26 Prispevek k poznavanju ptic s področja reke Ljubljanice s predlogom za zavarovanje Contribution to the data on bird lite in the area along the Ljubljanica river and a proposal tor its protectlon Andrej Sovinc, Rudolf Tekavčič LNOD V tem sestavku, ki je v sklopu člankov o zaščiti ptic in njihovih prebivališč na Ljubljanskem barju, obravnavano predel rred Vrhniko in Črn:> vasjo. Za ta predel je značilna reka Ljubljanica in njeni pritoki. · Prispevek nikakor ne daje p:>polne slike o pticah tega predela, ker bi zaradi p::xretbrx:sti terena zahteval teneljitejšo d:>delavo; služi lahko sarro kot bežen i:og- led v ptičji svet Ljubljanice in okolice. GEOGRAFSKI POLOžAJ IN OPIS TERENA Ljubljanica je najporrenbnejša reka Ljubljanskega barja·~ Vanjo se stekajo vode z 802 krn2 velikega padavinskega p:>dročja. Ina več kraških izvirov iz tektonskih razpok v jurskih apnencih. Med izviri so znani Veliki in Mali M:>Čilnik, Antooova izvira /Mala Ljubljanica/ ter Malo in Veliko okence, Pod skalo, Pod orehan in Maroltov izvir /Velika Ljubljanica/. Od izvirov pri nočilniku in okolici teče Ljubljanica m:iJTo Vrlmike v loku proti Podpeči, nato v severnovzhodni smari prečka Barje do izliva Iščice ter se nato c:bme s~ oo Ljwljane. Teče skozi Lj1IDlja- oo in se pri Zalogu izliva v Savo. Zaradi majhnega padca voda le počasi teč.e, kar se kaže tudi v njenem značaju in rečnem obrežju. V Ljubljanico pritekajo večji in manjši pritoki /Ljubija, Bistra, Borovniščica, Kušljan::w graben, Drobtinka, Radna idr./, veliko je tudi poraslih kanalov in jarkov. Cbrežje Ljubljanice je cbraslo z vrbovjem, ločjem in drugimi nočvirskirni rastlinami, ~ izlivu potokov pa je tudi trstičje. M:>čviroo pokrajioo oživaljajo skupine gmovja in drevja /breze, top:>li, hrasti, jelše, vrne idr./. Prst je večidel šotnata, precej je tudi kisle črne zemlje.Površine so gosp:>darsko manj pooarbne; poraščajo jih nočvirske trave, ki jih :i;:onekod celo ne kosijo in so zato zarasle z gostim gmovjen. Cbdelanih površin je le malo. tlfTODA DEU\ Cbravnavani predel ooiskuje R.Tekavčič že vrsto let, tareljiteje pa ga preučuje 6d leta 1975. Seznam vrst je rezultat njegovih opažanj, nekaj !X)datkov pa je prispe- val tudi A.Sovinc. Opazovanja so bila v vseh letnih časih, različnih vrarenskih razrrerah, podnevi in pon:)Či. Ptice so bile detennirane na osoovi opazovanj z daljnogledom. Nedvorm::> se bo število vrst povečalo, ko se bo tudi v tem cbrročju pričelo sistanatičoo loviti ptiče z mrežo. Seznar:n opazovanih vrst je še precej nepopoln, posebej pri preletnih vrstah. Starejših IX)datk.ov iz letarature je precej, up::>števani booo pri končnem p)i:očilu.Avtorja naprošata vse, ki imajo še neobjavlje- ne p:>datke s tega predela in .30 jih pripravljeni odstopiti, da jih c:bjavijo ali pošljejo na naslov avtorja. OGROŽENOST Površine tik ob Ljubljanici so sedaj še precej neokrnjene, njihovo norebitoo uni- čenje pa bi povzročilo nepopravljivo škodo za nekatere ptičje vrste. Travnate in obdelane površine za zdaj še niso v nevarnosti; ptice ogroža sano zgodnja strojna košnja, razni herbicidi in pesticidi. Drugače je z vodnimi površinami, ki so neposredrx> pri,zadete. Pogosto vanje spuščajo strupe?)e odplake, ki {Xm)re vodno floro in favno . Ribe, kot najočitnejši indikator zastrupitve, niso edine žrtve takih ponorov: s kontarni.niranuni ribami in drugimi živalmi in rastlinami se 27 Slika 1: Predel Ljubljanice med Vrhniko in črno vasjo, predlagan za zavarovanje ·Figure 1:The area along the Ljubljanica river from Vrhnika to črna vas ~ A 28 hranijo tudi druge živali, med njimi seveda tudi ptice . Zaradi prehranjevalne ve- rige in specifičnega delovanja takih keru.čnih snovi se ti strupi prenašajo z vrste na vrsto, v najhušeTI pr-imeru taki osebki proµ:idejo : sano letos so bile ob Ljubljanici najdene tri zastrupljene mrtve kanje. ZANIMIVEJŠA PODROČJA, KI NAJ BI SE ZAŠČITILA · ee1otna trasa Ljubljanice in njenega f:X)rečja je izrednega rx:mena za ptice. števil- ne vrste se tu ustavijo rred selitvijo / znana selitvena f:X)t .preko Ljubljanskega barja/, veliko je tudi gnezdilcev, rred katerimi je nekaj redkih in ogroženili vrst. Poleg rcočvirnih travni.kov, ki služijo kot gnezdišče nekaterim ogroženim vrstam, je predvsem za .seleče se ptice porrarbno vroovje ob vodi, kjer najdejo pri.nemo skrivališče in dovolj hrane. Kot gnezdišče nekaterim vrstam so p:merrbna rudi rresta, kjer pritečejo pritoti v Ljubljanioo. Taka rresta so večirx:ima f:X)rasla z gostim trstičjem, v zaledju pa so vlažni travniki, drevje in grnovje. Predlagano, da bi cb celotni trasi reke Ljubljanice od Vrlmike do Črne vasi v širi- ni 1-2 km prepovedali vsakršne f:X)Sege, s ~terimi bi se spr~la prvotna podoba f:X)krajine / f:X)zidava, rrorebitna industrijska oona, onesnaževanje voda, odlaganje sneti, sečnja drevja in gmovja, preveliko število ribolovnih dovolilnic in pretirano čolnarjenje itd_. /. Zaščito bi bilo f:X)trebm razširiti rudi na ribnike na področju Ljubljanice pri Sinji gorici in pri Vrhniki, ki doslej ornitološko še niso bilt dovolj raziskani, f:X)trebm pa jih je tareljito preučiti. Za področje . Bevk pripravljarro poseben članek, saj ta predel zaradi svojih redkih in ogroženili vrst to neq.voimO tudi zasluži • SEZNAM OPAZOVANIH VRST Seznam ptičjih vrst, opaženih v tan c::bnočju, je rezultat dela R.Tekavčiča, p:xiatke za rralega martinca, breguljko, brinovko, rreniščka, kratkoprstega plezavčka in brgleza pa je f:X)Sredoval A.Sovinc, Ptice srro glede na njihovo zadrževanje v ooravnavanen predelu razdelili na: - gnezdilke G 25. rrali martinec PR - nožne gnezdilke M; 26. ·rečni galeb PR - preletne, poletne in zi.rrske goste PR 27. golob duplar G l • rrali ponirek G 2. čopasti ponirek MS 3. rrala bcbnarica M; 4. kvakač PR 5. siva čaplja PR 6 • rjava čaplja PR 7. bela štorklja M3 8. mlakarica G 9~ dolgorepa raca PR 10 • regeljc PR 11. rročvirski lunj ·M3 12. kragulj G 13. skobec G 14 . kanja G 15. navadna postovka G 16. jerebica G 17. prepelica G 18. fazan G 19. rrokož G 20. grahasta tukalica M3 21. zelenoJX>ga tukalica G 22. liska G 23. priba G 24. kozica M3 28. grivar G 29. turška grlica G 30. divja grlica G 31 . kukavica G 32. pegasta sova G 33. čuk G 34. lesna sova G 35. podhujka G 36 • vocbrrec G 37. smrdokavra G 38. vijeglavka G .39. siva žolna G 40. zelena žolna G 41. veliki detel G 42. rrali detel G 43. poljski škrjanec G 44. kmečka lastovka G 45. breguljka PR 46. rrestna lastovka G 4 7. drevesna cipa_ G 48. vriskarica PR 49. rurrena pastirica PR SO, bela pastirica G 51. siva pastirica G 52. pegam PR 53. mali slavec G 54. stržek G 55. taščica G 56. siva pevka M:; 57. šrrarnica G 58. p:>gorelček G 59. repaljščica G 60. cikovt G 161. p:rosnik G 62. kos G 63. brimvk~ G 64. vinski drozg PR 65. carar G - 66. nočvirska trstnica G 67. srpična trstnica PR 6 8. rakar M:; 69. rum:::mi vrtnik M:; 70. mlinarček G 71. siva penica G 72. penica G 73. črnoglavka G 74. grrrovščica G 75. vrbja listnica G 76. sivi muhar G 77. belovrati muhar .r-G 78. dolgorepka G 79. rročvirska sinica G 80 . oopasta sinica PR 81 • rrenišček M; 82. plavček G LITERATURA 29 ,83 • velika sinica G 84. brglez Mi 85. kratkoprsti plezavček M:; 86. kabilar G 87. rjavi srakoper PR 88. vel iki srakoper PR 89. šoja G 90. sraka G 91. siva vrana G 92. ·škorec G 93. darrači vrabec G. 94. p::,ljski vrabec G 9 5. ščinkavec G 96. pimža PR 9 7. grilček G 9 8. laška konopelj ščica PR 99 • zelenec G 100. lišček G 101. čižek PR 102. repnik G 10 3. brezovček PR 104. kalin G 105. dlesk G 106. rurren.i strnad G 107. skalni strnad PR 10 8. trstni strnad M:; 109 • - veliki strnad M:; Buser s. in drugi (1983): Ekskurzije naravoslovnih krožkov. Vodnik 7, Prirodoslov- no društvo Slovenije, Ljubljana Gregori_ J. (1975): Prispevek k p::,znavanju ptičev Krakovskega gozda. Varstvo narave 8, Ljubljana Matvejev s .b., V .F .Vasic (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Ljubljana M:lik A. (1963): Slovenija, Ljubljana Ponebšek B. (1934): Slovenija na križišču selitvenih p::,tov. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, Ljubljana Andrej Sovinc Zi"ljskega? 61000 Ljubljana Rudol f Tekavčič Brezovica n. h. pri 168 61351 Brezovi ca