prejemke (dolžnika); vendar se tudi tu kaj uporabljajo v členu I 2. št. 6, pod lit. b in c povdarjani razločki od predpisov, veljajočih za pobiranje in izterjevanje neposrednjih davkov.
Kugel s. r.

1 '	-,-^vii


\

‘

/



\
Priloga A.
Pri odločbi prašanja, kako je gledé obdačbe ravnati s kuponi avstrijskih vrednostnih papirjev, prihajajo v poštev različna vodila. Nastopni razkaz podaje pregled o raznih vrstah davčnopravnega ravnanja s temi kuponi.
Razkaz
razdelitve avstrijskih vrednostnih papirjev s stališča davčnopravnega ravnanja ž njimi.
I.	Pod obdačbo po §§ 124- do 152 zakona z dne 25. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 220), oziroma z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. šl. 13) ne spadajo:
>
A.	(obresti in) dividende vseh delnic avstrijskih podjetij ;
B.	obresti papirjev, spadajočih pod zakon z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 66), (§ 125, št. 9);
C.	obresti papirjev, proglašenih za davka proste na podstavi posebnih zakonov (§ 125, št. 12);
D.	obresti obligacij podjetij, prostih pridobnine na podstavi § 84, odstavek 1. lit. u. in odstavek 2 (§ 125, št. 12);
E.	obresti papirjev, zavezanih pravici do odbitka po dolžniku (§ 1-25, št. 11) — kolikor se ta pravica vzdržuje s členom II, odstavek 3, zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220);
F.	obresti prednostnih obligacij in drugih delnih zadolžnic, kolikor niso te obresti po § 94, lit. c, vštcven postavek stroškov ob ugotovitvi podstave za obdačbo dolžnikovega podjetja (g 125. št. 14); te obresti so mnogokrat iste, kakor pod E spadajoče obresti.
II.	Pod obdačbo po §§ 124 do 152 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), oziroma z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) spadajo:
A.	obresti, podvržene odbivanju rentnine po dolžniku v zmislu § 133. Pri tem lahko pride v poštev deset-, dva-, enainpol- in polodstotna rentnina;
B.	obresti, zavezane obdačbi pri prejemniku.
(ldajaiij
.S
6
.5
*3
'M
S
2*
a
=s
i
s
i
I?
ft *
Ul 3 s
>
i
I
«
I
E
!
!
►
S
s
J*
5
-3
ti.. . w*						I			
Doplačila (črno) odpisi (rdeče)	li	- “							
									
	! i	«							
									
	Datum in opravilna številka						•		
! i •s. !	1 >	- «							
									
	J s								
	m sili								
	lip	1							

« ’S J I
3 C-
Davčni urad
Davčna občina
Plačilni poziv št . . .
o rentnini, ki jo mora z odbitkom pobrati in oddati državni blagajnici dolžnik
za leto......
Dolžnika : ime.......
poklic stanovanje . št. v spisku
Ker se podaje (iz izkaza C z dne......................), da rcntnina z odbitkom v zmislu § 133
zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) rentnini zavezanih obresti.......................
zajma za leto.......še ni bila (samo z zneskom za.....................s (z)...........odstotki) oddana,
pa bi bilo v zmislu navedenega zakona od zneskov za......................................, dospevajočih
v lelu
y k' ■..............................oddati davčni postavek..........odstotkov, se, izcfaje s tem poziv, da
naj se potemtakem znesek rentnine, kar je je bilo doslej oddane premalo, in to:
odstotne rentnine od zneska za
rt	n	n	n	n
n	»	rt	n	n	•
rt	n	n	rt	rt	•
iz leta..............v	znesku....K .... h
rt n............it	rt	•	• .....rt •••• n
rt rt ..........rt	n	 »••••»
n n ..........n ....................
skupaj..........K ... .h,
nadalje zamudne obresti, pripadajoče v zmislu §§ 135 in 283 zakona, in to: ad 1.	od zneska	za........................za	čas	od.....................
n	d	n..........................»	n	n.....................
11*	n n	n..........................n	n	».....................
ad 4. „	„	.........................................................
C *2 £ *
oddadö naravnost zgoraj oznamenjenemu davčnemu uradu z dvojno izdanim izkazom G.
Zneski, ki bodo ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega poziva še nepoplačani, se izterjajo kakor neposiednji davki z izvršbo.
Zoper ta plačilni poziv se sme v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vroČbi, podati pri podpisanem davčnem oblastvu rekurz.
0. k.
okrajno glavarstvo, davčno npravnistvo.
S plačilnim pozivom ddo..........................................................št................
se je naložil.............................................................v zmislu §§ 135 in 136 zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), kakor dodatno plačilo na rentnini, ki jo je po §133 pobrati z odbitkom in oddati državni blagajnici:
za leto 19.... znesek za............................................
19_____
19_____
nadalje so se naložile zamudne obresti, ki jih je preračunih po § 283.: ad 1)	od zneska	za.....................za	čas	od..............
ad 2)	n Ji	„.......................»	»	»	............
nd 3)	„	„	-......................j,	n	ji..............
(id 4*) „	-	*.....................u ji n .................
> ni
<l> ."3
O «• TJ >
G. k................................................se ukazuje predpisati te zneske brez preračuni
neerarskih doklad kakor dolžnost.....................................v.....................................
Te zneske je po nastopu pravnomočnosti gorenjega plačilnega poziva oddati naravnost pri tamkajšnjem uradu, in če bi se ne vplačali, izterjati kakor neposrednje davke; preden se prične kako izvršilno dejanje, je ugotoviti nastop pravnomočnosti gorenjega plačilnega poziva, eventualno poročati podpisanemu uradu.
C. k.
okrajno glavarstvo, davčno upravništvo.
Poziv
......................(ime in stanovališce dolžnikovo).
Ker bi bili morali od prejemkov, izplačanih po Vaši blagajnici v.................
namreč....................................pobrati ob njih izplačilu rentnino z odbitkom v zmislu
§ 133 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), oddati jo državni blagajnici in obvestiti
podpisano davčno oblastvo o tem v roku, ustanovljenem v § 134, z izkazom C, tak izkaz pa doslej še n
došel podpisanemu uradu, poživljate se s tem, da predložite sedaj, da ne bo v §§ 135 in 136 ozname-
*
njenih nasledkov, ta izkaz C z dokazom o opravljeni oddaji rentnine v 14 dneh podpisanemu uradui oziroma da temeljito obrazložite, zakaj se je opustila predložba.
C. k.
okrajno glavarstvo, davčno npravništvo.
Davčni urad
Davčna občina
Plačilni poziv št.. . .
o zamudnih obrestih za rentnino, ki jo mora z odbitkom pobrati in državni blagajniei
oddati dolžnik.
Dolžnika: ime............
poklic.........
stanovanje.... številka v spisku
Ker je bilo rentnino, ki jo je po § 133 zakona z dne 25. oktobra 1896. L (drž. zak. št. 220)
z odbitkom pobirati od.................................................oddali državni blagajniei po
§134 lit. c., oziroma po obroku, dovoljenem z razpisom z dne.....................................
že dne ..........................................................................................
pa se je oddala šele dne........................................... se dodatno terjajo s lem v zmislu
§135 lit. c zamudne obresti za znesek..............................za čas od.....................
do..............................v znesku........................................
Ta znesek je oddati naravnost zgoraj oznamenjcnemu davčnemu uradu.
Zneski, ki bodo ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega poziva še nepoplačani, sc izterjajo kakor neposrednji davki z izvršbo.
Zoper ta plačilni poziv se sme v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vročbi, podali pri podpisanem davčnem oblaslvu rekurz.
okrajno glavarstvo, davčno upravnistvo. *)
*) Obvestilo davčnega urada z obrazcem E.
(K členu 20).
Kraljevina: |	Okraj davčnega urada.......................
Dežela:	J	Občina.....................................
Politični okraj :............................
Priznanica za pentnino.
Davčno leto....
Ime in poklic:............................................................
Stanovališče in stanovanje (1. dne januarja) ;..............................
(Davčno oblastvo, pri katerem se je rentnina, oziroma dohodnina odmerila v prejšnjem letu.
..........., plačilni nalog št..)
Prejemki ;
(§§ 124 in 138 zakona; člen 1, 2, 18 in 20 izvršitvenega predpisa.)
1
1
Xß
I
15
H
2
3
a)	Predmet prejemka (denar, stvarni užitki,prirodnine [naturalije], druga plačila).
b)	Vir prejemka (glavnične terjatve, inozemski vrednostni papirji, zavarovalne police, v zakup dane obrti, druge pogodbene rente in rente po poslednji volji itd.)
c)	Glavnifni znesek, oziromaglavnična vrednost.
Ime, stan in stanovališče tislega, ki je zavezan i plačevali prejemek (dolžnika, zakupnika obrti).
4
O
e
rt
C
tn
<u
O
5
Znesek prejemkov v kronah*)
Pozor! Da se izognejo nadaljnjim poizvedbam, se opozarjajo stranke v lastnem interesu, da kolikor moči natančno oznamenijo tako vir prejemka kakor ludi rentnini zavezani prejemek sam, nadalje ime, stan in stanovališče dntičnih dolžnikov, zakupnikov obrti itd. Za sestavo priznanice najvažnejša mesta zakona so natisnjena na četrti strani.
*) Priznati je Ireba s tistim zneskom, ki ga je prejemek v resnici dosegel v zadnjem letu pred davčnim letom! ako prejemek ') še ni obstojal skozi celo leto, ga je nastaviti z domnevanim letnim zneskom.
<) Popravljeno. (Glej razglas z dne 27. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 147]).
Odbitki *):
(§ 130 zakona; člen 15, št. 8, in člen 16 izvršitvenega predpisa.)
1	2	3	4
Navedba tekoče številke, pod katero je na prvi strani naveden prejemek, katerega se drži breme	Navedba, v čem je breme, ali v denarju ali v drugi dolžnosti pri zakupu obrti navedba bremen, ki jih ima zakupodavec.	Navedba za verojetno dokazilo prej oznamenjenih bremen (navedba pogodbe, oporoke, oznamenilo upnika itd.	Znesek odbitkov v kronah
			•
*) preračun odbitkov veljajo ista načela kakor glede prejemkov (člen 13, št. 6, izvršitvenega predpisa); na tretji strani se lahko razloži preračun odbitkov slično kakor preračun prejemkov.
Prostor za dopolnila, preračune, razlage (zlasti za dejanske navedbe, ki po mnenju davčnega zavezanca opravičujejo oprostitev po § 125 zakona, oziroma členu 3, 4 in 5 izvršitvenega predpisa). Za ta in druga poročila se lahko uporabi tudi posebna pola.
S tem zatrjujem, da sem sprednje navedbe podal po najboljši vednosti in vesti.
dne
19
Podpis:
Posnetek iz zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 13) (Novela o osebnih davkih).
Davčna dolžnost.
§ 124. Rentnini je zavezan, kdor iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva prejemke, katerih ni že naravnost zadela zemljarina, hišnina, pri-dobnina ali placarina. Taki prejemki so zlasti :
3. Obresti in rente od državnih, javnih zakladnih in stanovskih obligacij, od obligacij deželnih propinacijskihzakladov, od deželnih, okrajnih in občinskih zajmov ;
2.	obresti od vseh drugih kakorkoli imenovanih javnih in zasebnih, s pismom potrjenih ali ne potrjenih, zavarovanih ali ne zavarovanih posojil, dolžnih terjatev ali drugačnih glavničnih terjatev, kakor so obresti od delnih zadolžnic, zastavnih pisem, hipotekarnih posojil, posojil proti navadnemu dolžnemu listu, proti menici; dalje od kupninskih ostankov, kontokorentnih terjatev, varščin, po-ložkov, blagajnicnih listov, hranilnih vlog;
3.	C8komptni dobički, ki namestujejo obresti;
4. zakupnino iz zakupa obrti, obrtnih pravic in drugih predmetov, ne zavezanih niti zemljarini niti hišnini;
5. rente vsako vrste, storjene službe, ter v §
vrste, izvzemši tiste, ki so neposrednjc odplačilo za 167, št. 4, oznamenjene pokojnine in preskrbnine, torej :
‘ >gam
i kaki daritvi
ali naredbi poslednje volje ali na kakem rentnem kupu; odkupno in odškodbene rente, odkupne rente za podržavljena podjetja, preživitki in dosmrtni užitki; prejemki iz pravic do užitkov, iz služnosti, zemljiških bremen in enakih pravic;
6. drugačna tekoča plačila, tekoče oprave in podpore, kolikor seje dajavec pravnoveljavno zavezal, dajati jih, ali je to storiti dolžen po zakonu ali vsled sodniško sodbe; kakor so davščine za preživljanje {alimentacijo), prejemki za opust izvrševanja pravic ali za dovoliter izvrševanja pravic, patentov, privilegijev, iznajdeb i e. r. po kom drugem ;
7. obresti in dividende od inozemskih vrednostnih papirjev, kolikor niso ti prejemki izvzeti od davčne dolžnosti po § 127, odstavek 1. ; delnice in prednosti podjetij, katera so, da-si le z nekim delom svojega obrata zavezana po II. poglavju pridobnini tuzemstva, se ne štejejo za inozemske vrednostne papirje.
Oprostitve.
§ 125. Rentnini niso zavezane :
1.	Država in dežele;
2.	okraji (cestni skladni okraji, šolski okraji) in občine gledé obresti začasno naloženih davčnih novcev in prejetih, toda no takoj porabljenih denarjev iz posojilnih valut ;
3. zavodi in zakladi, dajati iz zasebnopravnega nasl
ki jih podpira država 'z letnimi priplačili, ki jih ni ova;
4. kumulativne sirotinske blagajnice, zakladi za onemogle, zavodi bolniško oskrbo, preskrbo ubožcev in podporo ubožcev in drugačni Ijudomili in dobrodelni zavodi, dalje zakladi za stavbo božjih hiš, ter javni zavodi, ki so namenjeni za poduk ;
6. c. kr. poštna hranilnica in obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici;
6.	po § 84, lit. ej pridobnino oproščena kreditna in posojilna društva, zvezo in deželni zavodi, ter v zmislu § 85, odstavek 1, pridobnino oproščene pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice;
7.	osebe, katerih rentnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami za so niti v zvezi z drugačnimi dohodki zneska 1600 K na leto;
8.	tisti prispevki, ki jih dobiva kak zakonski dol od drugega, ter ki jih dobivajo otroci od svojih roditeljev ali roditeljo namestujočih sorodnikov, ali ro-itelji od svojih otrok v prehrano;
9.	tiste obresti državnih obligacij in tiste odškodbene rente za odpravljeno ddohodko, na katero se uporablja zakon z dne 20. junija 1868 1. (drž. zak. št. 66);
10.	dividendo avstrijsko-ogrske banke v zmislu in na dobo veljavnosti zakona z dno 8. avgusta 1911. 1. (drž. zak. št. 157);
11.	tisti prejemki, ki so podvrženi dolžnikovi pravici do odbitka, ki se v členu II. tega zakona vzdržuje v moči ;
12.	tisto obresti in drugačni rentni prejemki, katerim jo bila izrečno zagotovljena davčna prostost po posebnem zakonu ; med te jo računiti tudi obresti in dividendo od delnic tistih podjetij, ki so pridobnino oproščena po § 84« odstavek 1 a) ali odstavek 2 ;
13.	tisto pridobnini zavezanemu podjetniku prihajajočo obresti in rente, ki so dokazno del opravilnega donosa, zavezanega pridobnini;
14.	'tiste po kakem podjetju, zavezanem Javnemu dajanju računov (§ 83.), izplačane obresti, ki so na podstavi § 94, lit. c) no smejo odbiti od njegovega davku zavezanega donosa, ter enakovrstno obresti od terjatev do tistih podjetij, ki so pridobnine oproščena na podstuvi § 84, odstavek 1 a) ali odstavek 2 ;
15.	donos poslopij, oproščenih hišnino iz naslova namembo.
§ 126. V § 125, št. 1, 2, 3, 4, 6, 6, 7 in 13 ustanovljena oprostitev so ne razteza na tisto obresti in rente, od kuterih so davek po § 133 odbija po dotičnih biagajnlcah in podjetjih pri njega iaplučovanju.
Podstava za obdačbo.
§ 128. Rentnlna sc odmerja vsako leto.
Davku zavezano prejemke je obdačitl z zneskom, ki so ga zares dosegli v zadnjem lotu pred davčnim letom.
Kadar niso prejemki še obstojali skozi celo leto, tedaj jih je vpoštev at po domnevnem letnem znesku.
Enaka načela veljajo za preračun odbitkov, ki se dado odbiti.
Gledé prejemkov, oznamenjcnih v § 133, veljajo tamkaj ukrenjen»
določila.
§ 129. Kadar* obstoji davku zavezan rentni užitek povsem ali delom» iz prirodnin (naturalij), stvarnih užitkov ali drugačnih davščin, tedaj se denarna vrednost prirodnin preudari po poprečnih, v kraju navadnih cenah prejšnjega leta, denarna vrednost užitkov in drugačnih davščin pa po cenitvi. — Pri letninab prihaja v poštev samo v njili obseženi znesek obresti.
Odbitki.
§ 130. Pasivne obresti sc praviloma ne smejo odštevati od davku zavezanega prejemka. — Tako odbivanje je dovoljeno samo v tch-lo primerih:
1. Ako sc določenega rentnega prejemka drži na zasebnopravnem naslovu osnovano, ž njim neposrednjc zvezano breme, katero zmanjšuje njegov donos; pri ustanovah niso stroški za ustanovne namene obseženi v t2h bremenih.
2. Od prejetih eskomptnih in kontokorentnih obresti so smejo odbiti plačano reeskomptne, oziroma pasivne kontokorentne obresti. — Dovolitev pod št. 1 in 2 oznamenjenih odbitkov je vrhu tega vezana na pogoj, da ne spadajo obdacni prejemki k tistim, ki so oznamenjcni v §133, in da se verojetno dokaže obstanek plačil, ki jih je odbiti.
3. Pri zakupnih obrestih za obrti, dane v zakup, se smejo odbili z vzdrževanjem zakupnega predmeta zvezani upravni in vzdrževalni stroški, vštevši odpis» tega, za kolikor se je z obrabo znižala vrednost oprave, oziroma obratnega gradiva, kolikor ni zakupnik dolžen nositi ta bremena.
Odbivanje rentninc po dolžniku.
§ 133. V tu spodaj oznamenjcnih primerih pobira rentnino dolžnik p° odbivanju tako, da od vsakega obiska rentnini zavezanih prejemkov, katere mor» izplačati ali na dolg zapisati on, oziroma njegove blagajnice, odbije upravičenemu prejemniku v § 131 oznamenjene odstotno postavko za račun državnega zaklad* ter jih p » zmislu nastopnih §§ 134 in 135 odda državni blagajnici. — Tako odbi-vanjo morajo opravljati :
1.	Blagujnico, oziroma plačevalnieo države, dožcl in javnih zakladov gledé prejemkov, oznamenjcnih v § 131, lit. a, c in tč.
2.	Blagajnice, oziroma plačevalnieo okrajev in občin ter javnemu dajanju računov zavezanih podjetij :
a)	gledé davku zavezanih obresti in rent po njih izdanih vrednostnih papirjov ne gledé na to, ali se izplačuje z odkupom kuponov (odrezkov) ali Pft» kakor pri blagajnicnih listkih, kaké drugače.
b)	gledé obresti hranilnih vlog.
Priznanice.
§ 138. Davčni zavezanci morajo gledé vseh rentnini podvrženih prejemkov, razen tistih, od katerih odbiva rentnino dolžnik (§ 133), priznanico predati p° obrazcu, ki se ustanovi z ukazom, ali pa ustno podati na zapisnik pri tistem davč* nem obla8tvu, katero je pristojno za sprejemanje priznanic za dohodnino (§ 176)* — Ta priznanica mora obsegati natančnejše oznamcnilo davku zavezanih prejemkov» zlasti ali so ti prejemki v denarju uli v j r.rodninah, stvurnih užitkih ali drugačnih davščinah, ter ime, stan in stunovališče davčnega zavezanca in, kolikor no gre ** eskomptno obresti, tudi oznamcnilo dolžnikov. Pri gluvniynih terjatvah Jo povedati glavnicni znesek in obrestno merilo, pri letninab skupni znesek letnine in v nJl obseženega glavnicncga povračila; naposled jo v priznanici povedati odbitke, kij”1 zahteva davčni zavezanec (§ 130). — Priznanico je, s pridržkom določilu nastopneg* §139, vsako leto predati pri pristojnem oblastvu ob istem času, ob katerem J° podajati priznanice za dohodnino.
§ 139. Predaje v § 138. oznamonjcno priznanice so, kolikor jih davčno oblastvo posebej ne pozovo v to, oproščeni tisti davčni zavezanci, kateri so
1.	že v preteklem davčnem letu plačali rentnino,
2.	kateri med tem niso izpremenili stanovališča,
8. kateri niso dosegli pomožka prejemkov.
Davek so odmerja v tem primem prav tako, kakor da bi bile imenovano osebo napovedale, da trajajo njih prejemki nadaljo v izmeri, ki jo bila določen* v zadnjem preteklem lotu.
§ 140. Davčno oblastvo ima pravico, osebo, o katerih domneva, da uživaj0 rentnini zavezano prejemke, pozvati, da podadé priznanico v roku nujmanj osm*»* dni. Ako taka oseba no uživa rentnini zavezanih prejemkov, mora oddati izjuvo, d* po najboljši vednosti in vesti no uživa rentnini zavezanih prejemkov, ozirom* jih ni uživula v dobi, merodajni za davčno dolžnost (§ 128).
§ 142. Kadar davčni znvezunec ne podi dolžno priznanico v predpis*®?®11 roku ali no slusa došloga mu poziva, du nuj du kuka pojasnila, tedaj smo davčno oblastvo uradoma odmeriti rentnino nu podstuvi pomockov, ki jih Ima pred sabo. Prod tako davčno odmero pu Jo pozvuti davčnega zavezanca, ki ga Je izrecno op0 zoriti na ta pravni poslcdck, du naj v roku vsaj osmih dni izpolni ndlogo ki *° mu dani. — Spredaj stoječo določilo no Izključuje kakega kaznovanja davenog zavezanca, ker Je opustil podajo priznanice, niti ne pravico davčnega obla*tv*' postopati zoper njega, zapretiva! mu kazen zavoljo noreds.
Poziv,
naj se yloži priznanica za rentnino.
I
Na podstavi g 140 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) se poživljate s tem, da napoveste v treh tednih od dneva vročbe tega poziva svoje rentnini zavezane prejemke, uporabljaje za to priloženo •/. tiskovino.
(le bi ne prejemali rentnini zavezanih prejemkov, morate na priloženi tiskovini (na strani 3) izjaviti, da po najboljši vednosti in vesti ne uživate rentnini zavezanih prejemkov, oziroma da jih niste uživali v dobi, merodajni za davčno dolžnost (§ 128 navedenega zakona, v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. 1. [drž. zak. št. 13]). Nasledke, če se	priznanica	ne vloži ali če se vloži	prepozno, oziroma nasledke,	če se
poda neresnična priznanica ali se	zataji kak	del rentnini zavezanih	prejemkov, obsegajo §§ 142,	239,
241. 243 in 244.
Priznanica, oziroma zgoraj	omenjena	izjava se sme oddati	tudi ustno; v ta namen bi morali
v gorenjem roku priti na tukajšnji	urad (v uradnih urah od..ure. . . poldne do.........................ure
. . . poldne.
C. kr.
okrajno glavarstvo, davčno upravništvo.
(Slovoniich.;
57
Davčna občina Davčni urad . .
Od c. kr.
o k raj noga glavarstva davčnega npravništva
V
dne
19_____
Plačilni nalog o rentnini
za leto ....
Po poizvedbi,
opravljeni primerno Vaši priznanici
znaša
razloženi spodaj /*% rentnina od..................................K.
.2 "/„
3 »/o
.K.
.K.
.h
.h
.h
skupaj .
K temu je prišteti neerarske doklade, in to : . . . . #/o deležne doklade . . . . «/o okrajne .... % občinske ,
.... «/„ okrajnošolske doklade . . . . °/# okrajnocestne doklade ....«/o
skupaj
skupna dolžnost
I
«3
S
■a
s
à
£
*3
S
s.
0
0
S
«
■g
g
"O
©
To dolžnost je pri zgoraj oznatnenjenem davčnem uradu vplačati v dveh enakih 1. dne junija in 1, dne decembra dospevajočih obrokih; tisti davčni obroki, kojih zakoniti vplačilni rok je že minil v času, ko se vroči ta plačilni nalog, so takoj plačni — kolikor jih ni bilo plačati že po § 5 zakona z dne 9. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23) po pristojbini prejšnjega leta.
Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje J 4 dni po preteku vplačilnega roka, tedaj nastopi	g
po zakonu z dne 9. marca 1870. 1. (drž zak. št. 23), oziroma z dne 23.januarja 1892.1. (drž. zak.št.26),	^
in po § 283 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), dolžnost plačati zamudne obresti, ako presega davčna pristojbina na leto 100 K.
Pro preteku štirih tednov po roku dospelosti še nevplačani obroki se izterjajo z izvršilom (eksekucijo).
Zoper ta plačilni nalog se sme v zinislu zakona z dne 19. marca 1876. h (drž. zak. št. 28) podati pri ]>odi>isuncm davčnem oblast vu v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga, rekurz, s čemer paše ni odpravljena dolžnost plačati ob gorenjih rokovih davek z dokladami vred.
Ako bi se oporekalo dolžnosti plačati neerarske doklade, je vložiti rekurz naravnost pri tistem avtonomnem organu, za čigar doklade gre.
ir! Vsako menjavo stanovanja naj se blagovoli takoj naznanil
Na to vplačano
dne	znesek		Prejemno potrdilo	dne	znesek		Prejemno potrdilo
	K	h			K	h	
							
Opomnja. Za dokaz vel javno opravljenega plavila je poirebno prejemno potrdilo o plačilu, opravljenem pri blagajnici, sè strani dveh uradnikov blagajnice z njihovim svojeročnim podpisom.
Ime in službeni značaj uradnikov, poklicanih za prevzetje plačila in njega potrdilo, je razvidno iz nabitka v uradu.
Plačilni nalog se ne odvzame, kadar se plača, temveč se pušča stranki.
Ako se začetkom novega davčnega leta za to leto davčnemu zavezancu še ni mogla stalno predpisati davčna dolžnost, je plačevati davke za to leto po pristojbini neposrednje prejšnjega leta tako dolgo, da se predpišejo novi davki, v katere se potem vštejejo opravljena vplačila (§ 5 zakona z dne 9. marca 1870. 1. [drž. zak. št. 23]).
Davek naj se blagovoli plačevati, ako so temu plačilnemu nalogu priložene položnice, s temi položnicami. Drugače se lahko plačuje po poštni hranilnici tudi s posebnimi vplačilnicami, obstoječimi za to, ki se dobivajo na poštnih uradih in pri prodajalcih poštnih vrednostnic po 2 h vsaka.
Pri vseh davčnih plačilih je navesti številko predpisne tabele, ki je poočitena na tem plačilnem nalogu.
Podpis:
okrajno glavarstvo * 1* davcuo upravnistvo
gospodu
P. n.---------
gospe
Poštnine prosta službena reč. Vročeno dne:
Po:
Ime davčnega zavezanca: ....... Stanovališče davčneg:
Poklic davčnega zavezanca:...... KO/tUStGI*
o odmerah rentnine, ki jih je opraviti v zmislu §§ 137 nasl.

ß
g
GJ
115*13


Davčnega oblastva poziv
za zadržbo plačil, ki jih je plačati 1.1.
Gledé zneskov, katere morale Vi, č. g., na podstavi. . . ..pogodbe..........izplačati kakor
---j- gosp. I- I. v.........................., še ni poplačana rentnina, odmerjena imenovani osebi
v zrni.-lu §§ 124 do 132 in 137 do 152 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), oziroma z dne 23. januarja 1914. 1 (drž. zak. št. 13) za leto ....
v znesku................................K	...	h
z dokladami	......................„	...	„
z zamudnimi	obrestimi.................„	...	„
z izvršilnimi	stroški...................,	. . .	,
skupaj...........K ... h.
Na podstavi § 150 spredaj navedenega zakona se poživljate, da od dneva, ko se Vam vroči ta dekret, ne izplačajte več dospevajočih zneskov zgoraj oznamenjene vrste I. I., po njegovem zaukazu ali za njegov račun, ampak jih sklicujé se na ta poziv zadržite tako dolgo in toliko, dokler ne doseže tako zadržani znesek zgoraj izkazane vsote zastale rentnine z dokladami in stranskimi pristojbinami vred za.......K ... h, reci.....................................
Po zneske, ki jih zadržite na podstavi tega poziva, pride k Vam, č. g., posebej v to odrejeni davčni
izvrševalni organ c kr. davčnega urada v......................z	uradno pobotnico, ako bi jih Vi ne
oddali rajši neposrednje imenovanemu davčnemu uradu.
Ako bi se bila na teh zneskih, ki jih morate Vi, č. g., izplačati g. I. I., že zadobila kaka zastavna pravica, ostane ta seveda v moči neprikrajšana in dokazati bi jo bilo z rekurzom na podpisani urad; tukaj zaukazana zadržba plačil, ki jih je dati imenovanemu, zadobi v tem primeru moč le toliko, kolikor bi prva zastavna pravica ne obsegala teli zneskov popolnoma, oziroma to zadržbo je opraviti šele tedaj, ko neha popolnoma ali deloma prva zastavna pravica. Nasprotno pa ima tukaj zaukazana zadržba prednost pred vsemi dne, ko se vroči ta dekret, še ne pravnomočno pridobljenimi zastavnimi pravicami do večkrat imenovanih prejemkov.
Po § 150, odstavek 4, spredaj omenjenega zakona ste Vi, č. g., odgovorni za natančno izpolnitev sprednjih ukazil; za zneske, katere zadržati hi zamudili proti temu ukazilti, bi bili Vi na podstavi ravnokar navedenega zakonitega določila odgovorni osebno; izterjali bi se ti zneski po § 151 od Vas kakor Vaša lastna dolžnost neposrednjih davkov.
Izvršitvi nadaljnjega plačila teh rentnini zavezanih prejemkov bi se morala šteli za enako kom-ponsacijo teh prejemkov z nasprotno terjatvijo, pridobljeno po naznanitvi davčnega zastanka.
Z' per la poziv se sme v zmislu zakona z dne 19. marca 1876.1. (drž. zak. št. 28) vložiti v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vročbi, rekurz pri podpisanem davčnem oblaslvu, s čemer se pa ne izpre-minja dolžnost izvršitve zaukazane zadržbe, oziroma preunost le zastavne pravice.
_ okrajno glavarstvo, r" davčno upravništvo.
Plačilni nalog.
Ker niste ustregli pozivu tukajšnjega urada ddo.................................da zadržite
plačila, ki jih morate dajati na podstavi pogodbo ddo............................................
gosp. 1. I. v.................................... se Vam izdaje v zmislu §§ 150 in 151 zakona z dne
25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) s tem poziv, da od nepoplačane, gledé zgoraj oznamenjenih prejemkov pri I. I. pripadajoče
prihodnine...............................K	...	h
z dokladami ..............................„	. . .	„
in postranskimi pristojbinami	. ..........„	. . .	„
skupaj...........K	...	h
vplačate znesek za................reci........................................za tisti znesek, čigar
zadržbo ste zamudili z ozirom na izplačila, dana I. I. po vročbi omenjenega, po podpisanem uradu izdanega dekreta, in to.......................................v 14 dneh pri e. kr. davčnem uradu
Zneski, ki bodo še nepoplačani ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega naloga, se izterjajo kakor neposrednji davki z izvršbo (eksekucijo).
Zoper ta plačilni nalog se sme vložiti v 30 dneh. računaje od prvega dneva po vročbi, rekurz pri podpisanem davčnem oblastvu.
j, k okrajno glavarstvo, davčno upravnistvo.
31*























-
■

.



,







.



!


■