>očtn.n8 oiatana v gotovim Leto LVIH. V liubliani, v soboto. dne 25. ianuaria 1930 Št. 20 1. izdaja * 2 oin Politike« zanimivo izjavo o rezultatih haaške konference zlasti z ozirom na države male antante in Bolgarske. Dr. Marinkovič je najprej podrobno opisal te rezultate, ki so ugodni zlasti za Jugoslavijo. Nato pa je izrekel dr. Marinkovič te znamenite besede: »Zanimivo je za nas na Balkanu, pa ludi sploh za Slovane eno dejstvo, ki bi ga jaz posebno priporočal našim bolgarskim sosedom v vpoštevanje. Kljub naporom bolgarske delegacije in kljub vsem spretnostim, ki jo je ona že več mesecev razvijala, da čim ugodnejše reši vprašanje reparacij za svojo državo, je vendar Bolgarska slabše odrezala ko Avstrija in Madjarska. Z mirnim srcem lahko rečemo, da mi ne samo da nismo krivi tega rezultata, temveč smo sc nasprotno trudili, Zagreb, 24. jan. (Tel. >Slov.«) V Zagrebu so odkrili zopet veliko falsifikatorsko afero 20% kronskih bonov. Boni so se falsificirali na ta način, da se je številki na bonski pri-znanici dodalo nekaj ničel. Pred nekaj dnevi je kupil bankir Samojlović od ravnatelja trgovske informacijske pisarne Horvata 20%ne kronske bone v vrednosti do 80.000 Din. Sa-mojlović je takoj sumil o pristnosti teh bonov in opozoril Horvata. Ker so bili boni izdani od ljubljanske finančne direkcijo, je zagrebška policija, kateri je prišla stvar v roke, poslala v Ljubljano posebnega detektiva, ki jc res dognal, da so priznanicc bile v Ljubljani falsificirane. Direktor Horvat je izjavil, da je kupil bone od zagrebškega mestnega uradnika. ki je bil nato takoj aretiran. Pri zasliševanju je ta trdil, da ni vedel, da so boni po- javnega mnenja samega, predvsem pa od tr-dovratnosti konservativnih torijev v tem pogledu. Treba je sicer priznati, da so konservativci, uvidevši, da se mora tradicijonalna kolonijalna politika umakniti svobodoljub-nejši, ako naj imperij ne razpade, sklicali zadnjo britansko imperijalno konferenco, na kateri se je Anglija priznala kot prima inter pares v zvezi enakopravnih svobodnih domi-nijonov, toda ta preobrat je bil pač le od fatalnega razvoju zgodovine «nme izsiljen: na noben način pa se lordi niso sprijaznili z mislijo, da je treba vrniti samostojnost tudi F.mntu ter nriznati dominijonski položaj In- ministra dr. Voje Marinkoviča da se ta krivica Bolgarski ublaži. Toda niti naši napori, niti vse prizadevanje in spretnost bolgarske vlade niso bile tako močne kot sledeče dejstvo, da namreč evropsko javno mnenje v svoji celoti, ic4Kvoje meril in da z enim merilom meri one, za katere misli — z razlogom ali brez razloga in po mojem mnenju brez razloga — da so mu bližji in z drugačnim merilom one, ki jih smatra za bolj oddaljene. S tem dejstvom je treba, da vsi Slovani in vsi vzhodni narodi računajo v svojih kombinacijah .. Iz le ugotovitve pa sledi eno: da slovanska vzajemnost vendarle ni samo kulturna zadeva, temveč da ima nad vse pomemben in reelen političen pomen. Seveda, če sc Slovani tega zavedajo. narejeni in da jih je kupil od nekega Jožeta Dolnerja iz Metlike. Pri preiskavi se je dognalo, da osebe s tem imenom v Metliki ni. Radi tega je bil mestni uradnik pridržan v zaporu. Velik v?om v Zagrebu Zagreb, 24. jan. (Tel. Slov. ) Sinoči so neznani zlikovci udrli v stanovanje ravnatelja »Zagorke d. d.« g. Julija Walla na Savski ccsti štev. 11. Tatovi so odnesli razne predmete v vrednosti čez 50 000 Din. Interesanlno je, da se je vlom vršil v času, ko je bilo tako v hiši, kakor tudi v okolici vse živo. Pri vlomu je tatovom pomagala postrežnica Slovenka Marija Slovank, ki je skupaj z njimi izginila. diji. MacDonald pa je tako v egiptovskem kakor v indskem vprašanju pokazal isto dosledno Linijo programa delavske stranke, ki stremi za likvidacijo odnosov suženjske odvisnosti bivših in še obstoječih kolonij do Anglije, kakor jo zasleduje njegova politika v vseh svetovnili problemih. Ta dejstva niso samo dokaz, kako pozitivna in plodonosna ter državi in celemu svetu koristna more biti politika delavstva, kjer je na vladi, ampak so ludi sijajno izpričevalo angleški demokraciji, ki omogoča razmah ustvnrioiačih sil najširšim slojem naroda Izjava novega ministra Belgrad. 24. jan. (Tel. Slov .O Novo imenovani minister za javna tlela g. Filip Trifunović je dal sledečo izjavo: Prihajam i/ Sarajeva, kjer sem doslej vodil posle oddelka za javna dela pri Zrinjski banovini. Prihajam v Belgrad, da nadaljujem / delom ki nii je dobro znano. Kdino v delu pošlno-hr/ojav nega oddelku še nisem vpeljali. Nadejam se. da bom vršil svojrt dolžnosti \ splošno zadovoljstvo, ker poznam vse sodelavce v ministrstvu za javna tlela. Prod konligentiranju našega lesnega tnora v Span /up sc bo sedaj povečalo. / \ starešino žup pridejo vpoštev samo oni, ki so se doseda j že prijavili za vstop v Sokola, torej predvsem člani bivšega jugoslovanskega in hrvatskega Sokola. Rešiti se ima tudi vprašanje vscsokolskega /.letu. ki bi se imel vršili letos v Belgradu. Vrhovni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije bo radi legii moral predvsem razpravljati o tem, ali naj vstopi v \scslovansko sokolsko zvezo. Kot nova organizacija bi se moral nanovo prijaviti in šele potem bo mogoče rešiti vprašanje vse sokolskega /.leta. Proces proti Jovanoviču preložer Belgrad. 24. jan. ( Tel. Slov.«) Danes dopoldne bi se morala vršiti pred tukajšnjim sodiščem razprava proti bivšemu belgra jskemu podžupanu dr. Kosti Jovanoviču. loži ga sedanji belgrajski občinski odbor radi člankov, ki jih je dr. Jovanović objavil v časopisju proti gospodarski politiki in o načinu uprave sadanjegu občinskega odbora. Kol priče v tem velikem procesu so pozvani najuglednejši belgrajsk upravni strokovnjaki, bivši ministri, poslane in politiki. Razprava je bila danes i/ formalnih vzrokov preložena. Ae?sfrip'c se zanima za naše ribe Belgrad, 24. jan. AA. Po informucijah oddelka /a /unaiijo trgovino našega ministrstvu za trgovino in industrijo jc v \vstriji in /lasti na Dunaju veliko /aniinaiije za naše ribe. Posebno veliko je povpraševanje po naših ribah i/. Dunuvu, Drave in Save. zlasli pu /,i ribe nnïili jezer iu Jadranskega morja. Barov in Moiov se vrnila v Soh o Sofija, 24. jan. \ \. Minister /imanjili poslov Burov iu minister financ Molov stu se snoči vrnila i/ Haaga. Danes bo seja ministrskega sveta. Minister Burov jc izjavi! novinar jem. da je bolgarska delegacija storila v Haagu vse. kar j( bilo mogoče, in da se je morala /a vse težko bo riti. Na bolgarskem narodu je s,.daj, da brc? strasti oceni dosežene rezultate. Demanti o vstaji v AIbaniii Tiranu, 24. jan. \A. \lhan«kn agencija po roča: Opirajoč se na pogrešilo tolniiičeno brzojavko i r. Tirane skuša atenski list Elevteron Vim.i' zavesti javno mišljenje, češ, da je v južnem delu Ubanije i/bruhnila vstaja. Pooblaščeni smo /. vso avtoriteto izjaviti, da je tu vest i eistinita in popolnoma izmišljena Avstrija in reparacije Poročilo Schobra na se i Narodnega sveta o avstrijskih uspehih na haaški konferenci Dunaj, 24. jan. (Tel. »Slov. ) V glavnem odboru narodnega sveta je poročal zvezni kancler dr. Schober o haaških pogajanjih. Navajal je: Avstrijska vlada je bila trdno odločena, pridobiti Avstriji zopet finančno svobodo. Po prvi haaški konferenci smo skušali na sestanku strokovnjakov v Parizu priti do popolne likvidacije finančnih rašanj iz saint-germainske mirovne pogodbe. Posrečilo se je tudi. setàviti - strokovnjaki sklicujočih držav načrt dogovora, ki se je oziral na to avstrijsko stališče, toda strokovnjaki nekaterih držav na ta načrt niso pristali, radi česar se je prepu-siila odločitev o avstrijskem vprašanju haaški konferenci sami. Med tem časom pa se je posrečilo, priti do sporazuma z Italijo, ki je imela največje zahteve. Tudi z Grčijo je prišlo že pred konferenco do dogovora o odškodnini za grške ladje, ki so bile potopljene v času grške nevtralnosti. V Haagu se je pokazalo že pri prvih razgovorih, da so velesile pripravljene, oprostiti Avstrijo obveznosti in jo podpirali na konferenci. Posrečilo se je, pridobiti tudi pristanek ostalih držav. Nevarnost je obstojala pa v leni, da je mala antanta vztrajala pri iunetimu med avstrijskim, bolgarskim in mad-jarskim vprašanjem. K sreči je v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma z Madjarsko in tako je postala mogoča tudi rešitev za Avstrijo. Dogovor i. Avstrijo je bil sprejet soglasno in ima v glavnem to vsebino: 1/. saintgermain-ske pogodbe izvirajoče finančne obveznosti Avstrije se črtajo definitivno. Radi tega ugasne zastavna pravica, ki je bila naložena ua vse avstrijsko imetje in dohodke za reparacije in druga bremena iz mirovne pogodbe. Razmerje med Avstrijo in reparacijsko komisijo preneha, ko stopi v veljavo ta dogovor. Vse do sedaj neporavnane javne in privatne zahteve ter protizahteve iz saintgermainske pogodbe se medsebojno opustijo. S tem so odpravljeni administrativni dolgovi, dolgovi iz bukareške pogodbe in v$e druge specialne zahteve. V veljavi ostanejo samo že prej sklenjeni arange-menti med Avstrijo in signatarninn državami. To so dogovori glede poštne hranilnice, socialnega zavarovanja, prevzemanja pokojnin itd. Likvidacija avstrijskega imetja s strani signatarnih držav preneha, ko stopi pogodba v veljavo. Zahteve Nemčije, Madjarske in Bolgarije proti Avstriji, ki so se morale na podlagi saintgermainske pogodbe odstopiti zavezniškim državam, bodo te države anulirale. Haaški dogovor pomenja v resnici popolno osvoboditev Avstrije od finančnih bremen in obveznosti mirovne pogodbe. — Tej izjavi je sledila tajna debata. Sprejet je bil predlog krščanskih socialcev, da se poročilo zveznega kanclerja sprejme v vednost z najtoplejšo zalivalo za doseženi veliki uspeh. Dunaj, 24. jan. (Tel. Slov.c) Avstrija bo takoj po uveljavljenju haaške pogodbe glede vzhodnih reparacij, ko jo bodo ratificirale štiri države, nadaljevala že začeta pogajanja z Mor-ganom za posojilo, in jih končala. Ponarejeni 20% kronski boni Falzifikati so bili izvršeni v VubVani Političen pobožaj na PoVshem Poljski parlamentarizem preživlja težko krizo. Politični voditelji poljskega naroda pričakujejo zboljšanja razmer od spremembe ustave. Ali sprememba ustave, ki je bila že daljšo dobo vii stalnih sporov med \ ludnim taborom in sejmsko (puriu-incntarno) opozicijo, se ai vzela resao. četudi je sejni že pred leti izvolil odbor za spremembo uslave. Vladni tabor kakor tudi opozicija sta mu predložila svoj načrt, ki sta zaprašena \ miznici zaman čakala, tla jih uu poziv vlade vzame v pretres ustavni odbor. Ko pa je sej luska večina dne 6. decembra 1929 vrgla vlado Svitalskegu, tedaj jo zahtevala, da se ue spremeni samo vlada, ampak ves sistem. Za časa '25 dnevne krize so imeli člani sejmsko večine dovolj prilike objasniti predsedniku republike, da pod spremembo vladnega sistema razumevajo spremembo ustavo po zakoniti poti. Ker namreč od letu 1926, od majsko revolucije generala Pilsudskega, nobena |>oljska vlada uo razpolaga s stalno vladno večino, zato želi >blok sodelovanja z vlado« izvršiti spremembo ustave nu nezakonit način. Pri tem ima seveda sebične namene, da si s pomočjo .spremembe ustave zagotovi oblast za bodočnost. Sejmska večina je v svojih razgovorih s predsednikom pristala na delo za tako ustavno spremembo, ki bi /.boljšala državno upravo in povečala moč izvršovalno oblasti, kar želi tudi maršal Pilsudski in njegov : tabor sodelovanja z vlado«. Odločno pa zahteva, da so ukine vsaka propaganda v korist nasilne ustavne spremembe in nove revolucije ter da se izključi vpliv politikov in političnih strank na državno upravo, vojaštvo in sodišče. Od izpolnitev teh zahtev je odvisno stališče poljskih strank desnice in levice do vlade. J Tako je mogla 51. decembra priseči prof. dr. Bartlovu vlada, ki je sestavljena v veliki meri iz strokovnjakov. Od dosedaj najdaljše vladne krize izredno napeto ozračje se je precej razjasnilo. \ aršavski sejni že dolgo ne beleži tako mirnega in resnega razpoloženja, ka-ko* jc bilo 15. januarja, ko jo ministrski predsednik prof. Kazimir Barfel v večurneni govoru podal vladno izjavo, kjer je zavzel stališče do vseh vrst državnega življenja. Odkrito je izja- ( vil. da njegova vlada ne pomenju spremembe sistema. Za glov no nalogo smatra spremembo ustave in da se bo pri tem opirala na ideologijo maršala Pilsudskega in na njegov blok sodelovanju z vlado«. Poljske stranko levice in sredine so podale nato 16. januarja skupno izjavo, kjer ponavl jajo zahteve, ki so jih za časa krize predložile predsedniku; dalje zahtevajo, da se odpravi svojevoljnost upravnih organov pri izvajanju tiskovne cenzure in metoda političnih represa-lij. Podobno izjavo so podali Nemci. Ukrajin-sko-beloruski blok, ki stoji nu nezakonitem stališču in sc odkrito izjavlja za odcepitev od Pol jske, pa je zavzel popolnoma odklonilno stališče. Sejmska večina, kakor tudi maršal Pilsudski, se zavedata, da nobena stran nima toliko moči, da bi mogla sama brezobzirno uveljaviti svojo voljo. Zato si' obe strani izogibata skrajnim korakom, ki bi bili poljskemu narodu sumo v škodo. Padi tega ni čudno, če sejni rešuje bodoči proračun, četudi vlada nima večine v sejmu. Malo pomirjevalno pa vpliva, da je na doslej nezasedeno mesto poljedelskega ministra imenovan predsednik kmetijske zbornico dr. Lev junta-Polcynski, član krščanske narodne stranke. V interesu vsega slovanstva pa je, da so Poljska čim prej čim boljo konsolidira. Ali in v koliko bo k temu pripomogla prof. Bartlovu vlada in sprememba ustave, bo pokazala bližnja bodočnost. -h- Apel Pat'agim"a na D N Ženeva, 24. jan. AA. Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je prejel brzojavko paragvajskega poslanika v Parizu, ki službeno sporoča, da je paragvajska vlada vjela brzojavko načelnika bolivijskega glavnega generalštaba za pasadko v Murziji, v kateri odreja minister vojske, naj bo pripravljena na ofenzivo skupaj z drugo divizijo, ki je bila sestavljena pred utrdbami San Kuar-cia. Sir Eric Drummond je o tej brzojavki obvestil vse člane Društva narodov in Bolivijo. Chcaška občina v denarnih težavah Chicago, 24. jan. AA. Finančne težkoče, V katere je zašla občina mesta Chicago, so zbudile pozornost v vseh Združenih državah. Listi ugotavljajo, da je mestna občina dolžna poravnati svoje dolgove. V poučenih krogih sc trdi, da so te težkoče nastale zaradi slabega finančnega poslovanja v zadnjih letih. Včeraj ni dobilo plače več lisočev nameščencev mesta. ftyrd v nevarnosti Newyork, 24. jan. AA. Komandant Byrd, ki je ondan preletel južni tečaj, se boji, da bo moral prezimiti med ledenimi gorami novo odkritega ozemlja. Byrd je prosil za pomoč, ki jo pričakuje od ribiških ladij, ki plovejo po tamošnjih vodah. Prohl)avi sta se sestali francoska in angleška delegacija, da preučita poročilo odbora strrkovuiakov. To poročilo vsebuje v nekaterih točkah vzpodbujajoče re-ultate. Konferenca je sklenila pozvati strokovnjake, naj nadaljujejo svoje razgovore.« Banket londonskega župana London, 24. jan. AA. Snoči se je vršil na čast delegatom pomorske razerožitvene konference v mestni hiši velik slavnostni banket. Delegatom je napil londcn?ki župan, ki je v svoji napitnici naglasil velike naloge konference, kalero čakajo sicer še velike težkoče, ki pa niso tako velike, da jih ne bi bilo moči z dobro voljo premagati. V imenu inozemskih delegacij se je zahvalil za napitnico francoski ministrski predsednik Tardieu, ki je dejal: Mi smo služabniki miru in upamo, da bomo s primernimi dogovori zmanjšali nevarnost nove vojne in pripomogli svetu do cenejšega miru z omejitvijo tekmovanja v po- morskem oboroževanju, ki nalaga svetu ogromne izdatke. Ce se bomo vsi borili za isli cilj, bomo našli tudi sredstva, da ga bomo dosegli.« Nadalje je Tardieu izjavil v imenu ameriške, fraucoske, italijanske in japonske delegacije, da upajo vsi delegati na uspeh konference. »V vprašanju organizacije miru v oddaljenih deželah in pri različnih plemenih je igrala Anglija naj odličnejšo vlogo, ki jo more človeški genij zamisliti. Mi ja dežela izmed vseh najbolje razume to vlogo. Mi moramo biti dalekovidni. Naše težkoče obstoje bolj v naših mislih kakor v stvareh samih. Mi bomo le težkoče premagali.« Nato se je priglasil k besedi angleški ministrski predsednik MaeDonald, ki je napil županu in mestnemu zastopstvu in dejal, da bo konferenci rešila svojo nalogo v duhu, v katerem se je seštela. Pri tej priliki so se združili v nenavadni kombinaciji praktičnost, idealizem, politična modrost in zmožnost medsebojnega razumevanja, kar je bistven temelj narodne veličino. Tardieu govori po radiu Amerikancem London, 24. jan. AA. Predsednik francoske vlade Tardieu je imel včeraj v radiu govor za slušatelje v Združenih državah, Uvodoma je naglašal, da želi Francija iz vsega srca, da bi se zmanjšalo pomorsko oboroževanje. V zvezi s tem je opozoril na to, da je ravno Francija pred 5 do 6 leti sprejela ini-cijativo, da se naj reorganizira mir na novih osnovah. Nato navaja redukcije, ki jih je pod-vzela Francija v svojem vojaškem proračunu in dokazuje s številkami, da je samo Francija od vseh velesil zmanjšala svoj vojni proračun in sicer za 18% napram predvojnim proračunom. Nato navaja Tardieu posebne pomorske potrebe Francije glede na njene prostrane in na vseh koncih sveta razsejane kolonije. V zadnjih 10 letih je Francija storila velik in stvaren napredek na potu razorožitve in se nadeja, da bo mogoče razorožitev še bolj pospešiti, ako bomo zmagali nad silami prošlo-sti, kar je mogoče s splošno dobro voljo. Sovjeti pred sodiščem Zan'm've podrobnosti v procesu proti sov etskim fateifîkatorjem Pariz. 24. jan. (Tel. Slov. ) V procesu proti Litvinovu bo zaslišanih še 35 prič, med njimi Besedovski. Včeraj je prišlo do prav zanimivih odkritij. Zagovornik Litvinova je izjavil, da so bili sovieti pripravljeni, odkupiti ponarejene menice za 650.000 frankov in celo podkupiti nekega ministra, če bi sodni proces izostal. Sov jetski zagovornik je nazval pričo, bankirja in pariškega občinskega svetnika *o-nierja, ki je odklonil udeležbo pri tem meničnem poslu in takoj obvestil policijo in zunanje ministrstvo, za policijskega vohuna, nakar je Monier takoj mirno -izjavil, da bi se nikdar ne obotavljal, vsak čas demaskirati take ban-clite, kakor so sovjetski. Tudi dva berlinska kriminalna komisarja, ki sta bila zaslišana o razmerju med Joffejem in Liboriusom, je označil za policijska vohuna. Voditelj ruske trgovinske delegacije v Berlinu Mišlin je izjavil, da bi sovjeti v Berlinu v enem letu lahko izdali za pol milijarde menic. Njegovo izjavo je zagovornik Litvinova zavrnil s tem, da ima svojo soprogo in rodbino v Rusiji, ki bi jo i-dele najhujše represalije, če bi bil slabo izpovedal. Ubogi sovjetski uradniki so nesrt.ni sužnji strašne krvave diktature. Njihovo pričevanje je sumljivo, ker sovjetska vlada v Rusiji ne dovoli niti pravice svobodne beseue niti pravice svobodne misli. Sanje našega žitnega izvoza Važna inSermin sier'a'na konferenca zaradi uvsSrijske namere zvišanja carine na žito I ferenca pod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo Jurja Demetroviča. Konferenci so nadalje prisostvovaii zastopniki ministrstva zunanjih zadev, poljedelstva, financ ter trgovine in industrije. Med drugimi je konferenci osebno prisostvoval tudi minister za poljedelstvo dr. Oto Frangeš. Na konferenci so razpravljali o predlogu avstrijske vlade ter je bilo do'o?e"o stališče, po katerem se bo ravnala naša delegacija pri pogajanjih z avst i-sko vlado. Be'grad, 24. jan. AA. Avstrijska vlada bi r; la odpravila inozemsko konkurenco iu se je»j zato obrnila na jugoslovansko in madjarsko vlado, naj bi dovolili, da Avstrija poviša carinske postavke za pšenico in moko ter da bi se temu primerno izpremeni'i nogodbi, ki sta bili sk'enjeni med Avstrijo in Jugoslavijo ter med Avstrijo in Madjarskô. V svrho proučitve tega pred'oga je bila včeraj v ministrstvu za trgovino in industrijo interministerijalna kon- 1 Gospodarski položaj v Italiji StaVsUka trgovske bilance, brezposelnosti in konkurzov Zadnji strankarski uradni fašistični list 1 pravi, da se gospodarski položaj v Italiji more pravilno presojati le, ako spe ga primerja z drugimi, državami. In da bi pokazali, da je Jfugocl po svetu slabše kot v Italiji, navajajo statistiko trgovske bilance, število brezposelnih in .število konkurzov po drugih državah v primeri z Italijo. V nasprotju z Angleško, Francijo, Holandsko, Čehoslovaško in Švico je Italija, tako pravi porečilo, 1. 1929. znižala svoj uvoz in dvignila izvoz. Izboljšanje naj znnša 894 milijonov lir. Tako bi se pasivnost italijan- 1 ske zunanje trgovine, ki je'po njenih uradnih 1 podat'-ih Ï. 1928. znašala 7361 milijonov lir, 1 leta 1929. znižala na 6466 milijonov lir. — | Seveda je treba prepustiti Italijanom, da presodijo, če je zmanjšanje uvoza vedno že tudi znak za dvig gospodarskega blagostanja kake države. Kajti italijanska statistika kaže za december 1929 — v primeri z decembrom prej-šnj ga leta — nc le znižanje uvoza za 233.5 milijonov lir, ampak tudi znižanje izvoza za 260.2 milijona lir. Število brezposelnih, ki je bilo uradno podano za december 1928 r, števil in 363 551, je po istih uradnih rolatkih 1. 1929. v decembru znašalo 403.027, Fašistični list je ob tej pomenljivi številki mnenja, da stvar ni tako huda, ker je v Nemčiji, v Angliji ali v Združenih državah še več brezposelnih. »Edina dežela, ki nima brezposelnih, je Francija to pa zato, ker nima ljudi. Tudi števila konkurzov ne navaja list, ker je številka preveč impozantna. Omenjeno je le, da je število konkurzov veliko, a naj si uihče ne predstavlja, da se drugod ljudje valjajo v izobilju!... Imeniten je zaključek: »Zahtevali, da bo v tem splošnem pomanjkanju Italija nekaka izjema, je več kot groteskno, to je že zločin. Italija se mora fašizmu zahvaliti, da nima nobenih stavk. V Italiji ne po' ajo puške, kol v, Nemčiji in ni treba apelirati na krščansko dobrodelnost, kot v Angliji Kar je v Italiji, to je le nekaj nekoristnih in zavrženih mrinravcev, ignorantov in defetistov, skratka antira«istov, katere pa je lahko ukroliti že s par klofulamilc — Alala! Dunajska vremenska napoved. V zahodnih Alpah južni veter, na vzhodnem robu Alp živahni jugovzhodni vetrovi, v južnih Alrah pa malo spremembe dosedanjega vieniena. Loucher za socialno zavarovanje Pariz, 24. jan. AA. Nu včerajšnji seji parlamenta je minister Louche ur nastopil proti kampanji, ki se vodi zoper zakon o socialnem zavarovanju. Med drugim se trdi. da bodo cene živil zaradi tega zakona poskočilo za 10 odstotkov. Te podražitve nc ho v Franciji, kakor je ni bilo v ostalih državah. Pri socialnem zavarovanju bo zaposlenih vsega 1200 uradnikov. Novi zakon bo prinesel brez dvoma velike koristi. Govornik je zahteval, nuj traja razprava parlamenta do T. februarja. Parlament jo odobril predldg vlade. Bet.hen se zahvaljuje Mussaliniju Budimpešta, 24. jan. (Tel. »Slov.c) -Magyar Hirlap« poroča, da se je ministrski predsednik Bethlen iz Haaga odpeljal naravnost v Rim, da se zahvali Mussoliniju za podporo, ki jo je dajala Italija Madjarski. V nedeljo ali ponedeljek se bo vrnil v Budimpešto, kjer to sredi prihodnjega tedna v parlamentu razprava o haaških rezultatih. Mehika pretrgata stike s sov eti Moskva, 24. jan, AA. Mehiška vlada je odpoklicala svojega poslanika v Moskvi, ker so komunisti priredili sovražne manifestacije proti mehiškim poslaništvom v Londonu, Buenos Airesu in Rio de Janeiru. Ruske tadie smejo skozi Dardant le Carigrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Komisija za morske ožine ugotavlja v svojem poročilu, da je bil prevoz ruskih bojnih ladij skozi Par-danele v Črno morje pravilno prijavljen. Rusija ima kot črnomorska država pravico, svoje ladjevje prevažati iz Baltskega morja na Črno morje. Protiltamazonski kongres na Dunaju Dunaj, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V zvezi v, dunajskim pomladanskim velesejmom je sklican ua Dunaj v času od 14. do 17. marca kongres proti prostozidarjem. Prijavljena je žo številna udeležba iz Italije, Poljske, Nemčije in Madjarske. Glavno poročilo bo podal bivši avstrijski ministrski predsednik Hussarek. Dalje sta se prijavila za referate p. Jernej Fiula in upokojeni major Viljem Spaun. Kongres bo zboroval v štirih sekcijah in plenarnih sejah. Sklicatelji izjavljajo, da bo ta kongres nadaljevanje zadnjega kongresa proti prostozidarjem, ki je bil koncem J. 1896. v Tridentu. V Švici se niso pripravljali atentati Ženeva, 24. jan. (Tel. »Slov.«) švicarski zvezni svet se je bavil danes s protifašistov-skiini atentati, ki so se dozdevno pripravljali v Ženevi ter je po proučevanju rezultatov preiskave ugotovil, da ni za dozdevne atentate nobenih podatkov. Hišne preiskave v Ženevi niso dognale nobenih zločinskih odnosajev med ženevskimi osebnostmi in osebami, ki so bile aretirane v Parizu in Bruslju. Ugotovilo зе jo samo, da je v Bruslju aretirani Menapace bil v Ženevi. Zvezni državni pravdnik je že ustavil preiskavo in zvezni svet ni mogel nikogar izgnati niti ni mogel odrediti drugih ukrepov. Bombni atentat v Varni Sofija, 24. jan. AA. Iz Varne poročajo, da jc bila na dvorišče znanega bančnika Vasilija Popova vržena I>oinba. Radi eksplozije jc nastala v mestu splošna panika. Pritisk zraka je bil tako silen, da so popokale šipe lm^oknih. Človeških žrtev ni bilo. Razlog atentata ni znan, Uitimat madr'dsk'h vseučiliškh profesor'ev Madrid, 24. jan. (Tel. -Slov.«) Profesorji na Osrednji univerzi so vladi poslali ultimatum, da naj tekom 24 ur ugodi zahtevam akademikov. V nasprotnem slučaju oni polagajo svoje stolice v roke vladi, da z njimi svobodno razpolaga. Razne vesti LisBna, 21. jan. (Tel. Slov.«) Л-В-С« }>oroča iz Rima, da se ne bo samo bolgarski kralj Boris zaročil z italijansko princezinjo GiovaiHio, temveč da .se namerava zaročiti ludi princ Ciril s hčerjo Mussoliuija. Namerava so izvršiti dvojna poroka. Vest španskega lista jo treba sprejeti z vso rezervo. London. 24. ju n. AA. i Daily Ilerald« pravi, da jo prispel v London ravnatelj mednarodncgi' urada za delo Albert Thomas, ki ga je v London poklicala Miss Boufield, minister za delo, da so z li jim posvetuje glede zakonskega načrta o ru'ifikuciji vvashiiigtonskc konvencije. Batavia. 24. jan. AA. Ognjenik Krakafao kaže vznemirljive znake delovanja. Iz žrela I se dvigajo velikanske mase razbeljene zoni-I Ije in kamenja. Izbruhe ognjenika spremljajo močne detonacije. Pariz, 24. jan. AA. Po poročilu iz Bnsla jo k n n tonski svet z 62 proti 4 glasovom odobril ukrepe, ki so potrebni, du so uredi v Baslu so-J dež mednarodne banke za reparacijska plačila. Arhitekt Plečnik LJubljani», 24. jan. iùi nocojšnjem prosvetnem večeru v vernudni dvorani hotela »Unioitc je dr. Pr. Štele predaval o arhitektu Plečniku in njegovih delih. Predavatelj je por!al najprej kratek pregled Plečnikovegu življenju in delovanju, i/, ftateregu posnemamo, da je Plečnik rojen Ljubljančan, sin očetu mizarja, ki gn je namenil svoji obrti. Prirojena nndurjcost gu je privedla skozi obrtno šolo v Gradcu kot risarju velike tvrdkc zn [Kiliištvo nn Dunaj, kjer se je. seznanil z deli reformatorju sodobne arhitekture Otona Wagnerja, čegnr učenec in pozneje sodelavec je postul. Na Dunaju jc ostat do 1. 1911. ko je bil imenovan za profesorja arhitekture na umetno obrtno šolo v Prago. Njegovo imenovanje 1. 1913. na dunajsko umetnostno akademijo za naslednika njegovega učitelju Otonu Wagnerju so preprečili nemški nacionalni politiki. Po vojni je postal vodilni arhitekt preureditve praškega gradu na llradčunih v rezidenco prezidenta češkoslovaške republike. L. 1920. pa jc sprejel poziv zu profesorja arhitekture na tehnično fukulteto vseučilišča v Ljubljuni. Na obeh teh dveh mestih deluje z uspehom do danes. Bogatejše in zanimivejše kot njegov zunanji življenjski razvoj jc pn njegovo umetniško delo. Kakor vsi pravi umetniki, razpolaga /. obsežno nadarjenostjo za likovno umetnost sploh in obvlada v najširšem pomenu besede vse področje arhitekture in porabile umetnosti. Dobro mu služi dejstvo, dn je i/boren risar, ki že samo kot talc s svojimi korektno izvršenimi, pogosto duhovitimi risbami zasluži vso pozornost. Mizarska stroku mu je takorekoč prirojena iu mu izborilo služi pri ureditvah notranjščin. Kad in z uspehom aranžira tiskarska dela in tudi modelira. Njegovo življenjsko delo se je doslej razvijalo v treh fazah, ki jih lahko niizovenio dunajsko, pražko in ljubljansko. V prvi je ustvaril nn Dunaju mnogo privatnih stavb in ]>ohištev ter t. zv. Zucherlovo hišo \ prvem okraju na Dunaju, ki je njegovo največje in najpopolnejše delo dunajske dobe. Veliko pozornost je vzbudila tudi cerkev sv. Duha na V Kmetijsko družbo! Nabiranje članov Kmetijske družbe v Ljubljuni podaljšano do 15. februarja t. I. Na željo številnih podružnic, ki še niso mogle pobrati članarine za leto 1930. od vseh priglašenih članov, je glavni odbor zu letos izjemoma podaljšal prej označeni rok do 15. februarja t. I. S tem je podnnr. možnost pristopiti k družbi tudi tistim kmetovalcem, ki dosedaj še niso imeli prilike poravnati te svoje obveznosti. Članarina znaša za celo leto 1930 le 20 Din in je tn znesek obenem naročnina zn »Kmetovalca«. Opozarja se, da je sprejem člana vezun na vplačanje članarine in da se ta šele tedaj vpiše v družbene imenike, ko je družba njegovo članarino prejela. Član družbe lahko postane vsaka osebu. »Kmetovalca'« 1. številko od 15. junuurju t. 1. so prejeli vsi lanski člani. Od letos nn novo priglašenih pa le tisti, ki bodo pravočasno poravnali članarino. Pri nekaterih od teh sp bo jia pošiljatev nekoliko zakasnila, ker je bilo tehnično nemogoče vse dosedaj prijavljene člane pravočasno vpisati v imenike. Načelništva so dolžna, da nemudoma poberejo člunaiino od zamudnikov in jo skupno dopošljejo družbi. Ne smejo odkloniti nobenega novega člana, ki se je za to priglasil. Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovaijajo redni člani § 5. družbenih pravil. Vsi bivši člani zamudniki se pozivi jejo, da takoj poravnajo članarino pri pristojni podružnici. Vsak zaveden kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe, ki jc bilu zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi. Čim večje število pravih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje. Zàto je tudi dolžnost vsakega člana, da pridobiva druge kmetovalce, še nečlane zu vstop v njih stanovsko organizacijo. Kmetijska družba v Ljubljani. tt letna vlomilka Št. Jernej na Dol., 23. jan. V sobotnem »Slovencu« smo poročali o tatvini pri invalidu-trafikantu Roliliu. Vsi /.riuki so pričali, da jc tat neki trgovski jioniočnik. ki je istočasno iskal službe, nakar se je odpeljal proti Novemu mestu, loda še vedno veljajo svetopisemske besede: »Ne sodite, dn nc boste sojeni!« Česar ni nihče niti najmanj pričakoval, sc je zgodilo. Tatica je 11 letna šolarka. Služila jc nu Razdrtem. Gospodarjevemu 4 letnemu sinčku je kazala denar iti mu povedala, da gu ima toliko, da bo kupila obleko. Seveda se je gospodarju zdelo čudno, kje bi dobila toliko denarja, samega drobiža. In se je spomnil, du je bilo pokradeno pri Roliliu. Prijel jo je. Ddaln se je, du je' res denar ukradlo, nakar jo je spodil i/, služlic. Spotoma je poizkusila svojo srečo pa še \ župnišču. Poskušala je priti v sobo pri obeli kaplanih. Ker so bila vrata zaklenjena, je vzela ključ od drugih vrat, ki pa vrat ni odprl, šla je poskušat srečo v župnikovo sobo, kjer je i/, oniure vzela jnisodo za sveta olja, misleč, da je notri denar. Ko se je prepričala, da denarja ni. jc posodo pustila pred zakristijo. Spotoma se je oglasila na Žvabovem in pri Klemen-čiču ukradla dežnik Ob neki priliki se je oglasila pri šivilji na Razdrtem in vprušalu. če je njena obleka, ki jo seveda ni daiu nikoli delat, že narejena. Ker šivilje ni bilo doma, je rekla, cla blago že ona dobro pozna, da če obleka še "i nnreiena. nai ii dnio pa blago. Dunaju, ki pa žal ni bila dovršena, kakor je bila po njeni zasnovana. V tej dobi je njegovo delo logično nadaljevanje in snovanje v smislu arhitekture njegovega učitelja Otona Wagnerja. Koncem te dobe je o priliki velike razstave cerkvene umetnosti v dunajski Secessiji prišel v ožji stik z lieu ionskimi menihi in njihovo cerkveno umetnostjo, ki je nanj naredila največji utis in je treba njen del v njegovem bodočem razvoju prav resno jemati v poštev. Obenem se še v ti prvi dobi pojavi tretja komponenta Plečnikove arhitekturno umetniške forme antika. Vse omenjene tri komponente, wugner jnnsko razumevanje urhitekturne problematike, bcuionska stroga kanoničnost cerkvene umetnosti in antično disiciplinirunu jusnu forma so ustvarile zrelega Plečniku, ki je zorel v svoji drugi, pružki dobi ob lihem delu v šoli in kot zrel, svojih ciljev siguren mož ustvarja v svoji tretji, ljubljanski dobi svoja ' naj večja delu. Celo povojno desetletje zavzema njegovo delo na preureditvi Ilrndčan. V o/.ki zvezi ž njim in vzajemno se izpopolnjujoč zori ta čas \ njem slika arhitektonsko in estetsko izpopolnjene Ljubljane in doslej izvršeni deli velikega načrta za njeno regulacijo. Zraven nastajajo načrti za cerkev Srca Jezusovega v Pragi, ki so jo lansko leto začeli zidati, in se zidata dve |xuiiembiii sodobni cerkveni stavbi v frančiškanski cerkvi v Šiški in župni cerkvi v Bogojini. Zida se ljubljanski stadijon, izvršilo se je razkošno stopnišče in dvorana v zbornici zu TOI v Ljubljani, v zvezi s svojim učencem Tomužičem pa postavlja svojemu mladostnemu delu, Zucherlovi hiši na Dunaju. dvojnika v palači Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Seve so to samo njegova največja in najvidnejša dela. Manjših je nebroj: še več pa spomina vrednih načrtov, ki so ostali na papirju kot študije in dokumenti njegovega razvoja. So to stanovanjske hiše, ograje in vrtovi, pohištvo iu cerkveno posodje, orlovski prapori in kroji, nagrobniki, knjige in vezave, rizbe in celo plastike. V drugem delu predavanja je preduvatelj pokazal vrsto Plečnikovih glavnih del v skiop-tičnili slikali in ob njih razlagal razvoj in zna-čuj njegove umetnosti. Kočevski jubilej Kočevje, 24. januarja. Pripravljalni odbor zu proslavo 600 letnice priselitve kočevskih Nemcev je pridno nn delu. Posrečilo se mu je, da je zainteresiral Kočc-varje, ki so raztreseni široni sveta. Od povsod že prihajajo denarni prispevki, ki bodo glavno merilo za čim impozantuejšo proslavo. Poleg mnogih čeških, avstrijskih in nemških listov so prinesli še naslednji listi daljša poročilu o Ko-čcvcih: »Deutsch-Mandschurische Nachricliten«, ameriška »Abendpost«, »Grazer Tugespost«, »Nordbomisehes Tugblutt«, »Tutrapresse«, »Miin-chner Neueste Nachricliten« in dr. Kakor smo žc poročali, bodo jioslnli nekateri listi na proslavo tudi svoje posebne poročevalce. Eno največjih nalog si je postavil v program svojega delu pripravljalni odbor: da zbere in uredi do avgusta pokrajinski muzej, ki bo pričal o vseli zanimivih šegah in navadah Kočevecv, kakor tudi posebnosti kočevske zemlje. Misel, osnovati tak muzej, je brez dvoma zdrava in želeti bi bilo, da bi vsak večji okraj v Sloveniji zbral posebnosti svojega kraja in jili združil v svoj lastni muzej! Žrtve poste stekline M. Sobota. 22. januarja. Zadnji čas je obiskala nekatere vasi od M. Sobote naprej proti meji nadloga, ki je vzbudila med ljudstvom velik strah. Naenkrat se je pojavila pasja steklina. Najprej so jo zasledili na Tišini. Preden so gu ubili, je ugriznil pet ljudi, katere so potem tukoj prepeljali v Pa-stenrjev zavod v Celju. Komaj se je raznesel glas o dogodku, so v obmejni avstrijski vasi zgrabili drugega steklega psa, ki je zbežal preko meje iz Gederovec. Pravo paniko pa jc vzbudil tretji stekli pes, ki se je pojavil v M. Soboti. V Čcrnelavcih je napadel več ovac. Obgrizel jih je tako, da so jih inoruli takoj zaklati. Ugrizni! je tudi nekega psa, katerega so morali ravno-tako ubiti. V Soboti se je ustavil pred glavarstvom. Vscdel se je na prag in jc nekaj času tam ostal. Tega seveda ni slutil nikdo, da je bil stekel. Šele takrat so doznali zn stvar, ko je pes izginil. O zadevi je takoj bilo obveščeno stražništvo in občinski redarji. Takoj se je začelo zasledovanje. Ali je vodilo do uspehu, ni znano. Radi teli slučajev je odredilo okrajno načelstvo strog pasji zapor. Ker se ne ve. koliko psov so stekli psi ugriznili, vlada med prebivalstvom precejšen nemir. Spečemu preklal glavo V vusi Su moti ici v Cerniškem hribovju v Slavoniji je bil izvršen te dni strašen zločin. Kinetskn funta Stanko Žukio iu Dragutin Mili-čevič sta bila že dalj časa sprta. Žakič je nekoč Miličcviča neusmiljeno pretepel, da je moral iti ta za več tednov v bolnišnico. Miličevič tega ni mogel pozabiti in je vedno premišljeval, kako bi «c nad Žnkičem maščeval. Pred tremi dnevi pa je Žakič odšel \ senožet, kjer si je zakuril ogenj in se vlegcl. Miličevič je ves čas oprezni. kdaj bo Žakič zaspal. Ko je Žakič zaspal, mu je s sekiro presekal glavo nu dvoje. Žukio je hotel \ zadnjem trenutku še skočiti pokonci, toda Miličevič ga je nato še dvakrat usekal po glavi, tja je bil Žakič mrtev. Zločin bi bil najbrže ostal nepojasnjen, če bi umora od daleč in neopaženo nc bila gledala neka morilčeva so-rotinica. lu je steklu hitro \ vas in povedala umorjenčevim sorodnikom o zločinu. Orožniki so Miličcviča arotimli še v seno/eti. Bil jc izročen sodišču Iz trboveljskih revirjev Trbovlje, 24. junuurju. Premog se deponira. Milu zima preti rudarjem s praznovanjem šihtov. Nu Separaciji, kjer se premog pere iu odvaža nu razne kraje, se pridno deponira ne sunio ztlrob, ampak tudi kosovne. Gn je polna že velika baraka, ki obsega stotine vagonov. Naloži se premogu \ vagone otl 50 do «) na eno izmeno. I.etos in lansko leto so sicer priredili zu deponiranje nova ležišča, kjer se bodo založile velikiinsko množine premoga. in se bo deponiranje iu nalaganje iz teli vršilo s stroji. Vsekakor pa, če ne bo naročil, je rudarjem treba premišljevati, kaj bo z življenjskim obstankom. Se že namreč govori o odpustu začasno nameščenih delavcev. TPD se trudi na vso moč, tla bi vzdržala ravnotežje pri zaposlenju. kar je že i/ tega razvidno, da vrže vsako leto težke milijone \ investicijske svrhe, zn nove naprave. Nekaj novega opaziš ako se vstopiš pred jamo na zapadnem obratu. Tam vidiš vozičke, nu katere se nalože rudarji. Motor jih odpelje v jamo in menjajoče i/, nje. Opremljeni so vsi z električnimi svetilkami. Poprej je moral ru-dur po pol ure ali še več hoditi na svoje delovno mesto, kur setlaj ni več potreba. Napredujemo vendarle. Kakor je znano, se je ustanovila v Trbovljah gradbena zadruga »Dom in vrt . da omili stanovanjsko bedo. Prejšnji oblastni odbor je šel zadrugi zelo lia roko, prispevni k gradbi hišic z denarjem tako, da je prevzel polovico odplačila obresti k dolgu. Zadruga je v teku dveh let zgradila z njegovo pomočjo več hišic. — Ko so nastale banovine, zadruga ni vedela, če bo bauska uprava prevzela dolžnosti oblastnega odbora. Zato sta se pretekli teden oglu^j-lu pri g. banu načelnik zadruge č. g. Ž m a v c in odbornik g. Češčnt, katerima je g. ban obljubil vsestransko pomoč, dn bo gradbeno akcijo bnnska uprava podpirala kakor poprej obl. odbor in da dobe zadruge, v tu namen ustanovljene, vse ugodnosti, ki so jih poprej uživale. Koliko smo izpili leta 1929. piva? Lansko leto smo v zavživanju piva nekaj nazadovali. Vsekakor smo popili še vedno precejšnje število litrov, in sicer v Trbovljah 172.000 1, v Hrastniku 40.300 1. Na vsako osebo pride tako 124.8 1. Abstinenti, katerih je precejšnje število v Trbovljah, teh številk ne bodo veseli, ker se pije ludi na njihov račun. Pasje znamke si morajo lastniki psov nabaviti nu občini v teku osem dni. Znamka stane za vsakega psa 55 Din, za psa varuha pa 5 Din. Za ljubitelje |>sov jc to opomin. ;la ne bodo imeli [Kisla s konjačem in stražnikom. Boj za milijarde Kadar je govor o milijardah, si vedno predstavljamo po tem ameriške dolarje. Tokrat pa ne gre zn dolarje, temveč gre za romunske leje, ki sicer niso toliko vredni kakor dinarji, toda znesek 2 miljard lejev je že tako visok, da predstavlja bajno bogastvo. Za to vsoto teče že skoro jx>I stoletja velika pravda med slavonskimi in romunskimi nasledniki nekega Timoteja Georgijeviča iz Ruine. Mož se je preselil v začetku prejšnjega stoletja v Romunijo, kjer se je poročil z neko Mario lo Anastas. Georgijevič si je f Romuniji pridobil ogromno bogastvo. Izvažal je namreč med prvimi žito iz Romunije in južne Rusije v Francijo in Španijo. Zapadna Evropa je bila po Napoleonovih vojnah precej opustošenn. konkurence ameriškega žita pa šc ni bilo, dočim gu je bilo v vzhodni Evropi v preobilju. Georgijevič je kupoval v Romuniji in Rusiji žito po nizkih cenah ter ga za dvojno in trojno ceno prodajal v zapadno Evropo Njegove ladje so plule po vseh morjih od Krima pa tlo Ra-kovskegu preliva. Georgijevič je imel hčerko II. »Ali se v šoli danes preveč zahteva od naših otrok?« Na to vprašanje odgovarjam »ne«.t Treba je pri tem vprašanju točno razločevati šolo kot institucijo od učitelju. Po mojem prepričanju zahteva šola samo toliko, kolikor odgovarja učna snov predpisom, to je učnemu načrtu. Učne načrte so pa sestavili izkušeni strokovnjaki, ki dobro vedo, koliko od normalno razvitega in normalno nadarjenega otroka lahko' zahtevajo. Otrok, ki ni normalno nadarjen. ne more tloseči cilju učne snovi v razredu. Sta riši pa. ki ljubijo svoje otroke, mislijo, du se v šoli preveč zahteva, če se otrok pritožuje, da ima preveč in težkih nalog in da pouku ne more slediti. V takem slučaju se morajo starši pač zadovoljiti s tem, dn bo otrok mornl raz-I red ponavljati. Šola kot inštitucija torej ni kriva, če otrok pouku ne more slediti, pač pn v mnogih slu- lllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllll!llillllllUUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII!Ullllllll boste našli na mednarodnim vclesclmu w i mm najnovejše izume tehnike, mode in umetnosti * Teden poljedelskih strojev od 11. do 16. marca 1930 Katalog razstavljavcev 700 strani, franko 12 francoskih frankov Olajšave pri potovanju, stanovanju in vstopnini Zahtevajte »GUIDE DE L'ACHETEUR« {izdaja sc v 15 jezikih) pri: FOIRE DE LYON 7 - Rue Méne-strier LYON (France) Katarino, ki se je poročila / bogatim posestnikom Panajotom Momoloni. Tu hčerka je bila edina naslednica svojega krezovskegu bogatega očeta in svojegu tudi zelo bogatega moža. Umrla je I. 1885. Zapustila je 15.000 oralov zemlje. 5 velikih hiš v Bukarešta, 2 milijona zlatih lejev v gotovini, razen tega pu še mnogo zlatega in dragocenega okrasja ter ruznill delnic \ vrednosti okoli 10 milijonov lejev. Med delnicami so tudi delnice Sueškega prekopu ki so'še dandanes najdražje in donašajo največjo dividendo. Delnice iz tc zapuščine pu niso dobile divitlcnd že nad 45 let in predstavljajo danes že sume zase ogromno premoženje. Prva razprava o tledščini se je vršila že 1. 1885. v Bukarešta. Tej razpravi so prisostvovali tudi sorodniki pokojnicc i/. Ruine v Slavoniji. Niso pa imeli s seboj potrebnih dokumentov. Zato je bila razprava odgodenn. V Belgradu sta tedaj živeli «Ive sorodnici Iva In rine Momolo, in sicer l.eposava in Darinka Georgijevič. Zastopal ju je belgrujski odvetnik dr. Sveto/ur Koputié. Tu je samo o tej dedščini napisni svoječasno «Ive knjigi in se je prav radi tega naučil romunsko Slavonske dediče iz Ruine pu je zastopal dr. Žarko Miladinovič. ki ga je v Bukarešta zastopal tamkajšnji advokat dr. Jurij Aker. O tej tledščini so romunska sodišča razpravljala nad 20 let. Zadnja razprava se je vršila I. 1908.. toda proti razsodbi tc razprave je bila vložena pritožba in šele preti kratkim je bukareško sodišče odredilo, da se vrši razprava dne 10. januarja t. I. Ker pa «It» tega roka niso mogla biti izročena vabila, se je rok podaljšal tlo 2. maju t. I. Zastopnik slavonskih dedičev je sedaj Ni-kola Gelcng, trgovec v lluini. Ta je najel dva odvetniku dr. Lazarja Raševiča in tir Ješo Vi-diča iz Sremskc Mitrovice. Zanimivo je, da so akti o tej dediščini težki nad 700 kg. Romunske naslednike je svoječnsno zastopal pokojni Take Jonescu, znani romunski državnik in zunanji I minister. Kakor v Slavoniji tako pričakujejo i tudi v Romuniji z zanimanjem, kuka bo razsod-' ba v pravdi za lo ogromno dedščino. čajih posamezni učitelji. Napaka je že (o, tla lahko delu vsak posamezni učitelj po svoji metodi, dn metoda za posameznike ni predpisana; in da se potem «nintrijo posamezniki zn najboljše metodikurje, je znana reč. Tak učitelj nuvutlno pretirava, ker s(. ne z.nu prilagoditi tluši o,troku, nkoruvuo se smatra /a nepre-kosljivega psiliologa. čeprav bi moral vedeti, tla je njegova metoda za nič. Najslabši so v tem oziru nekateri mlajši učitelji, posebno ko so ravno zapustili učiteljišče in prvokrut nastopili službo. Seveda ni to splošno veljavno. Tuki se šc brez prakse smatra jo zu najboljše psihologe. Da nekateri učitelji kar se tiče prakse, metode in psihologije preveč pretiravajo, se lahko razvidi iz njihovih strokovnih listov i. t. ti. To pa potem posamezniki kvarno izvajajo, ker tak učitelj pretirava in s svojim nerodnim postopanjem muči otroke. Treba je torej boljše stro kovne vzgoje učitoljstvu in boljšo kontrole in navodil posameznikom \ učnem postopanju Po daljšem zadržavaniu v naravi za Casa dežja, snega m. Sloan o? Linfmen! odpiranju/1 olečinei Po težkem tlelu ali po zadrževanju v naravi za časa dežja in drugih padavin jo Sloan-ov Luiiment (mast) zelo dobro sre istvo /.a b dne e išice in skrčene sklepe. Ni ' oti'bno druniti kajti mast gre sama v rožo, blaži boli čine skrčenih sklepov, bolnih mišic in živcev hladi pri vnetju in odstranjuje vsako sled ključen,n in bolečin. Rabite sinnn-o'o mast proti revmat'zmn, išliasu, bolečinam v križu, liolczn m v bokih, Imlcčinam distorziie in kontu-zijc in proti vsem holeznim mišic. Generalno zastopstvo MIŠKOVIČ iu COMP. Beograd, Sarajevska 70. B«ï»Jva sc i »šefi ifftarsuîft in arogfrKaft! Ali šola preveč zahteva od otrok? Odkrita tiskarna bankovcev Nesreča ne počiva Maribor, 24. januarja, /i svoj čas siliti poročali o velikem lulzifi-katorskem guezdu \ okolici Ormoža. Vinice in Maribora (lladvanje). Zdelo se je. tla je z a rotacijo -'2 prizadetih oseb-osiiniljenccv omenjeno gnezdo lalzifikatorjev razgnano iu zatrlo. Te dni pa so vrli orožniki i/ Zavreti pri preiskavi, ki so jo izvršili v hiši posestnika Jur- Koleiiar .Sobota. januarja: Spreobrnjenje Pavlovo. ČJovi grobovi -J- Umrl je v Trnju pri Škofji Loki 22. !. 111. po dolgi in mučni bolezni v najlepši dobi star 21 let g. Josip Kalau. Hit je dalj Jasa naročnik Slovenca-; in Domoljuba . Naj počiva v miru! Ma?a kronika it Kdo izslr 'i blejskega požiralca. Blejska občinska uprava je sklenila dne 20. januarja t. 1.. št. 70/30, da izplača 20 OHO Din onemu, kateri izsledi provzročilelja požarov na Bledu ali poda podatke, kateri bodo služili za izsleditev požigalcev. it Mulmsii voli. Nekak circulus viciosus smo opazovali včeraj popoldne, ko je že mrak legal nn zemljo tam proti Viču na Tržaški cesti. Postaren kmetic je gnal .iz Ljubljane ven v deželo par lepih rejenih voličkov. Priganjal jih je z debelo gorjačo, ki je zdaj pa zdaj padla na zavaljene hrbte leno stopa ji čili živali. Kar lepo bi kmetic počasnih korakov prirbmai na zaželjeni cilj, kajti počasi se daleč pride — ali prišel je mali intermezzo. Nenadoma se je enemu izmed volov zazdelo, da hodi preveč desno. Zalo je z,vso silo svojega telesa porinil svojega tovariša proti levi. Tovariš pa je bil bolj počasne sorte in ni takoj reagiral ua prvi sunek. Sledil je torej drugi iu tretji sunek, ki pa je spravil tudi kmetica iz ravnodušnega premišljevanja. Kme.ič je Io suvanje razumel po svoje in dal vsakemu izmed volov par krepkih s palico po davi, kar pa sta vola razumela po volovsko in se začela v onem »mislu, kakor je udarjala palica, vrteti in vrteti, da je metalo ubogega kmetica kot sapico za voli. — Vcloina se je pa to najbrž dopadlo in sla nehala s to zabavo šele tedaj, ko sta vsega upehanega kmetica privedla na travnik precej daleč od ceste. ★ Prijeli tihotapci tobaka. Osiješka policija je le dni aretirala na postaji tri ;.sebe, ki so vzbujalo sum, ker so nosile večje zavoje. Pri preiskavi so ua policiji našli v zavojih okoli 50 kg tobaka. Tihotapci so doma iz vasi SI Sivca in so povedali, da so kupili tobak v va=i Velečki v Bački in so ga nameravali prodati v Osijckn. it Samomor na graščini ČetnSenik pri Dobu. Na čenišeniški graščini pri Dobu je služil za pastirja 19letni Franc Rode, vulgo Zagorjančev iz Doba. V sredo so ga našli obešenega za pas v n'egov; sobi. Na mizo ie položil svoj denar v znesku 700 Din in pismo, v katerem se poslavl a. Kaj jo mladeniča gnalo v sm-t je še za enkrat zagonetka. Fant je bil enorok. Lan'ko leto. ko ic hodil še na delo v Ljubljano, ie nekega jutra skočil na premikajoči se kamniški vlak na dom'a'ski postaji. Na stopnjicah mu je spodrsnilo in revež je padel pod kolesa, ki so mu odrezala roko. Tru- ......................»....................t 1 s patent, odpiračem davno priznana krema za čevlje V 5 barvah. Za čevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA gecu, pri katerem se jc kot fotograf naselil bivši litograf Ruši, iztuknili 16 lulzificirnnih tisoč-linnrskih bankovcev. 148 bankovcev pa suint> na eni strani izdelanih. Bazen lega so uušli |x>l-no raznih kemikalij 1er družili fulztfikatorskih sodstev. Itašhi in jitrgcca so prepeljali v sodne zapore v Ormož. Ickom jutrišnjega tlite jih prepeljejo v .la ribo r. plo je bilo prunešeno v mrtvašnico dobskegu pokopališča in tam pokopano. it Hčerko išfeiu Martin Volan išče svojo hčerko Nežo Volan, rojeno na Dernoveni št. 38. Odgovor prosim pod naslov: Ignac Volan v Ljubljani, Japljeva ul. 2. it Iz UJU v Kranju, Prejeli smo: »Kot so poročali časopisi, je odstopil predsednik k^ani- j skega okr. učiteljskega društva g. J. Lapajne radi nesoglasij s poverjeništvom UJU v Ljubljani. Ker pa odbor njegove odstavke ni sprejel, je imenovani zopet prevzel predsedniške posle.« it Občina Stolovnik pri Kajhenburgu je lepo uredila in popravila svojo občinsko cesto, ki pelje | proti Gorici. Želeti bi bilo. da temu zgledu sledijo tudi sosednje- občine, saj so |н) večini njih ceste v jako obupnem shn,|U it Vinogradniki * okolici Rajheobtirga imajo na zalogah še precejšnjo množino vina, lanskega pridelka, v splošnem zelo dobre kakovosti. Po-.-( bno znana vina i/. Sremiča so izborita. Vendar redkokdaj zaide kak tuj kupec v naše kraje. Vabimo in teresente. da se lirično Zanimali tudi za naš pridelek. Ne bo jim žal. Pridite in pokueite našo kapljico it Telefonska govorilnic« v Kajhenburgu je bilu pred kratkem otvorjana. Neposredno telefonsko zvezo imajo- rudnik, samostan oo. traplstov in g. Kržisnik, trgovec z »sojem v Rajlien' uvgu. Govorilnica bo pač v gotovih slučajih precej pri-Upmogla k hitrejšemu reševanju raznih trgovskih in drugih zadev. ic V .Službenih novinali ši. 17 od 23. januarja 1. 1. je objavljen Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zakona o ureditvi pmls dnišlvn ministrskega sveta in Uredba za izvrševanje varnostnih ukrepov. it V' I rrtdiieiu iistn krakovske banske uprâve dravske banovine 23 od '23. januarja I. 1. je objavljen Zakon o mednarodnem sporazumu > izvozu kož , dalie Zakua o zatiruiju bolezni in škotlliivcev kulturnih iVstliil in Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpila za računsko -bi ■ jajniško s'u/bo uradnikov II. kftegorije pri minis'rslvu za šume in rmlnike . (Službene novi-lie od I. oktobra o/. 23. decembra 1929 in 11.'januarja 1030 i ir Nov krajevni poštni leksikou Pod tem naslovom suio objavili v torek dne 21. t ni., da izi-'c baje v kratkem nov krajevni leksikon ki bo obsegal na približno "00 straneh seznam vseh krn'ev v dravski bnnov'ni. kier ie pošt i, hrzojav in telefon. Y Io besedilo se je l"kor ie to pač lahko že vsakdo opazil vrinila ■ '• Zato odo navedeni vsi kraji Sloveli''e il) s'çer tudi nainuMijŠi — še celo posamezne hiše če imajo le posebno krajevno ime. Pri vs«kein >>"emi Ik> uaveden pripadajoči okraj, okrajno sodišče, občina. pošta brzolav in telefon. Peietr tega abocedne-ga seznama krajev bodo kot orilofe knjigi prik'ju-č'ni posebni seznami poštnih tarif. pošt. železniških i'ostai za privatni brzojavni promet okr jev. sodišč obč'tl. davčnih uerav. osnovnih šol in orož-niških postaj Ker bo vsebina knflfe tako zelo pri-n'O'-na za jiripomofek v vseh uradnih in trosoo 'ar-skih panogah, zato smo že zadnjij t0 delo po pravici z veseljem pozdravili. Cena ooštneaa leksikona ho v primeri z ir»"ovo pora H o vos14) iu ob-spïnosljo zelo zmemn. Km'ina bo St'da broširana 00 Din, vezana 70 Hip. Me-'n-no-'na inforuvc'i'ka pisarna Viktorja Blažiča, Ljubljana, Tavčarjeva ulica ?/I. Jti!To-l"vanska knjigarna "rioore'-a crrlrvr-niiit »boroin: Foerster A nt 1*2 rajnih cerkvenih nestni za rrieï-ni zbor. 1!) Din. O r u m \ n t. Priložnoe,no re°mi 'a izvencer^vene in društvene s'avnosti. '.'0 Din. Le ban .1 'Zb'rkn czn'h cerkvenih p-smi za mešani 'цог 10 Din. Le ban .T, Domači <т1;.вј, RTT.ue ee-kvenp ivsmï va meš-ni zbor 20 Din S i c II e r 1 J o s. Rpši dušo. 10 misijonskih pesmi za mešani zbor. 20 Din. it Jugo^tavenska barka d. d. podružnica Liubl'ana, se bo preselila dne 27, t. m. iz Kolodvorske ubce v novo adaptirane prosto-e na Dunajski cesti št 7 -— na l,»r se opozarjajo vsi kli-jenti zavoda in gospodarski krogi. it Gospodinje Vaše perilo pere. posuši, tnonga al' lika Wnrna .los R«Heh it O'lopedski zavod Alene v Liuhliani. I Sub'ïeva ulica 9 (V Mladiki) nudi nasvet in pomoč ! mladini s skrivljeijo hrbtenico, z okrorlim hrb'om, i znaki i/rbe. visokimi rameni, izbrčenim oprsjem. ; vzrastlinanii. oHrpiiieniini mišicami, v rasli zaostali 1 itd. — Гradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18. — Puška ni za otroke. Doli na jugu orožjo ni samo luksus, ki ga imajo bogatejši ljudje za lov iu za okras. Bosanski kmetje se sumi sebi ne zde jiopolni, če nimajo doma vsaj ene puške ali revolverja. Deloma orožje tudi res potrebujejo. Saj volkov jc še dosti iu pa tudi varnostne razmere So niso tako popolne, kukor pri nus. Zalo ni nič nenavadnega, če čujcino skoraj neprestano o novih nesrečah, ki so se pripetile z orožjem. V vasi Pregrada jiri l.jubuškein se je pripetila le dni težja nesreča. V hiši kmeta Bošnjaka so ostali doma snino trije otroci, dočim so vsi starejši odšli v cerkev. Otroci so se igrali. Starejša dva sta pisala naloge. Najmlajši, triletni Vinko se je pa dolgočasil. Opazil je očetovo puško mi steni, jo potegnil doli, puška st: je prevrnila, sprožila in krogla je zadela malega Vinka v čelo. Mali Vinko jc bil na mestu mrtev. I. Sokolov — Mikitovi Kon sht M To se je zgodilo tako. Nekoč jo stopil Vaška Artjuhin pred liišo in zagledal da Ieli po ulici Kuzma knjazkov ter ima usta inistežnj odprta : le vkup. le vkup. niožjcli se je drl. konjskega tatu bomo naučili kozjih molitvici« Vaška jc takoj urno ogrnil kožuh in stekel za njim. Potem pridrveli še ostuli sosedje. Zunaj nu travniku je vrelo kakor v kotlu. Vse je gomuzelo kmetov in vedno so prileteli i/ gneče glasovi- hnk! Itak! ko da bi sekal drva. I u jc Vaška zvedel, kaj se je zgodilo. Kmetje so šli v občinski co'.d. du pogledajo, koliko ga bo ireba posekati za zimsko kurjavo, /.računali so vso in že šli nazaj, ko je — glej ga! — smuknil med drevesa neki črni mož. Mur sc kdaj potika pošten človek brez opravku |hj gozdni1 Kmetjt so takoj obkolili gozd. vedno bolj na tesno «o stopili skupn j in kaki dve uri pozneje «o že potegnili zu pete iz smrečja dva moža: oba sla bila ciganu in oba sta smrdela po konjskem potu! Minuli leden mi bili |>onoči ukradli plešastemu Gavriku iz hleva dva konja Zdaj so vsi bili na jasnem: nihče drug ni mogel tega storiti kakor ta dvu zlikovca. Kmetje so jima pričeli Spraševati vest: Priznajte, nn «t« konjska tatova! Kje sta vzela konje in kje jih zdaj imatu!* A cigana nista ničesar odgovorila. Samo mimogrede sta drug drugemu povedala nekaj besed v svojem pasjem jeziku dokler nista dobila po gobcu. Zvezali so jintu roke in ju odpeljali nn vas. Menda so bili kmetje premalo pazljivi; na polju je skočil en cigan — smuk! — preko jarka iu stekel kakor zajec proti grmovju. Kmetje so odhiteli za njim, a kmet je seveda neroden. Kje bi dohitel kmet cigana na prostem! Lažje je zadržati čredo bolh! Zato so zvezali drugemu ciganu Se noge in ga privlekli na vas. Spustili so ga v izbi na tla. Kje imaš konje, da bi te vrag?« — Cigan je molčal. — Povej, te nočeš, tla li upihnciiio luč!« — Cigan ni odprl ust. — tako!« Ln k med je dvignil pest in mu jo spustil nn glavo. Cigan je molčal, stal je kakor lesen. Možje! Lekso pokličite selil!« l.eksa je bil tudi cigun, a je že dvajset lel stanoval v vosi. Postal je svoj človek. Seveda ji l.eksa pozn il vse konjske tatove. l.eksa ji prišel. Kmetje so stopili narazen. \ jeti cigan je ležal ua tleh in pljuval sline pa kri. Leksn je stopil bljže in ga sunil z nogo v bok: Grr. grr«, *> je po pasje nagovoril, in (u -e jo tudi oglasil. -Grr, gvr!« Leksu gn je zopet sunil \ bok. Dn tc ni sram!« nui jc (к> cigansko rekel. Mar sme pravi cigan izd,iti svoje towiriSe? Ti še. vreden nisi biti cigan' Ko sem bil ju/, mirni, so mi kineije pete držali nad ognjem, a vendar sem molčal. Sum li bom (z varstveno znamko Bul-dogom) ie poseino prikladen zu kadi.ee! Drogerija Gregorič. Ljubljane - Prešernova 5 L\ubl\ana Ka* bo rtanes? Urama: Za ljubezen so zdravila . Prcmi-jera. Izven. Opera: »T i čar . Izven. Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Keeljeva testa 1. iu Mr. Bohinec ded.. Rimska cesta st. 24. Grozna iipsrpčo Dva delavca v razbeljenem železu. V Strojnih tovarnah in livarnah se jc včeraj popoldue pripetila težka nesreča, pri kateri sta dva ponesrečenca trpela nadčloveške muke in bolečine, obenem pa jima še grozi nevarnost, da bosta vse življenje ostala pohabljena. V tej tovarni je delo urejeno tako, tla od peči. kjer lalijo železo, prenašajo delavci v večjih ali manjših posodah razbeljeno, tekoče železo do kalupov, položenih jx) tleh. Delo je zelo naporno, obenem pa morajo delavci biti skrajno previdni, da jih ne obrizga rdeče žareča brozga Včeraj kmalu po treh popoldne sta nesla dva delavca grafitni čeber tekočega železa od peči do kalupov. Eden se je spo-•oiiui spotaknil in padel, železo iz čebra pa se je razlilo pred nju. Obema se ni k sveči pripetilo nič, ]>ač pa dvema drugima: 30'ettiemu delavcu Janezu Premšaku in 201etnemu livarju Jarezu Mesarju. Brizgajoča razbeljena tekočina jima je v trenutku prejedla čevlje in sežgala kožo in meso na stopalih. Kričeč, tuleč v strašnih bolečinah sta oba omahnila. Premšaku je. staljeno železo sežgalo meso na obeh stopalih, Mesarju pa na levi nogi. Pogled na oba ponesrečenca je bil pretresljiv, saj od bolečin nista mogla niti krit- ti, niti tuliti dolgo, ampak samo jokati, kakor majhna otroka. Kmalu je bil na kraju nesreče reševalni avto. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico. Zdravniki se sedaj trudijo, da bi jih rešili pohab-ljenosti, če bo to sploh mogoče in če niso kosti že načete. Ponesrečeni Premšak je stanoval v Gmnj-nici pri Kamniku, Mesar pa na Vodovodni cesti v mestni hiši 14/2. Da. cs Danes Danes T A TJ A1MIIM VEČER v Kazini Koncert — Ples Vstop brez vabi it Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom vporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čreva. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. so nanažp pot, po katerem priha'aio ooiezenske kan v naše telo 7ato rabite pri SVEČANOSTIH iN PR DAVANJIH okusne ANAC.OT - pustil ie ur Wanderiu. Dobivaio se v vseb ekarnah Varuite se izdelkov, ki v zudniero času imitiruio ANACUT-pastilie. 0 Higijena iu gospodarstvo. V nedeljo dne 20. t. m. ob 10 dopoldne bo predaval v dvorani Delavske zbornice o higijeni in gospodarstvu g. dr. Robert llercod, direktor medjunarodnega urada za pobijanje alkoholizma © Ceskoslovenskit Oboe v Ljubljani. V 110 deljo dne 20. t. m. ob 10 v Narodnem domu >Ga* šperček išče stanovanje . 0 Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse gospodarje, da se v ponedeljek, dne 27. t. m. pouk na giemijalni šoli radi proslave Sv. Save ne vrSi, — Šolski odbor. O Predavanje Slavističnega kluba v nedeljo odpade, ker bo zbornica zasedena. © Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dar oblačno. Najnižja temperatura — 2,4° C, najvišja -!- 1" C, Barometer 770.4. 0 Odkod prihajajo tujci v Ljubljano, Poročali smo že, tla je lani obiskalo Ljubljano skupno 56.770 tujcev. Zanimiva je tudi razvrstitev tujcev, odkod prihajajo. Iz drugih slovenskih krajev jih je bila šibka polovica: 24.817, iz Zagreba 5582, iz Hrvatske 2961, iz. Belgrada 1598, iz Srbije «08, iz Bosne in Hercegovine 1147, iz Bučke in Ban.la 950, iz Dalmacije t047, iz Črnegore 30, iz Češkoslovaške 1012, iz Rusije 11. iz Avstrije 5090. iz Nemčije '_>(!»>, iz Madjarsko 390, iz Italije 2900, iz ostale Evrope 875. iz Amerike 348 in iz ostalih delov sveta 95. Po en dan jih je v Ljubljani ostalo 31.057. po 2 do 8 dni 15.362, po 8 do 14 dni 5923, po 14 dni in več 1071, nad 4 tedne pa 857. Si loè-110 se opaža, da so tujski promet v Ljubljani naglo dviga, be bolj naglo pa so dviga mali promet Ljubljane z bližnjimi kraji, to je, da prihaja v Ljubljano čim več tujcev, ki se zamude le nekaj ur tukaj, 11e da bi tu prenočili. STAIMH0 FLORIANClC tvrdka s želcznino v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 35 priporoča svojo Dogato zalogo kuhinjske posode in vse^a v to stroko spadajoče^a blaga. 'O =t» 6«3illt litJil llajiiatlll. V Ctiuj SUIO poroc.ni u unij липи ticxu au шсmul ^u- aoiL'i Jtupiuklui Hustvuiiju »»ujc г.шиг, lo jO lu» Jit lucu .j,. |.4,itatti,etiLcV VZtlulua WJmmUV. VylliliiitJ SUltl u.lj.,, ua SO jlt>-Jvucui ts.,biua a ovi/juu uccm ,1,1,11,1111,1 ши»ш CllU S.wldj Ј./Ш, lil Ki J,11 juvi.ua piatali u. u6iui ^v-ujtiiiiKuiii. j a ueia ne sintiujo jz-Ktjučno v ij..SiiSn.o suoivo, ibuitcc luut v ifviiuael-SaO. lahu OO lillil ^HJnllClll i,.iSllCi Jli,j)iuviu V SKl-ilovaiijsiviu 1us.u1 iu oetel Bellevue —Prijetna zimska klima — Dnevna hmoeratiira 15 - ;0 stopinj — Otvoritev sredi decem' r <. — Speč a I o a oprema za dal jše bi vanje — Lastna godba — Tople morske kopeli v hiš preklal vrat, če nc boš molčal, pa čc si tudi cigan, moj bral'« S temi besedami je Leksa pljunil in šel proč. Zdaj so se lotili kmetje sami izpraševanja. Vsak je pograbil, kar 11111 jc prišlo v roko. iu je pričel udrihati po ciganu. A cigan je molčal, šele zvečer jc spregovoril. Debelo kožo imajo cigani, močne so ciganske kosti, a zvečer st mu vendar prišli do živega. Cigan je zašepetal: »Vsaj življenje mi pustite!« d'ovej, kje imaš konja!1«: >Čc me izpustite, bom povedal!« Tuko so se tudi pobotali in res je povedal cigan resnico. V gozdu sta bila s povodcem privezana nn hrast dva konja. Prav inršavn stu bilu in nu brusiti oglodala vho skorjo: tri dni nista ničesar jedla. Kmetje so pripeljali konja na vas in se zopet lotili cigana: Povej, kdo ti je pomagal?« A cigan je molčal. 5Povej, če nočeš umreti!« Niti besedice ni spregovoril cigun. vTof! Toflc Zdaj se je cigan oglasil, in prav čudne so bile njegovo besede: »Usmilite se, možje! Nn harmoniko vam bom zu igral!« »Na harmoniko!«- Kmetje so nastežnj odprli nstn. Kaknf je to mogoče? I'ol dnevu ko cigana pretepali, in kaj pravi? Na harmoniko? »Ho!« so se zugrohotnli kmetje. »To ti je vesel cigan! Kaj pa hočemo /. njim. možje?« »Kaj! Naj nam zaigra! Uaimoniko sein!< Prinesli so hannoirko: No igraj!« Samo požirek žganja mi dajte poprej!« je prosil cigan. »Olia, kaj bi vse rad... Prinesite mu!« Na mizo so prinesli veliko steklenico do» muče hude »samogonke«. »No, le pij!« Cigan je v enem clušku i/pil kozarec in ta. koj zvrnil Se drugega. Obrisal si jc potem kri na obrazu, spustil harmoniko na koleno 111 jo je ubral: vsi so sc ozrli — zazdele sc jim je, du jc stresel cigan mernik srebrnih petič |>o tleli. Iz vse vasi so pritekle ženske poslnsnt Cigun 11. Vedno vet jih jc bilo. Cigan je igral, u po zibelkah so se drli lačni dojenčki. Kmetje so stali z izbuljenimi očmi 111 so pozabili na vse na svetli. Cigan jc igral naprej, pred njim p.i jo rastel grič: venomer so 11111 prinašale ženske IKjgnče, hlebe, maslo 111 jajca. I ro 111 dvr. jc. igral cigun, dokler se ni stemnilo. Tri dni gu niso pustili iz vasi. Grič je v teni času zrastel do stropa. Nu|K>sled je cigan Vstal in vse stlačil v največjo seneno mrežo Komaj jo je odvlekel pa je odšel. »Z Bogom, možje!« Cigan je odšel, iu nihče ni zvedel, čigav je bil jni odkod, Ciganu ni bilo več, a še dolgo ga niso mogli poznbitil Eli. zu slično godbo šc ii veh konj nc bi bilo preveč! Maribor DELO MARIBORSKIH SA MA RIT ANO V V letu 1929 ji- tukajšnja rešilna |кЛаја uo-sredovulu v 210! slučajih, to je za IH1 več' kakor v letu 1428. Pri tem se je posredovanje izvršilo v nezgodah 904 krut, v bolnišnico se je prepeljalo lil? oseb in sicer 2t>2 oseb rudi ki-rurgičnih obolenj, ">80 rudi notranjih bolezni, 276 rudi ženskih bolezni in rojstev, 60 rudi oinra-čitve uma, 38 radi snmouuioru ter 00 iz raznih drugih vzrokov, Zu izvršitev tega delu je bila potrebna intervencij;! II zdravnikov ter 4620 mož, ki so potrebovuli zu to delo "4 dni, 8 ur iu 54 minut. V SMRT RADI NEPREVIDNOSTI Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah sc !c <'• godil žalosten slučaj, "v. letni posestnik Martin Rojku je postal žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. Prišel je zvečer domov 1er naprosil svojo že t'o, ila mu Izroči ™ mokre?, ker mora nekam na pot in moril rti ti i precejšnje vsote denarju, ki ga itlia pri sebi, biti oborožen. Žena mu je prinesla samokres, ki ga je dojko pričel čistiti. Samokres pu se je nenndoinu sprožil in krogla je šla ltojku skozi trebuh. Mariborska rešilna posta ja je bihl o dogodku obvPfiiriui šele misled-uji dan. Ko je moštvo mariborskega rešilnega oddelka prispelo nu k rti j nesreče, je Rojko zaradi izkrvnvltve že izdihnil. j. П Rudvnnjski občinski odbor Nj. Vel. kralju. Radvun jski župan Vizov išek je odposlal včeraj Nj. Vel. kral ju Aleksandru sledečo udanosi-no brzojavko: •»Občinski odbor v Radvanju url Mariboru navdušeno pozdruvlja v imenu celokupnega prebivalstvu plemenito iu uspešno de-lovanjo Vašega Veličanstvu za srečo narodu iu procvit nase lope domovine Jugoslavije. Izraža Vašemu Veličanstvu iu prevzvisenemu kraljevskemu domu brezmejno zvestobo, udunost in ljubezen.« □ Sankaška tekma aa Pohorju odpovedana. Radi neugodnih snežnih prilik se jutrišnja sun-kaška tekma zn prvenstvo mariborske zimsko-sportne podzveze preloži nu nedeljo, 9. februarja. □ Zimski kopalci v Dravi. Poleg rednega Dravinega gostu, ki se vstik dan okoli poldneva pojavi v Dravi pri Kttferjevcni kopališču, so vzbudili zuaimanje murilxirskih občanov tudi trije fantje od l'are, ki uživajo ob ooldunskih urah v bližini nieljskih tovareu doli nižje od meljskega brada sladkosti zimske Druviae kopeli. Du je »liištno« pravijo; dober tek— odgovarjajo mimoidci. □ Duhovniško imenovanje. Za dekanijskega upruvitelia v Novi cerkvi je imenovan ta-mošnji župnik Pavel Žagar, kanonik kolegijal-nega kapinia v Strassburgu. □ enodnevni tečaj za rez v vinograd" se vrši v ponedeljek 10. februarju na vinarski in cadjarski šoli v Muribifru. Pouk je teoretičen in praktičen 1er traja od 8 do 12 in od 14 do 18. Prošnje nui se vlagajo na ravnateljstvo tukajšnje vinarske in sadjarsko šole. □ Posestno gibanje. Tukajšnji veletrgovec Adolf Bcrnluird je kupil v Počchovi pri Mariboru vinogradno veleposestvo od dr. Ilans Koko-schinceea v Gradcu /u 560.000 Din. □ Usihanje deložncij. V preteklem letu jc bilo v Mariboru 199 deložncij, torej za 50 manj nego v letu 1928. Gre to predvsem na račun intervencije mestne občine ki j i- mnogilU, ki jim je grozila nevarnost deložacije, zasigurala stanovanje v zasilnih stanovanjih. □ Hudožestvenlki so tudi pri včerajšnji uprizoritvi Dickensonovegu Cvička za pečjoc želi priznanje navzočega občinstvu, ki je gledališče tudi drugi večer čisto nupolnilo. Tudi to pot sta se odlikoval« zlasti Pavlov iu llmara. Vendar se je v Mariboru kakor tudi v Ljubljani opazilo, da ni to več umetniška višina Ifudo-žestvenikov, ki so pred leti gostovali v mariborskem teatru. □ K tukajšnjemu Aeroklubn sta pristopila kot dobrotnika s prispevkom po 1000 Din gospa Angela dr. Juvanova, soproga mestnega župana, ki je preteklo nedeljo kumovula pri krstu prvega privatnega športnega letala v naši državi, iu Splošna stuvbena družba nn Teznu. □ Mariborčani so pošteni ljudje. To trditev podkrepljujejo nekatere številčne zanimivosti pri tukajšnjem najdeiiiškem uradu. V preteklem letu je bilo namreč najdenih skupilo 450 predmetov v skupni vrednosti približno 85.000 dinarjev; med najdenimi predmeti je največ ur in zlatnine. Prijavljenih pa jc bilo samo 412 predmetov v skupni vrednosti približno 160.000 Din. Po poštenih najditeljih vrnjenih predmetov je bilo čez 200. To število samo na sebi bi sicer nemara utegnilo omajati našo Zgornjo trditev; t orla: pri nujdeniškem uradu imajo cclo kopico raznih predmetov, natrpanih v omaro, ki čakajo lastnikov. Največ je med temi predmeti ur in r:./.ne zlatnine, za katero se živ krst ne zmeni, šc v letošnjem letu pu je bilo izgubljenih 51 predmetov v približni vrednosti 3000 Din, od teh so pošteni najditelji vrnili 1" predmetov v vrednosti 1000 Din. □ šime iz Ljubuškega in njegova košara. V vas je prišel v Maribor 35 letni delavec širne i/. Ljubuškega in vlekel s seboj neko košaro, ki ji tajinstvene vsebine ni bilo mogoče pogrun-tati. So pa ljudje v Mariboru, ki imajo skoraj zavidljivo razvite vonjalne živce ter naravnost sijajno razvit firbee in iztuknjevulni instinkt. In enemu od teli jc bilo dano, da jc srečal šimeta v Vctrinjski ulici. Močne zračne «trnje, ki so spominjale na neko rastlino i/, juga in ki so s sumljivo zgoščenostjo udarile vanj, so izzvale firbee službujočemu organu javnega reda. ki je iz košare privlekel uu dan dokajšnjih količin lepega suhega tolmčku. Potem so Sinicna preiskali ter jztukuili pri njem skoraj sedmero jurčkov. Šiinen pu se je uu mah uravnotežil in izjatil, da je /.a tobak kanil dobiti kako staro ponošeno obleko. Skoraj bi nui bili verjeli, pa so pri njeni našli še — falzificiiun potni lift na ime Marijan kntlešu. /uto bodo šimeta izročil) finunčni upravi. G Zelo veliko bero Mariborčani in i>rav radi posečnjo prosvetno knjižnico nu Aleksandrovi cesti 6. v kateri si lahko izposodijo novosti iz svetovne in domaČe književnosti Knjižnica je odprta v^ak don od 8 do 12 in od 15 do I«. v ...... n Skrivnostni ponesrečcncc. K včerajšnji notici |hkI tem naslovom |xiročamo šo naknadno: Omenjeni Wiilte je prišel vëernj k zavesti; ixue.dol je. da je hlapce pri nekem gostilničarju v Selnici on Druvi in da iu ve, лмло ^е je prav za prav ponesrečil — ali radi padca z vozu ali pa. ker ga je konj udaril. Njegovo stanje je še vedno precej resno. □ Tnknjšnji angleški krnžek ima svoj ledni občni zbor v četrtek 50. januarja ob 20 v prostorih državne realke furitličje levo, I. bj. Celie & Drevi gostujejo v mestnem gledališču Hudožestvenlki. Uprizorili bodo najofeklnejši komad svojega repertoarja, t. j. Oetrovskegu narodno igro -Siromaštvo nt sramota*. Gostovanje Hudo-žeelVenikov predulnvlja zn naše kulturne prilike tako velik dogodek, dn bt pnč nc bilo prnv, ako ne bi drevi do zadnjega kotička zasodlf gledall&čn. Na ratpolago je Se nekaj balkonskih In lolnth sedežev. ki so prodajajo v knjigarni (lorlCar & Lea-kovšek. O- Odprl roke, odpri srce ... Celje s svojo najblitjo okolico predstavlja ir.iur.lt Industrijski center la i* lega razloga ludi rodovitna tln >.a vse vrste revščine in pomanjkanja. A najhujSe Ji> ono trpljenje, ki mora ostati Iz kateregakoli razloga skrito ln nekam boječe kliče po usmiljenju. In tam delu čudeže krščanska ljubezen, ki ne zahteva javnih zahval in polival, lemveč se z delom usmiljenja naslčttje že sam«. En« najbolj izrazitih organizacij krščanske dobrodelnosti je Vincendlevu družba, katere konferenco imamo sedaj tudi v Celju in od katere pričakujemo, dli bo zajela v svoj кгок vue, ki plemenito hočejo svojemu bližnjemu pomagali. Na jutrišnji dobrodelni akadfemill v Narodnem domu inanlfestirujmo zn idejo krščanske aktivnosti. Pričetek akademije Je ob I popoldne. Vstopnice si nabavite še danes v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Ni ga krajo na svelu, ki bi ga bila božln dobrota л toliko darežljlvosljo izbrala *a po-zorišče svojega usmiljenja, kot je inesto Lurd Sredf sveta, katerega dobršen del zmajuje r. glavo ob vsaki pomisli na nâdnaravn» in ii4'!svi»tno, se 275, Dunaj 72.85. London 25.19125. Madrid 67. Network 517.725, Pariz 20.32, Praga 15.315, Solija NEVESTE! Gotovo boite kupovale KUHINJSKO POSODO, žimo ro t»ljnc vložke in drugo železnino. Ne pozabite tale naslov: IRANC STUPICA. - I 'ublj.ana Gosposvctska ceita 138.45, Stockholm 138.90, Oslo 138.25, Helsing-, fors 13. Dinar nolira: nn Dunaiu (deviza) 12.5275 (valuta) 12.4225, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Ctljskn pos. 170 den, Ljublj. krec1 125 den., Praštediona 922.50 den., Kred. zavod. 170 dtn., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Sešii 105 den., Kranj. ind. 225 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: Drž. hip. banka 79—81 vojna škoda ar. 440—441, kasa 440—441, termini: II. 413—414 (413), III. 415—416 (415), 8% Blair p. 88—89, 7% Blair pos. 78.50—79.50, 7% inv. pos. 83.75—84.25 (84), agrari 51—52, Duhaaski lozovi 44 bi., Srečke Rdečega križa 36. — Bančni pop.: Union 201.50—202, Poljo 64—67 (66), Hrv. 50—52 (50), Kred. 101—105, Jugo 86—88 (86), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 58.50, Nar. 8150—8250, frašted 925 do 930, Srpska 160 den., Zem. 127 den., Obrtna j 36 den., Katol. 34 den., Etno 164 den., Ravna gora ' 75 den. — Ind. pap.: Guttmumi 185—190, Slavonia 200 den., Slaveks 89—90, Danica 110 den., Drava 305 den., Šečera..n 390—395, Osj. ljev. 180—210, Brod. vag. 125—130, Union 135—170, Isis 20 den., ! Ragusea 430 den., Trbovlje 487.50—492.50 (490), Vevče 125, Nar. šum. 45 bi., Piv. Sar. 145 den., nar. mlin, 20 den., Jadranska 520 den., Oceania 180 den., Impex 55 bi. Belgrad. Narodna banka «260—8285 zaklj., 7% inv. pos. 84—84.50 (83.50—83.75, 83.60), a*ran 51.50—52.50, vojna škoda 440.50441 (440.75),* II 413.50—414.50 (413.50—414). Dunaj. Don. sav. jadr. 92.99, Wiener Bank-verein 21.25, Crcditanslalt 51, Escompteges. 171, i Alpine 35.90, Trboveljska 61, Kranj. ind. 29 5C Leykam 6.51, Rima Murany 106. Žito Danes je bil žitni trg iz-edno živahen ter t znamenju izrazile hose pšenice in koruze. Povpraševanje je bilo za ob-i predmeta dovolj intenzivno, za pšenico so bili zaključki po 215 d(, 220, za koruzo po 110—112.50 bačka nakladalna postaja. Potiska pšenica je veljala 222.50 in čez Tudi iz drovske banovine je bilo mnogo povpraševanja po blagu ter prccej zaključkov. — Pše-nična moka boljšo bačke znamke velja 355—360 nakladalna postaja. V Ljubljani so notacije neizjiruuienjcne. Zaključeno je bilo: 2 vag. moke, 2 pšenice I času primerno suhe koruze, 1 umetno sušene koruze in 1 vagon činkvantina; skupaj 7 vagonov Tendenca nei/.p.emenjena. Novi Sad. Notacije so neizprenien'ene. Pro* met: pšcnicu 14 vagonov, koruza 38 vagonov, moka 12 vagonov, otrobi 2 vagona, skupaj 66 vagonov, Tendenca neizpremenjena, Sombor. Pšenica: bač, okolica Sombor 77 kg ' žel. pr. 207^— 212!<;, 78 kg 210—215, sr. pr. 20? do 210, hlav. pr. 200—205, bi. Tisa šlep 207^ du 21214, bn. Peg;;, Dunav ilep 202;;—207!;, bn Bega. kanal 205 - 210, Koruza: bč. zrna 102И dc 107:4, bč. zrna marc \\1ХА-\\1У-. bč. april, ma: 117J4—122 Vj, bč. posušena, marc 117;;—1?2;>; Moka: 0, 00 330— 340; ostala ntizpremen ena Oves. rž, fižol, otrobi neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 2.32 vagonov. Budimpešta. Tendenca: pšenica in koruza i mlačna. Promet: srednji. Pšenica: marc 24 01 de 24.09, zaklj. 24.03-24.04; maj 24 91—25 zaklj 24.91—24.92; okt. 24.02—24.18, zaklj. 24.03 dt 124.04. — Rž: marc 14.85—15, zakli. 14.85—14 86 j okt. 16.56—16.75, zaklj. 16.53—16.54 — Kir„zn , maj 14 88—15.07 zaklj. 14.88—14 89; julli 15 41 do ; 15.60. zaklj. 15.37—15.38: transit maj 14 34—14.40 zaklj. 14.30—14.34. Г/CS Na ljubljanski borzi je bilo ziklwîeno: 2 vagona desk smreka-jelka, 1 v»g bilk. desk in 1 vagon teMonov. Tendenca mlačna. Ži\ i n a .Mariborski svinjski sejem. Na svin'ski чејсг I 24. januarja je bilo prignanih 85 svinj. Cene so I bile »ledeče: 7—9 tednov 280— 300, 3—4 mesece 350—450. 5—10 mesecev 430—850, eno leto 100< do 1200 Din. 1 kg žive teže 10- 12 50 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 64 svinj. Pisatelj Anton Leskovec t75 letnica moskovske univerze ((Г55—142«».) 23. januarja 1УЗ» jc po kratki, težki bolezni i nul \ splošni bolnišnici \ Ljubljani Anton Leskovec. finančni tajnik, vodja finančne uprave v Radovljici in slovenski pisutelj. Pogreb bo v soboto ob pol štirih i/, deželne bolnišnice \ Ljubljani. Tako in jxidobno sc bero te dni in nihče izmed prijateljev in znancev nc more verjeti bridke novice. Mlad mož je bil nenadoma iztrgan svoji rodbini, za katero je živel v tihoti in brezprimerni vdanosti, ljudstvo je izgubilo uradnika, ki ga jo nenavadno spoštovalo in ljubilo in — kako malokdo to ve — zu sloveasko književnost je izgubljen dramatični talent, Li je v najlepšem razvoju svojih sil, sredi tihih in resnih nihče dosegel. Pa tudi tega dela mu smrt ni pustila dovršiti. Ko je ljubljansko gledališče \ jeseni leta 1927. uprizorilo njegova ; Dva bregova (izšla pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, 1928). jo bila splošna sodba. svojih delih ni pisaril, ni obetal iu razlagal. Skromna, skoraj lukoničnn so njegova pisma, nekako uradniška, čeprav je nekoč opomnil, ko je govoril o svoji zaposlenosti, du je po naravi le inalo uradnik. Prisrčen in obziren v pisanju in občevanju je vendar zasledoval vse, kar se godi in tupatam jc čutil, da jc težko v samoti. Dasi ni bil med bojevniki, je vendar čutil: r-Scin brez literarnih stikov, v nekem oziru v zavetju, a lointain jKigrcšam novih sap.« (28. XL, 1929.) To je suha in bežna literarna podoba Antona l.eskovca. Pa kaj bi o njem kot tovarišu naših lepih studentovskih let — tiste predvojne dobe, ko smo sc gorenjski akademiki shajali in v okrilju -Slovenske dijaške zveze« igrali in predavali iu se vsem tedanjim pojmom in razmeram nakljub, z vero v edinega Kreka in z njegovim prijateljstvom in ljubeznijo v srcu. otepali in pretepali s konservativizmom in mislili, da smo največji junaki? Tone je bil tih, resen — pa jeklen — saj je študiral v Pragi med : Današk. — Pa čemu ta spomin, ko je vse prešlo in je ob smrti Toneta Leskovca tem brid-k „j.ši tu spomin na mladost? Anton Leskovec je bil rojen \ škofji Lok i 4. januarju 1891. študiral Kranju in v Pragi: leta 1914. je moral takoj \ začetku v vojno, bil v ujetništvu, nazadnje pa se je kot dobrovoljec vojskoval na solunskem bojišču. Po vojni je stopil v finančno službo in služil v Mariboru do leta 1927., nakar je prišel v Radovljico. Pred j kratkim je bil premeščen v Tuzlo, a smrt ga jc j dohitela še doma. Bolehal jc po malem že dlje na želodcu, skrita kal bolezni pa jc nenadoma pognala svoj smrtonosni sad. Težko operacijo nu želodcu je siccr prestal, a vnetje trebušne mrene je povzročilo nenadno sinrt. Antona Leskovca l>o ocenila našu literarna zgodovina kot enega izmed tistih talentov, ki jim ni bilo dano, da dozorc v svojih najboljših sadovih. Pa tudi to, kar je napisal, je z a kratko dobo njegovega javnega dela bogata žetev in i viden donos k slovenski drami. Njegov spomin naj živi. njegova duša naj uživa večno plačilo! ' '''-K. 99 Cas ti (Znanstvena revija Leonove družbe, januar 1030: urednika dr. F. Lukman in dr. F. Stelè. Celoletna naročnina 30 Din.) Januarska številka Časat je po načetih problemih izredno aktualna. Mariborski bogosloveo d r. A 1 e k š i č obravnava v razpravi Krščanski aktivizem vprašanje, kateremu elementu gre v religioznem življenju prvenstvo: intelektu, spoznanju. kontemplativnosti, z eno besedo, Logosu. ; Ji volji, hotenju, aktivnosti, Etosu. \vtor, ki se opira ind i na Berdjajeva (Spasenie i tvorčestvo, dva ponimonja lirislianstva), sicer po tradiciji katoliške filozofije prvenstvo priznava Logosu, vendar I Ki je glavna tendenca njegovega članka, da prenočuje ogromen pomen aktivizma in stvariteljske-ga podviga v življenju katolika zlasti v moderni lobi. ki je emocionalno-aktivistično usmerjena. V bistvu isti problem je predmet finega iu = prozorno jasnočo pisanega eseja dr Aleša Ušc-uičnika o dveh tipih religioznosti: intelektualnem in afektivnem. ki ju z umetniško dovršenostjo pojasnjuje, prvega ob sv. Frančišku asi-škem, drugega ob sv. Dominiku. Pri prvem tipu iina prevalenco um, pri drugem srce; oba »ta pa onako legitimna ter se vzajemno dopolnjujeta. Intelektualni tip; po spoznanju k ljubezni, jo sicer po sebi odličnejši, kakor dokazuje avtor ob Akvineu, drugi bolj užiga. vsebuje pa zato večje nevarnosti. ker je čuvelvo menljivo iu varljivo pa lahko zavede v subjektivizem. Predstavniki efektivnega lipa so v dobah, kjer trčila obe miselnosti v svojih skrajnostih druga ob drugo, bolj izpostavljeni osebni tragiki ko intelektualistično usmerjeni duliovi, ki se prizadevajo za umsko fundacijo religioznosti. Pravilno pa je lc, če si vzajemno pomagata k enemu in istemu cilju popolnosti v božji ljubezni. Dr. J. A h vin začenja široko zasnovan, z veliko akribijo in objektivnostjo pisan obzor o socialni orientaciji katoliški1 mladino v Nemčiji ter analizira najprej tako zvano Vitu> Hellerjevo gibanje, kojega program in smer slovenski Ogenj označuje kot sebi sorodno. Hellerjevo gibanje gre za enotno proletarsko fronto, novim lastninskim pravom in prevzemom produkcije po delavskih strokovnih organizacijah; njegovo'stališče do cerkve in njene avtoritete pa se zdi, da ni docela Jasno opredeljeno, v političnem oziru pa cepi skupno katoliško fronlo. Vendar pa jo Ia akcija vsem katoličanom glasen opomin, da jo treba znova poživiti katoliško socialno delo. Zelo važna je ludi beležka A. Г. <, Pravdi o pojmu lastninske pravice«. —b— Drainčeva lirika (Rade Drainac: Bankete, pesmi, K nji žara »Svetlost«, Beograd. 1930. 4". 48 str. 20 Din) Razvojna pot Radojku Jovanoviča / Modrim smehom« do današnjega imensko stilizi-ranegu in ne po naše zvenečega Rade Drainca je dolga in pisana. Od poizkusov v Dučičevi tna-niri se jc sorazmerno naglo sproščal in po več zbirkah izkristaliziral v pesnika s svojim obeležjem. Njegov zadnji pomembni mejnik je pesniška zbirka Bankete, ki je svojo končno ureditev dobila v manastiru Matka in na vsej poti, ki jo je Drainac lansko jesen preromal (K) Šumpdiji, ob deročem Ibru in v Povardarju. Takrat jc lirske potopisne skico objavljal v »Pravdi« in deloma v -Politiki«. Pečat te poli jc tuintani neizzivajoče poudarjen tudi v tej zadnji knjigi. Banket', je skoraj skozinsko/. intimna zbirka z naslednjim posvetilom: -Tebi. dragu Cicu. ta peneči se ocean lirike za eno kapljo ljubezni iz Tvojega srca.. Najliričnejši Drainac je v njej. Poln barv in vibracij in drznih |>o-dob, izumetničeno tu j in južnjaško domač, prisrčen in odbijajoč, trubadur in obsojevavcc, mestoma banalno vsnkdunjen in s svojevrstno filozofsko podlago. Poudariti jc treba, dn je »Banket« umetno zabrisana in bogato z zunanjostmi zastrnjena avtobiografija Drainčeva in ima zato med dosedanjimi njegovimi deli največjo vrednost. Drainac je iščoč skrajnostnik. I/ vsake posamezne pesmi ostro izstopu neko specialno avtorjevo gledanje in stališče do splošno priznane in po teoretikih legalizirane umetnosti. Skoraj i/ vsakega verzu lahko vidite, da je iskal za resonančnim, kontrast in ekso-tičnosl vzbujajočim izrazom. Poetičnost V starem. romantičnem smislu pri tem vsekakor trpi Mi ker je Drainac talentirana in ske/i več let brušena pesniška osebnost, je v vsako pi -cm kanil i » kapljo dve primarne pesniško esence iz svojega zlatega studenca. V pesmi lie ;re toliko /a zununjost, ki je akcidentulna. kot za talent. In zato trdno verujem, du bo ii"\.i pesem 7 novo vsebino in novo obliko v enem ali dveh desetletjih splošno prodrla in v pieeejšnji meri zatcmniln «tare veličine. Formalno je Drainac svobodnjak. Rime so rdeke pri njeni. Ritma (v smislu raznih poetik) ni. I juhi dolg stavek. Ornamcnlalnih figur ne rabi. Zato, ker mu jc jezik dovolj krepak. Interpunkcijonalno je nedosleden. Sedaj pa samo še pav podrobnosti! O sebi - pesniku pravi: Ja rekoh s\c, ju dadoh sve! — rPlatio sani skupo sve ove stihove. krvave od života!« — -Ja više nikog pod nebom licinaml« — portumu inanastirskiin životopis svoj ispisujem. nugnut nad srcem kao derani nad bunarom. • O sebi-človeku poje: Krstače od ulica ložo na plečima mojim.« — Mladiči balkanski, sanjajte o bratstvu in večnoj harmoniji duše!« — -Sutru eu preko radiu na njti.jor-škoj berzi srce da kotiram.« — Drainac se ne prodaje za j cd no dugliie . (gumb) od fraka!-: Najodkritosrčnejša med vsemi pesmimi .je gotovo : Odgovor ua majčiuo pismo«: Mati. nisem jxiznbil na tvoje rute rob. s solzami zalit, nisem pozabil nu stari uiaklcn ob jezu /a mlinom... mati. nisem pozabil nu tvoje voščeno lire in toplo naročje, na preproste besede, ki ko gorska trava delite, in vso vem. ko da je včeraj bilo... Ljubim tvoje žuljave dlani, ki jih imajo vsi ponižani in majhni. Kljub temu. dn sem vse /uigral, mati. sem ohranil košček čistega srcu za tvoje dlani.. Zanimiva je ona z naslovom: Rade Drainac (• Pesnik, apas i protêt. Don Kihot. [kiročni l jubavnik i stihotvorac .. .<). »Balada o rav:vc-talim kestenovima je enu najmočnejših. — Sunio še par primerov najčistejše lirike, ki j.i danes imamo: Sanje boš zbirala, ko bele glavnike po topli jutranji postelji.« — A kad svano. dodi. pozujmičii li krin iz vu/e. /a se-čanje na prošle danc.« Sanjućcš kišnili zora oči črne i/ krupne, suksije (lonci / rožami) su sivih prozora. šešir pun mrtvoga cvcču ...« — Ni kad iz očija njenih jasno mi nije bilo, da-li ljuba v večno na svetu živi.« Da končam ž njegovim pesniškim testamentom: Ako jedna gospa bude želela du spava nnporedo su mojim grobom, okrcnite jo j usne ku moine srcu. Više (iznad) moje gline ni ploče ni poprsja.< Mislim, du i/ citiranih verzov jasno izstopa Drainčcv lirski talent. Naslovilo stran je risu! zuuiii slikar Petrov in je skrajno kalejdoskopska in vratolomno teatralična. Simbolično je zložena i/ več slik in fotografij. Beograd, 22. jun. 1930. Tone Potokar. Doba carice Klizabete, hčerke Petru Velikega, pomeni višek uspehov ruske zunanje |к>-litike. Leta 1760. je zavzel Černišov Berlin, in jc bila Prusija nu robu propada. Pet let poprej, nu dan sv. Tatjane, god matere znanega mecenu in prosvetnega delavca Ivanu Šuvulova, je doživela Rusija tudi najpomembnejši kulturni dogodek: v Moskvi jc bila ustanovljena prva ruska univerza. Seveda obuja sedanju obletnica veliko žalostnih spominov Kot nad vse občutljiv organizem je doživela univerza po sovjetskem prevratu posebno težke udarce. Nepregleden je tudi seznam njenih osebnih izgub. Izmed profesorjev jc n. pr. umrl že letu 1919. nn ulici popolnoma izčrpan znani slavist V. ščepkin predaval je jugoslovanske jezike in književnost). Uglednega jurista. prof. rimskega prava I. Pokrovskega, jc zadela srčna kap med tem, ko jc vlekel breme drv \ svoje stanovanje v petem nadstropju. Matematik docent A. Volkov jc bil ustreljen. Kljub temu ne bo izgubil 23. januar, nekdanji praznik moskovske univerze, svojega globokega pomena. Moskovska alma mater jc sicer mlajša kakor Sorbona, Oksford. praška Karlova univerza, a je vendar starejša kakor znani visoki šoli v Berlinu in Bonnu. Ustvarila je svojo dragoceno kulturno tradicijo in obuja svete spomine. Med njenimi gojenci so bili: avtor prvih ruskih komedij Fonvizin. Gribo-jedov. rierccn, Bclinski, K. Aksnkov, Lermontov, Gončarov, I. Turgcnjcv in veliko drugih imen, brez katerih si nc moremo misliti ruske duševnosti. Med njenimi profesorji jc bilo izredno veliko svetovno znanih strokovnjakov. Slovenci se morajo spomniti vsaj Korša. ki je obvladal toliko jezikov, da ga je imenoval šega v i historik Ključevski tujniku pri babilonski zmešnjavi«; prevedel jc v ruščino vsega Prešerna. Ozkosrčni muteriulizem, ki kraljuje na sedanji moskovski -prvi državni univerzi« nima ničesar skupnega ■/ nekdanjim znanstvenim in prosvetnim delovanjem. Pročelje t. z v. -novega« univerzitetskega poslopju niso zaman krasile zlate črke napisa v cerkveni slovanšči-ni: -Svet llristov prosveščajet vseh«. Zdaj so sicer odstranjene s skromnim križcem vred. ki je kazal univerzitetsko cerkvico. Cerkveni prostori so namenjeni pod Sovjeti zgolj --večernim družabnim sestankom« komunističnih nustnvl jcnccv. A do prevrata jc bilo po stari ruski univcrzitelski navadi bogoslovje obvezno za slušatelje vseh fakultet V okrogli, s stebrov-jeni obdani univerzitetni svečani dvorani, edinstveni nu' Ruskem, delil arhitektu Domeniku Gillinrdija (okoli 1. IS20.) so se nekoč objemali in od navdušenja plakali mol seboj nepoznani ljudje po preroškem govoru Dostojevskega ob Puškinovih slavnostili. Materialistična filozofija ni nikoli v Moskvi premagala idealistične smeri. Pod okriljem univerze jo delovalo in vtisnilo svoj pečat vsemu moskovskemu kulturnemu življenju Psihološko društvo, katero sta vodila profesorja Ix>-pntin in S. Trubeckoj in katerega stalni cost je bil Vladimir Solovjcv, ki je tudi na moskovsk'i univerzi predaval svojo idealistično filozofijo. Pod njih vnlivi se je ustvaril versko-fHozofski krožek okoli Bcrdjujeva, in v Moskvi je spisal profesor Novgorodcev (umrl v emigraciji kot profesor na ruski juridični fakulteti v Pragi) svojo knjigo o Mladinskih idealih«, katera je obvarovala toliko ruskih naraščajnikov mar- | ksistovske zmote. Najbrž ne bodo priredili letos v Moskvi nobene uradne proslave I751ctiiice najstarejše ruske univerze. Zato sc bodo sooinnili na njo in ji želeli srečno bodočnost polog njenih nekdanjih gojencev tudi vsi. ki verujejo, da se bo otresla ruska duševnost sedanjega tujega ji materialističnega jarma! j Zagrebško pismo Med letošnjimi publikacijami »Matice Hrvat- i ske senahajajo i ženske Narodne pesmi, ki jih je 1 uredil dobri poznavalec narodnega blaga dr. Ni- ; kola A n d r i ć. V glavnem so to lirske Ijubavne j pesmi krajšega obsega iz raznih hrvatskih krajev, j ki so bile. zabeležene v različnih dobali devetnaj- j stega stoletja. V svojem ljubavnem pesniškem tvorstvu je narod znal vedno ohraniti pravo mero | in okus, seveda je pri obilici tega blaga — nič ! manj ko 512 pesmi — često tudi veliko enoličnosti : in šablone. So pa pesmi, ki po finosti motiva in ! formalne dovršenosti zaslužijo mesto med najbolj umetniškimi tvorbami hrvatskega genija sploh. Pobija pa ta zbirka tudi mnenje, da je hrvatsko narodno pesništvo pretežno epskega značaja kolikor pa je lirska, da je manj vredna. V resnici pa ' stoji nasa lirika na isti višini ko epska. Na primer: Da sam, Bog do, bistra voda hladna, .la bih znala, gdje bih izvirala Izvirala kraj dragoga dvora. Nek me nosi moga dragog seka. Nek ino nosi moga dragog niajka. Ne bih li joj srcu omilila, Ne bi li mi sina poklonila ! Ali pa ta-le. v kateri pazite na abstraktnost prispodobe: Divojku je since (solnce) bratimila: Oj li stince, moj po Bogu brate! Kaži pravo, moje srnice žarko. Hi li lipo pogledati bilo. I »a mi se je ôkititi mladoj, Okititi od tebe vručinom, A rosicom od litnjega danka. A sjajnošću žarkoga inisécn A hitrinom gorskoga jelena'.' I'a da mi se curi zaigrati Do taboru čara čestitoga. Ili li caro pregorio tabor A za meno kletmi divojku'.1 Heviju Život , ki jo izdajajo hrvalsKi očetje jezuiti, je jwsvotila prvo številko svojega letošnjega letnika šolskemu ipra-anjn. P. Koželj raz- pravlja o božanskem pravu Cerkve na vzgojo, P. Grimni informira o šolstvu na Nizozemskem, P. Poglajen piše zelo aktualno in dokumentarno o boljševiški šoli. V Pregledu so objavljeni uekater izstrižki iz naših šolskih knjig. To številko priporočamo vsakemu, kdor se zanima za šolsko vprašanje. ( Život , Zagreb, Palmotičeva ulica 30.) л Mesto Orlovske straže je začel izhajati Križ', ki so ga pokrenili dr. Avelin čepulič ' drugovi, List je borbeno katoliški. Disky. f Dr. Jaroslav V S ček Dne 20. I. in. je slavil slovaški narod 70 lei-nico rojstva enega izmed največjih svojih kulturnih delavcev, dr. Jaroslava Vleka, profesorja češkoslovaške književnosti na praški univerzi. Četudi je po rodu Čeli, se je že v mladih letih posvetil študiju slovaškega slovstva. Z mravljino pridnostjo se je poglobil posebno v davno minulost slovaške kulture. Zbiral, prerešetaval in uporabljal je vse, kar mu je bilo dostopno. Iz teh raztresenih, neznanih in neizrabljenih spominov slovaškega duševnega življenja v davni preteklosti je sestavil Zgodovino s 1 o v a š k e književnost i. To delo je v resnici mnogo več kot pove skromen naslov. Vlčkova Zgodovina slovaške književnosti je tisla sveta slovaška knjiga, ki jo iz nje črpala narodno zavest in samozavest vsa Iu generacija slovaških voditeljev, ki stoje sedaj na čelu slovaškega prosvetnega in političnega življenja. V oni dobi, ko o Slovakih vsled madjarskega jarma nikdo ni moge! in ni smel povedali ničesar dobrega, v dobi, ko se je Slovakom odrekala pravica na življenje, l;o so se Slovaki sami v obupu nad svojim narodom že začeli odrekali svoje narodnosti, je postavil prof. .laroslav Vlčel; pred slabotne slovaške duševne oči s svojo knjigo zrcalo, v katerem so Slovaki spoznali sami sebe, videli svojo preteklost, spoznali v pravi luči sedanjost in pa vse listi; speče sile, ki bi mogle ustvariti srečnejšo in svobodno bodočnost. Vlčkove delo jo tem znamenitejše, ker kot pisec Zgodovine češke književnosti vrednoti slovaško kulturo in njeno naloge ■/, višjih vidikov kot je ozko slovaško. Vlčok je odkril slovaškemu izobraženstvu v svojem portretu slovaške preteklosti tisti živi vrelec energije in vedno svežih sil. ki so omogočile delo za vsestransko delo za narodno svobodo, lirez Vlčka bi bilo osvobojenje slovaškega naroda skoraj nemogoče. Zato je VIček eden izmed najzaslužnejših mož za slovaški narod. Delo znanstvenikov in največjih kulturnih delavcev sicer ni šumno in sc ne javlja v živahnih političnih manifestacijah; toda njihovo delo ustvarja trajnejše vrednote od politikov in diplomatov. Oni šele zgrade trdno temelje za vsestransko udejstvovanjc kakega naroda na vseh poljih duševnega, gospodarskega in fizičnega življenja. Zato so zasluge prof. dr. Jaroslava Vlčka leni večje. —b—- Ko so črkostavci stavili zgornje vršilce v proslavo njegove 70 letnice, jc bil Jaroslav VIček v smrtnem boju. Umrl je ravno v predvečer svoje sedemdesetletnice. Rodil se je 22. januarja 1860 v llaiiski Bislrici nu Slovaškem kot sin slovaške matere in češkegu r.čela, ki je bil gimnazijski profesor. Leta 1S8K. se je liabilitiral ua stolico slavistike na praški češki univerzi. Slovstvena zgodovina mu je bila borba ter zgodovina idej in oblik. Proti prejšnjim književnim zgodovinarjem študira VIček posameznosti, ali lic posveča pozornosti njim samim, ampak miljeju, iz katerega so izšla in kjei so tvorili svoja dela posamezni pisatelji. Vedno išče ludi idejne vplive v sosednjih narodih. VIček ni suhoparen znanstvenik, ampak porlretist življenja. Zalo je tem večja škoda, da ni dokončal svoje Zgodovine češke književnosti, ki je izšla v štirih knjigah od 1. 1807. do 1020. Najvažnejše njegovo dele pa jo v slovaščini pisana Zgodovina slovaške književnosti- : Modra ptica - št. 2. Pravkar jc izšla druga številka tega mesečnika, ki ga izdaja založba »too. dra ptica brezplačno za naročnike svojih rednih publikacij. (V prodaji velja posamezna številka šest dinarjev.) — V svojem uvodnem članku »Naša knjiga-: tolmači Jakob Šolar, naš odlični esejist in kritik, kako jo dobra knjiga človeki: potrebna, (članek sam jo izšel žo v /Slovencu dne 3. januarja 1930.) Naslednji prispevki nam predstavljajo T h o m asa M a 11 n a , letošnjega no-sitelja N'oblovc književne nagrade. J. Vidmar podaja kratek, a izčrpen pregled njegovega pisateljskega delovanja, Božo Vod usek pa jo prevedel njegovo črtico : Gladujoči : in pa njegovo voščilo Knutu Ilamsunu k sedemdeseletuicic. članek »Knjižno leto 1029« (J. T.) nikakor ne odgovarja svojemu naslovu, marveč jo noka nesmotrena polemika: najprej so avtor pritožuje čez pomanjkanje bibliografskega materiala, nato preskoči brez vidne zveze, v pohvalo založnika Schvvenlner-ja, n?posled pa izrasle v napad na knjižne družbe. Dasi vsebuje članek kako dobro zrno, je vendar v celoti pogrešen. — Anton Oevirk je v tej številki začel objavljati svojo »Litcrane zapiske« (zakaj 11e književne?). Po daljšem uvodu,1 v katerem tolmači namen teli zapiskov in svoje slališče, sledi dokaj kratek prikaz R a b i 11 d r a n a l h a T a g o r e j a 11a podlagi njegove knjige »SadbanSc. — Važna jo objava slovenskega prevoda »Uvoda v kralja ua Betajnovk Barlolomca Calvija, ki jc v tej številki začel izhajati iu s katerim je imenovani opremil svoj italijanski prevod Cankarjeve drame. — Med poročili ocenjuje Anton Oevirk nemški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, k je izšel v založbi Nietham-mer na Dunaju. — Lisi krasita po ena reprodukcija M. Maleša in Fr. Sti plovška poleg sliko Thomnsa Manna, * Novn Claudelovfi drama in esej o Sv. I f i— eroivnui. Pravkar je izšla s precejšnjo zamudo jesenska knjiga le izvrstne francoske književno revije. Na prvem mestu je objavljena povsem nova drama Pau'n Claudela: Le livre de Chrislophe Colomb. O tej drami bomo še obširneje poročali. Ne da bi navedli druge stvari, preidemo k obširnemu eseju Valéry Larbauda »Le palron des traducleurs«. Tu nam predstavlja pisec ne-prekosi ji vega prevajatelja sveteja Pisma, čudovite ga tvorca Vulgale., sv. II in r on i m a. Polef izvrstno izpeljanega življenjepisa, 1111111 podaja Lnr. baufl glob-ko in izčrpno analizo njegovega pisatelj skega in zlasti prevajalskega dela. Ob zgledu sve> lega Uieronima je pisec predočil/čitatelju prevajalce pav cxellence 1er splošno ocenil in analizira' umetnost prevajanja 1er veliki pomen le stroko \ kulturnem življenju vseh časov. Ta študija zasltiž' pozornost čitatelja tem bolj, ker je književnost o umetnosti prevajanja zelo skromna in pomeni Lar-'iaudovo delo brez dvoma nekaj fuudamenlalnegi v tem pogledu. Omenimo naj,, da je V. Larbaud eden najpomembnejših prevajalcev našega časa. IMchtuiig u ud Welt«, vsukonedeljska prilog. ■Prager Presse prinaša v 3. številki tega leta prevod Ivan Cankarjevega Dopusta od gospe Jirku in prevod dveh Prešernovih sonetov iz magislrala, ki ga je napravila Lilly Nowy. Vsi prevodi so prvovrstni. Delavski otrok .Sirolišče iu otroško zavetišče na Viču.) Ko človek pogleda v delavske revirje, se ua prvi pogled nehote razveseli nad veselimi in mnogoštevilnimi otroci, ki skačejo veselo po dvoriščih. Nehote človek pomisli, da delavca m zajela bela kuga«, ampak da je ostat zdrav in priroden. Toda temu ni povsem tako. V majhnih delavskih hišicah ali v še manjših stanovanjih stanuje dostikrat v enem ali dveh prostorih po dvoje, trojo obitelji in tako je mogoče, ako ima vsaka obitelj vsaj po enega otroka, da jih vidimo potem okrog hiše vedno dovolj: Bela kuga., je zajela ludi delavstvo; in lo še prav posebno: to se opaža zlasti pri mlajših poročencih. Kolikor pa jih ima otroke — jim skoro ne morejo postati vzgojitelji. Navadno je položaj tak, da se delavski starši ne morejo brigali za deco. Oče in mati hodita ua delo, a otroci ostajajo pod nadzorstvom najstarejšega otroka ali bližnjega prijatelju ali znanca ali pa jih prepusle ulici. Tisti kratki oddih opoldne ne zadošča niti, da bi mati pripravila poš en obed, kaj šele tla bi se pozabavala z olroci in sc pečala z njimi! Tako se zgodi, da otrok baš v oni otroški dobi, ko najbolj hrepeni po materinem objemu in j)o očetovih pripovedkah, ne vidi drugega, nego le tuje, neprijazne ljudi in zgodi se, da postane in ostane tako otrok že od zgodnje svoje mladosti zagrenjen. Kako bi bili ti otroci srečni, ako bi so stalno mogli zateči v kako zavetišče, kjer bi bili kakor doma v odsotnosti staršev. Toda takih zatočišč je Se prav malo iu so povečini plod privatne iniciative in krščanske požrtvovalnosti. Treba bi bilo vsekakor posvetiti veliko pažnjo temu važnemu vprašanju. Danes skušata lo vprašanje rešili dva čini-telja: oblast in cnritas. Prirejenih imamo v Ljubljani več dečjih zavetišč, ki jih jo ustanovila in ki jih vzdržuje mestna občina. Tudi v nekaterih drugih krajih imamo poskuse take reši i ve tega problema. S liho krščansko ljubeznijo pa dela mnogo ka-vitativnih ustanov, ki vse lepo procvitajo. Krščanska ljubezen živi, dela in seje zlata zrna Kristove ljubavi v mlada, zapuščena srca. Zelo dobre ustanovo v teui oziru so n. pr. dečja zavelišča Vm~ cencijevih konferenc. Mnogo jih je in po vsej deželi nosijo svoj tihi blagoslov. Ena najlepših, najmodernejših in najuspešnejših ustanov le vrste pri nas jc pa gotovo olroška sirotišnica in dečje zavel šče na Viču Tja dot na Vič sem se napotil, da bi ogledal to lepo ustanovo Šel sem k voditelju in počelniku zavoda. Il g župniku p. Teodorju Tavčarju. O. župnik me je sprejel z rahlim nasmehom iu se z izredno ljubeznivostjo razgovarjal. s Kaj da mo je vodilo pri ustanovitvi sirotišnice in otroškega zavetišča?! — Potreba; zanemarjena mladina, ki v našem delavskem okraju ua splošno nima dobre, mnogokrat pa sploh nikake vzgoje in oskrbe, me je napotila, da sem započel lo akcijo. Posebno moram poudariti, da je v naši župniji mnogo tobačnega delavstva, ki potrebuje za svoje otroke lo ustanovo.« Kako so ljudje sprejeli zavod iu sc vedli do akcije ? Vsi so pozdravili delo in ga spremljali •'. veseljem in zanimanjem — Večkrat smo bili že čisto brez sredstev; hoteli smo že parkrat zapreti zavetišče Takrat so hodile matere prosit, naj ne prenehamo z zavetiščem.c Nnmen zavoda jo nuditi mladini, došolski in šolski, v času, ko ni staršev doma, duševno in telesno oskrbo in nadzorstvo. »Kalera so sredstva, ki jili uporabljate v dosego tega namena?« •»Zavod vodijo čč. ss. usmiljenke. Imajo svoj čisto specifični način vzgoje: Združujejo etično in materielno vzgojo. Navajajo otroke, da zro in uravnavajo vsa svoja dejanja po vcčnos;nih, verskih vidikih. Tako n. pr. če kaznujejo otroka, se on tega zaveda, da je bil kaznovan zato, ker je nekaj naredil, kar ni bilo v skladu z božjim naukom itd. Vse je tako urejeno, da je ves čas izrabljen. Priprava za šolo, igre, delo — vse pod nadzorstvom in spretnim vodstvom ss. usmiljenk. Materielna vzgoja otrok, ki posečajo samo zavetišče, se omejuje na opoldansko kosilo. Več jim pri najboljši volji né moremo nuditi. Za to prispevajo starši na tedeu 15 Din za otroka; jasno, da bi s temi prispevki ne mogli kriti še z daleka ne efektivnih stroškov prehrane, kaj šele, da bi mogli misliti na povečanje in izgraditev zavoda. Veliko večino izdatkov krijemo torej s podporami in darovi, ki jih, hvala Bogu, ob razumevanju ljudi in oblasti, prejemamo še v precej zadovoljivi meri.« To so olroci zavetišča; In otroci sirotšnice? »Ti so v popolnoma brezplačni celotni oskrbi. Čez dan so skupaj z otroci zavelišča, po noči pa po svojih spalnicah. Sicer pa posečajo šolo, če so že dovolj stari.« Kaki so otroci po starosti in po starših? Koliko jih je? »V zavod sprejemamo olroke — od dojenčka do 14 leln. Ravno kar imamo Iri dojenčke, imeli smo jih pa že ludi osem. Vsega skupaj ima sirotišnica kakih 80 otrok, v zavetišče jih pa pihaja različno š'evilo; približno od (30 do 70 jih bo. Vsega skupaj je torej okoli 100 otrok. V sirotišnici je večina olrok ali brez slaršev ali nezakonskih ali pa od ma'er-vdov Ostali so j>a od staršev, ki so ves dan zaposleni z delom. Vendar je velika večino otrok v sirotišnici —ponavljam — nezakonskih.« Kateri olrok more priti v sirotišnico, kateri v zavetišče? :>Za vsakega otroka, župljana viške občine, ki ga ni mogoče nikamor dati v oskrbo, se najde prostor v sirotišnici. — V zavetišče pa more pohajati vsak otrok, ako ga starši pošiljajo. In Vi, č. pater, kako mnenje imate Vi o tem zavodu? >Brez dvoma je to najboljša ustanova viške župnije. Dvaindvajset let sem že tu na Viču, poskušale so se že vse mogeče organizacije in ustanove — nobena se ni obnesla za dolgo. Vzplamtelo in ugasnilo je. — Ta pa Ла1по, počasi a gotovo, napreduje in raste. Vidim in sem vesel.'da je s to ustanovo krščanske ljubezni poseben blagoslov božji.« Dvignil se je: Pa .jo poseliva in se boste sami prepričali, kako je v resnici!' Medpotoma — iz župmšča do sirotišnico — mi jo pripovedoval vljudni gospod še marsikako zanimivo podrobnost iz dela za to ustanovo: t) brezobrestnem posojilu za zidanje, o prejšnji Ločnikar-jevi hiši, ki so jo podrli in zdaj postavili veliko, enonadstropno stavbo, da pa bodo gotovo morali Se povečati, kaki so načrti itd. Stavba. Lepo ograjena stavba, z velikim vrtom in dvoriščem, naju je pozdravila. Zadaj zn Društvenim domom. Tam, v Drušlvenem domu, je bil prvi početek zavetišča. Dve sobi nad vhodom. Zdaj je pa Društveni dom kar skrit. Vso je lepo in premišljeno zgrajeno. .Dvorišče, to je poleti radost otrok, se nasmehne pater. : No, Niko, kaj pa ti tukaj delaš?- Malček se jc bil pojavil med vrati: Rdeča lička, sinje oči; zaupno in glasno prične: Hvaljen bodi...« Kar hitro pojdi uolri, da te ne bo zeblo!« ga potreplju ljubeznivi pater. Deček sleče v vežo. — 1'osetiva kuhinjo: Sestre jo ravno snažijo. Moderno je opremljena Priprava za gretje vode. V vsej hiši je namreč vedno mrzla in topla voda. Shramba za jedila, ponikalnica — vse čedno, svetlo, snažno: Koliko truda lo stane! — Poseliva dalje v pritličju učilnice: za dečke, Id je prazna. Nato pa v prihodnjo, za malčke, ki še ne hodijo v šolo. Baš po obedu je. Vsi spe, naslonjeni na klopi. Nekoliko odrasle deklice, ki so tu kot varstvo — izdelujejo svoje naloge. Kakor da bi človek bil prišel v zakleto deželo palčkov, se mu nudi pogled na le speče mo-žičke. — Med nje se je že tudi prikradel in že zadremal mali Niko iz veže ... Stopamo v naslednjo učilnico. Šolski otroci, izdelujejo svoje naloge za šolo pod nadzorstvom č. sestre. -Hvaljen bodi... doni pozdrav, č. sestra razlaga: : šolskih otrok imamo trenutno kakih 30, manjših istotako. Delamo in se učimo... je torej: Spodaj, v pritličju so učilnice, obednice, kuhinje, v prvem nadstropju so spalnice, ]>od streho bolniške sobe in sobe za strežnice. — Greva v prvo nadstropje. Stopnjišče je snažno, lepo okrašeno z rožami, človek je kar domač: prijetno mu je med tem zelenjem sredi zime. Umivalnica: Mrzla in topla voda. Spalnice, po vrsli: Majhne, ljubke posteljice, moderno opremljene z mrežo iu vložki, z nočnimi omaricami, vse čisto, snažno, da je veselje. Oddelek za do enčke. Tople sobice, trije krepki malčki leže v posteljicah. Ena izmed č. sester jih neguje podnevi in poneči. — Poleg jc tudi sobica za nadzorno osebo poneči z ležiščem. — še v podstrešje stopiva: Bolniška soba, ki pa ni v uporabi — kdo bi ludi zbolel v taki oskrbi! — ter sobe od služkinj. čč seslre imajo spodaj v prvem nadstropju svoj oddelek, kjer negujejo pod varstvom prebl. Device nebroj cvetk. V slareni delu poslopja, ki jo se ohranjen, so priredili provizoričnu kopalnico iu pralnico. V slednji je zanimivost praktični, higienični kotel iz Švico — : Priča razumne praktičnosti in ekonomičnosti — kakor vse. -Pa lo je le začasno: To se bo podrlo in povečala se bo vsa stavba, da zadostimo potrebam, razlaga spremljevalec. Ob koncu dvorišča imajo gospodarsko poslopje. Pridne seslre vodijo svoje gospodinjstvo v kar najboljšem in največjem obsegu: Kakor vidni božji blagoslov raste in se razširja ustanova v prospeh delavskih, predmestnih zapuščenih otrok, ki jim nadomesluje cčeta ln mater, v veselje ustanovitelja in voditelja č. p. Teodorja in v slavo božjo, ki je bila in ostane osnova vse krščanske karita livnosti. „SPECTRUmd.fi Ivo n!coot»Pa»a Vil Celovška cesta 81 — Telefno 2343 Zagreb, Osi ek. Središniica : ZAGREB .'realno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vse!-velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izobčene plošče, vsteklevanie v med. Fina, navadna ogledala. RCG9NAI DHNEGI so najnovejši in najpopolnejši računski stroji. Na zalogi pri tvrdki LUP. BARAGA- UUBUANA Šelenburgovn ulicn štev. 6 Telefon 29-80 Hochey na ledu V zadnjih letih je postala igra hokeya na ledu središče zimskega športa po mestih. In to po celi Evropi. V vseh večjih mestih Avstrije, Nemčije, Češke, Madjarske, Italije itd. .se vrši leknia za tekmo, kakor hitro nastane hladnejše vreme. Kot mejnik v razvoju te nadvse zanimive igre je, smatrati sedanjo zimsko sezono. Po prošlih olimpijskih igrah so bili to zimo prvič na Dunaju in Berlinu Kanadčani, ki imaio v tej panogi športa prvenstvo. Razlika med kanadskimi liokey-igralci je približ.no taka, kakor je bila v nogometu pred 30 leti med evropskimi in angleškimi nogometiiši. To,ho pokazale tudi zadnje igre, ki so jih odigrali Kan; ■ -č.a-ni na Djmaju in Berlinu. Docela drži tu star Cezarjev izrek: îVeni, vidi, viek. Niso s-nio Kanadci senzacija za Evropo. Te dni gostujejo v Berlinu japonski dijaki, moštvo igralcev hokeya na ledu. Paradoks. In vendar je hokey na ledu na Japonskem med dijaštvom zelo razvit. V tekmah, ki so jih odigrali proti berlinskemu moštvu, ni4o dosegli usppha. V j>otju so bili décela enakovredni nasprotniki.. Ker so pa fizično zelo slabi, so v glavnem trenutku odpovedali. Po kazi 1 i so pa sijajno tehnično igro. Dosedaj se sploh ni vedelo o Japoncih kot igralcih hokeya. Je tako kfkor na Olinipijadi z Indi ci. Nihče ni vedel, da Indijci goje liokoy (Indijci so znngali na prošli Olinipijodi v hokeyu na travi, ki je sorodna igra hokevu na ledu), pa so slavili zmago za zmago. Nu splošno prerokujejo hokevu na ledu bodočnost ln to v mestih, kjer je bil tudi pozimi nogomet središče športnega življenju. Z"torej tudi ni čudno, če so se ludi v ii"5i ožji domovini našli prop"gatorji te panoge športa. Da ne bi imeli tako mile zime, ne bi nas ločilo mnogo dni od prve javne tekme. Naravno, da ne bi igrali takoj s Kanadci., Kanadci bi bili za irše r-zmere že klubi iz Koroške, kjer se ta sport noji že doliro. Povemo pa takoj v uvodu, da jo usnjen razvoj te panoge moe;oč samo, ako imamo dn'»8o sezono z umetnim ledom Le če bo omogočen dolg trening, se bo hokey razširil. Kako se hokey igra r Sodn k za golom .5 a : \iV il E i— ° .....- Go» Naiveć 40 m široko igrišče © Sredina i -o Goi V »S O N B' Sodnik za golom J Gornja slika predstavlja hokey igri?*?, ki je lahko na,več SO metrov d'4jo in največ 4u metrov široko. Najprimernejše je igrišče o5 metrov dolgo in 25 metrov široko, kazdeljeno je ua tri enake dele. Na vsaki strani je gol, ki mora biti oddelčen od meje igrišča največ 4.50 metra in najmanj 1.50 metra, pač po velikosti igrišča. Igrišče samo je omejeno s približno 25 cm visoko leseuo ograjo. Za vsakim golom izven meje igrišča mora biti prostor za posebnega »gol« sodnika. Tudi ob straneh igrišča sta dva prostora, eden za surkcijonarje, drugi pa za rezervne igralce in časomerilce, v primerih kaznovanja igralcev. Gol je visok 122 cm in 183 cm širok. Mesto žoge se igra z gumijasto ploščo, visoko 2.54 cm m ki ima 7.62 cm premera. Težka mora biti najmanj 141.5 in največ 171 gramov. Vsak igralec ima štirioglato pa'ico, ki jc ua koncu zakrivljena. Palica je dobra do zakrivljenega konca Г37 cm. Konec, ki je zakrivljen pa nc sme biti daljši od 38 cin. Igralci, ki igrajo na levi imajo palice pri-pravl'ene za igro samo po levi, oni na desni pa ga igro Vsi igralci, zlasti oba vratarja, so tako oblečeni, da so obvarovani pred udarci. Moštvo se setoji iz šestih icralccv: treh napadalcev, dveh branilcev in vratarja. Vsako moštvo sme med igro izmenjati dva igralca. Igra traja 45 minut, in se deti v tri dele, ki tra-jaio po 15 minut z pavzo no 10 minut. Neodločena igra se lahko podaljša trikrat po 10 minut. Igra se prične na sledeč način: dva igralca sc postavita na sredo igrišča obrnjena desno proti svojemu golu. Ostali igralci čakajo vsak pred svojim golom. Čim sodnik vrže ploščo med oba igralca, se ifrra prične Oni. ki se polasti plo-če, pobegne z n'o nred svoj pol torej i"ra nazaj. N.i'o šele odda ploščo drutremu igralcu, ki prodre bliskovito v polic nasnrofneca moštva. Ostali igralci slede, vendar ne siw'o nanrej. Plošča se sme oddaiati «amo nazaj. Le v lastnem orostoru, to ie v svoji tre*ii«i igrišča, sme moštvo n'oščo noda'ati kamor in kakor hoče Čim se postavi ipTa'ec v nasnratni tret'ini ta'-o, tla >e nred inrnlepni. ki ima fr°nutno n'o*čo. ie >ofsid< ne flede. koliko nasnrotnih i'o, to na za'o. ker se ta i"ra vrši tako bliskovito, da. čim izpuhi iiralpc nlo'čn nred uasnro'n'knvim polom, ie že «ilnacra nrpd njegovimi ''"»i 7atn (udi nanada'a kvečieinu no dva iora'en £p'p kanadski hok<"' irilci so pokarali, da «e hokev la^'n io-rn ludi kakor kornbienciiska i^ra 'u v tem načinu i<*re ie ra'no 11'ih vplika nadmoč. 7a razno nrp~rp*ke. ostra Jpra ali ludi namp-ni of«:di sodnik izključa igralca za čas od t do tO minut. To na- bi bilo (nro; rvyasnt'to kai ip in kako se hok'pv i erra. Prenrfan spu na Ha «p ho П4'чр| mpH našimi sfarc;'imi J4in'ci kdo ki ho rpkel. fn ip bakev in to mi hi hita »nvi Јта Vp «v dn'^o ПР. fn in wvin'ka// 17 tW'li mtaHiti NTM-qj hokey podobnega je gotovo bila igra »svinjko biti« ali svinjkati. Saj je znano, da so imele skoro vse sedanje sporlne igre predhodnike že v davili dobi. Kdaj se je že igrala nogometu podobna igra! Pa je vendar nogomet igra sedanje dobe. Isto tudi hokey. Tej lepi, elegantni panogi športa, želimo tudi pri nas čimvečji razmah. Vremenske rimnere na Oorenjskeni. Včeraj ob 7 z utraj: Boh. Bistrita; - b1 C, oblačno, starega •snega 5 cm, sinuli.i mm j ugodna. — Kranjska gora: —12" C, jasno, snega 12 cm, smuka dobra (suh pršič in srenj) - Jesenice: —7.5° C. oblačno. — Velika planina: smuka dobra, sankal Išče uporabno. Smučarski kbili 'Ljubljana«- javlja, da je koča v Planici d 108 ni) stalno oskrbovana in dobro zakurjena. Vs-ikj ponedeljek se začne smučarski tečaj ped vodstvom priznanega smučarja. Prijavnina in učnina zn-ša tedensko Din RO. Sno^-i jp 00 cm. Smuka ugodna. — Smučarski klub ^Ljubljana«. Radio Kanarček v radiu. Postaja v Turinu, ki je prej oddajala na valu 274.2 m i.i oddaja sedaj na valu 291 m, je uvedla nov znak, po katerem io bodo mogli amaterji spoznati: žvrjjolenje kanarčka. Ta znak pa oddaja postaja pred in po vsaki točki programa Kukavica, kanarček, pasji lajež — živalski glasovi so torei častno zastopani v radiu. Programi НтШ^^ЈићРппа : Sobota, 25 januarja: 12 30 Rcproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 G Herk ov: Espéranto. 19 Dr. Gra-fenauer: Nemščina. 19 30 Prenos iz Belgrada: I, Koncerl vokalnega oktela belgr. operete; II. Koncert radio kvarteta s sodelovanjem ge. Lize Popove, čl. belgr. opere. » Nedelja, 26. januarja: 9 30 Prenos cerkveno glasbo — 10 Versko pred vanje — 10.20 Fr. Erjavec: Od česa Slovenci živimo — 11 Delavska ura: 1. Zavarovanje poljskih delavcev (Stane Likar), 2. Ženski zbor iz opore »Carmen-.: (plošča), 3. Poročilo tajništva Delavske zbornice, 4. Recitacija — 12 Cv. švige-li: Fotografiranje športa — 12.20 Re-producicna glasba — 15 Prenos iz Vrhnike — 20 Prenos iz Prage — 22 Časovna napoved in poročila, koncert radio-orkestra. Drugi programi t Nedelja, 26. januarja. Belgrad: 0 Prenos pravoslavne službe božje iz Ss borne cerkve — 12.20 Koncert radio-orkestra — Ki Koncert ciganskega orkestra — 17.30 Koncert tainburaškega orkestra —■ 20 Prenos iz zagrebške opere: .Turundot , opera — 21.30 Dnevne vrsti in čas — 22 4Л Plošua glasba. — Varšava: 10.15 Prenos službe božje — 12.10 Glasbena matineja varšavske filharmonije — 17.40 Popoldanski koncert — 20 Literarna ura — 2015 Ljudski koncert — 21 45 Prenos iz. Krakova — 22 Plesna glasba. — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 12.20 Koncert vojaške godbe — 16 Ura glasbe — 17.45 Ogrske pesmi (zbor) — li) Koncert ciganske kapele — 20.40 Glasba .1 Str uOi — 22.15 Reproducirana glasba. — Milan: 10 45 Nabožna glasba — 12.30 Koncert radio-ork. — 16 Drrina 1G.30 Koncert ra-đ'o-ork'. — 20.30 Prenos operete iz Torina — 23.40 Plesna glasba. — P a?a: 20 VIL koncert češke filharmonije — 22.15 Zabavna glasba — l^an^en-bere: 15.30 Po! ure smeha —- tO SO Popoldanski koncerl — 18-25 Pred pust — 20 Predpustno zborovanje, nato plesna glasba. — Rini: 10 Nabožna glasba — 13 Opold. koncert radio-kvinteta — 10 Simfonični koncert — 21.02 Lirična opera »Thais . — Berlin: 18 Huske nfsmi — 19.30 Koncert orkestra na pihal'i — 20.45 Igor Stravinski dirigira koncert lastnih del. — Katovice: 10.15 Prenos službe božje — 12.10 Simfonični koncert iz Varšive — 10 Koncert radio-orkrstra — 17.-10 Koncert iz Varšave — 1920 Malo glasbe — 21.45 Literarna ura iz Krakova — 23 Plesna Tksba. — Toulouse: 19 Ruske pesmi — 19 30 Plesna glasba — 2015 Pesmi — 21 Večerni koncert. — S'iitt™arf: 11 Jutranji sloveseosl -— 12 Ptičja kan tata in pesmi — i3 Keprod -drana g'-\-ba — 10 Koncert radio-orkestra - 19 30 Narodne pesmi - 20.30 »On in ona -, štirje dialosi — 21 Evropska glasba od Možata do 1880 — 22 45 1'lesnn glasba. — M. Ostrava: 9 Prenos službe bož e — 11 Glasbena matineja — jo „-i _ m ifoncert — iS Operetna gi.asbfi — 19 Ljudska glasba — 20 VII. koncert češke filharmonije — 22.15 Zabavna glasba. 7. inaihno kavcijo, poštenega, za prodaj« v vsaki hiši potrebnih domačih strojev, iščemo za TRBOVLJE in OKOLICO. Lahko delo. lep zaslužek. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »DSL 12«. Aîdlo^e moka Din g Polenta, zdrob...... « 3'— ro Koruzna činkv moka . , « 2'75 r- Pšenična ednotna moka . • 3'20 > џ ° y Kazpo4lli[tm vsaltu množino od 2Л kp n.-iprcj. Pavel Sedet, umetn; mlin ^ Javornik. Gorcnisko. .ti B" za izdelavo ajdovih in koruznih Največja domača tovarna trikotaže in kotonovib nogavic (izdeluje se v vsaki kakovosti in vsako vrste) — išče kraievnega zastopnika za Ljubljano iu Maribor proti mesečni plači ii proviziji. Upoštevali bomo v prvi vrsti trgovskp pomočnike, ki so dobro znani pri trgovcih tc stroke in žc vpeljani. Prošnje z natančnim opisom dosedanj. delovanja na upravo »Slov.t pod št. 939. z večletno prakso sprejme vcleposeslvo ne Gorenjskem. Nastop lahko takoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Gozdar« št. 935 Francoski i.ianjciicc peljejo na prevozno ladjo »La Murtinere t l;i redno prevaui кл/.ијсисо пд Poiar v londonskem filmskem ateljeju je uničil celo skupino hiš. Ker j" ogenj nastal med filma- Cayenne in na »nkozvan vražji otok. Nedavno sose kaznjenci nn ladji uprli in so upor le z največjo njem, so morali igralci bežati nn cesto knrv svojih igralskih kostumih. Rešili so se vsi. 'ežavo zadušili. Svetovni evharistkni liuugres 1930 se bo vršil, kakor smo /.o poročali, v Kartagini v severni Afriki, slika nam kaže razvaline nekdanjega amfiteatra s kapelico v ozadju. Strahote bodoče volne Na:modernejša montna crožia — Nove vrste smodnik topovi in tanki Smr onosnt plin« — Strašne bombe streiskih ' ar Stih ne bo Ogromni - Vojne v č, i William G. Shepherd, znani ameriški vojni poročevalec, se je podal na pot, da bi zvedel, kakšna bo vojna bodočnosti. Najprej je šel v trdnjavo Sandy Ilook. Ko je stal tam poleg poveljujočega častnika na zaokroženi 10 m debeli cementni plošči, je šel njegov pogled preko Atlantskega oceana. Ravno za njim, pogreznjen v tla. se je nahajal ogromen 30 cm top. Znan je ta tip. Dvigne se veličastno na jeklenih nogah, bruhne ogromen oblak črnega dima in zopet izgine v svoje skrivališče. Stroški: 120.000 dolarjev. Častnik je Shepherdu navedel nekaj številk in končal: :>Odgovor nam pove, kako daleč pod horizontom je naš cilj. — Pod horizontom! — Gotovo. Naši novi topovi neso tako daleč, da moramo streljati čez zemeljsko krivino. — :>Ali pa je ta krivina tako velika, da se lahko vojna ladja za njo skrije? — Gotovo, zakaj naši topovi vržejo 1000 kg težko kroglo 40 km daleč, in cilj v daljavi 40 km leži 127 m pod horizontom. Najvišja točka vojne ladje je 40 m nad vodno gladino. Če sla dve vojni ladji druga od druge oddaljeni 22 km, ne moreta videti niti jamborov, in vendar se lahko v boju na to razdaljo druga drugo zadeneta na ta način* da streljata čez zemeljsko krivino. To je vzftk. zakaj so pri mornarici letala neobhodno potrebna. Častnik je pokazal poročevalcu ludi lop. ki strelja na daljavo 40 km- To je najnovejši tip. Ž njim se lahko strelja ludi skoro navpično. Shepherd je šel nato v vojno ministrstvo, da bi tam zvedel, kaj je novega od leta 1918. Smodnik, ki učinkuje tudi. če je zmočen, je nadomestil star smodnik. Generalmajor Williams mu je navedel nekatera moderna orožja: 0.8 do 40 cm topovi; municija s kroglami in vžigalniki, ki so tako občutljivi, da pri najmanjšem stiku z blagom vodljivega zrakoplova eksplodirajo, ali pa tako prirejeni, da eksplodirajo šele, ko so že prodrli močan oklep vojne dalje. Smodnik, ki v topu eksplodira, ne da bi se na koncu cevi zabliskalo; bombe, težke do 2000 kg, ki so tako prirejene, da eksplodirajo, če se dotaknejo vode, zemlje, hiš ali ladij, kakor pač posamezen slučaj zahteva. Plini, ki na človeka učinkujejo, da kiha, joka ali se smeje, ali ga pokrijejo z mehurča-stimi izpuščaji ali celo umore; tanki, ki ne potrebujejo nobenih polov, vale se kar čez drevesa, nekateri lehko celo plavajo; in končno letala s svojimi čudovitimi možnostmi/: Namesto navadne puške bo imel vsak vojak v bodoči vojni strojno puško, s katero bo lahko oddal 100 strelov v minuti. Zelo težko nalogo bodo pa imeli letalci. Spremljevalec pilota nastavi merilo razdalje na letalo, ki se bliža. Dokler vidi skozi svoj aparat sovražno lelalo, lahko baterija štirih topov, ki se električno namerijo na cilj, v minuti cdda 72 eksplozivnih izstrelkov v območje letala, in sicer v višino, katere doslej še no- beno letalo ni doseglo. Posebne priprave omogočajo sigurno obstreljevanje tudi ponoči. Izpopolnjeni tank s svojo veliko hitrostjo, silo in vztrajnostjo opravi isto delo kakor 80 tankov v svetovni vojni. V starih tankih ni bilo mogoče dobro meriti, ker se je orožje pravtako gugalo kakor tank sam. Moderni topovi v tankih pa so na vzmeteh. V bodoči vojni bodo uporabljali na tisoče tankov, v vsakem po dva moža s strojnimi puškami. Ti tanki bodo polagali ludi telefonske žice, enako kakor ladja polaga kabel. Znano je, da po načrtih vojnega ministrstva Združenih držav in 27 drugih narodov znaten del moštva ne bo ob strani tankov prodiral v bitko, marveč ga bodo na oklopnih vozovih prepeljali na fronto. Armada za množico jeklenih tankov, ki se iz lastim moči na kolesih pomikajo naprej, je nekaj novega na svetu. In vendar je to v načrtu vseh držav. Na Angleškem so dvema konjeniškima polkoma odvzeli krasne konje in jih nadomestili ■/. oklopnimi vozovi in tanki. Francozi imnjo firtO tonsko tanke, Rusi pa celo 800 tonske. Neizogibna posledica teli načrtov je, da bo izginila vojna v strelskih jarkih. Če bodo tanki prišli nad vojake, bodo ti hitro izginili. Noben vojak ne bo hotel ostati v strelskih jarkih, ko bodo pridrveli krogle, bombe in strupene pline bruhajoči veli' ani. Tanki pa ne bodo vedno z lahkoto prišli naprej. Dandanes izdelujejo letalske bombe, ki so v stanu na površini mnogih kvadratnih kilometrov zelo hitro izkopati tako globoke jame, da tudi najbolj uren in gibčen tank ne bo mogel čez. Najmanjša teh bomb tehta (it) kg. napravi pa jamo. ki je 2 ni globoka in 7 m široka. Največji bomba pa izkoplje toliko zemlje, da jo more 25 mož z najmodernejšimi parnimi lopatami in sedmimi tovornimi vozovi obvladati šele v štirih dneh. Nihče ne more danes niti približno opisali, kakšen bo hrušč. trušč. dim, splošen šun-der in zmešnjava na tleh in v zraku v bitki bodoče vojne. Kongres fartmmoi'sfGV Na Dunaju se je te dni vršil mednarodni kongres kriminalistov, na katerem so sodelovali zastopniki Nemčije, Francije, Belgije, Anglije, Italije, Španije, Jugoslavije, Madjarske, Bolgarije, Romunije, Holandske, Danske, Finske, Poljske, Češkoslovaške, Švice in Turčije. Namen tega kongresa je bil, da brez ozira na vsa politična vprašanja poskrbi za mednarodne zveze v borbi proti zločinu. V prvi vrsti je razpravljal kongres o izročitvi zločincev in o ponarejevalcih denarja. Med zasedanjem so se vršila razna predavanja in debate. Sklepi bodo predloženi vrhovnim kriminalnim oblastem posameznih držav. Koiko se prideta in popije vina Od leta 1900. do 1913. je svetovna produkcija vina znašala okrog 140 milijonov hektolitrov na leto. Od leta 1921. do 1927. pa je ta številka poskočila na 170 milijonov hektolitrov. Zadnja tri leta pa produkcija vina pada. Pred vojno je v Italiji vsak prebivalec popil na loto povprečno 118 litrov vina, dočim po vojni samo 100 litrov. Od leta 1927. dalje potočijo največja mesta Italije 200.000 hektolitrov vina manj, kakor preje. Ravno tako je v Franciji V poslednjih treh letih je konzum vina padel za 7 milijonov hektolitrov letno. Toda konzum piva je petkrat večji kakor preje, konzum čaja šestkrat in kave dvakrat večji. V Španiji ni posebnih sprememb. Poraba je stalna in popije tam vsak človek na leto povprečno 85 litrov vina. V Argentini se je poraba vina zvišala od 53 na 85 litrov vsakega posameznika letno. V Švici je padla poraba od 56 na 49 in v Grčiji od 48 na 27 litrov. V deželah, ki ne producirajo vina n. pr. v Švedski, Angliji in Nizozemski pa je konzum ostal nespremenjen. Tihotapska pat'ca Nedavno se je na postaji Denver v Združenih državah Severne Amerike dogodila sledeča zgodba: 40 letni potnik se je med postankom vlaka sprehajal po kolodvoru. Neka postarna gospodična, ki je hotela vstopiti v vlak, se je s svojo obilno prtljago tako močno zadela ob moža, da se je ta pošteno razjezil. Pri tem je precej nekavalirsko zabavljal, tako da se je razjezila ludi gospodična. Beseda je dala besedo in končno je gospodična dvignila svojo precej debelo sprehajalno palico. Tega si pa njen nasprotnik ni pustil dopasli. Zgrabil : ? obema rokama nalico io lVtr«™1 "o- Za premoženje plesalke Gabi Deslys. Te dni smo poročali o sporu radi 50 milijonskega premoženja 1 (v franc, frankih), ki ga je plesalka Deslys zapustila mestu Marseille. Pojavil se je neki Navratil z z Moravskega. ki trdi, da je bila Deslys njegova pobegla hči Hedvika. Temu nasproti pa izj v'ja neka žena iz Biaritza. da je ona Hedvika Navratil. Na sliki vidimo Hedviko Navratil s svojima odvetnikoma. spodični iz rok, položil čez koleno in — resk — prelomil palico čez sredo. Gospodična je ! hipoma obledela kakor zid — zakaj iz obeh koncev palice je začelo nekaj kapljati. Mož, j ki je takoj spoznal, zakaj gre, je kratkomalo nastavil en konec palice na usta in izpil. Uslužnost je vredna uslužnosti, in ker je mož od zavžitega likerja postal boljše volje, je ponudil drugo polovico palice gospodični, ki je j iz ljubezni do likerja pozabila na prepir in svojo polovico palice v hipu izpraznila. Zadeva se je končala s tem, da je gospod bogato poplačal palico in od gospodične tudi zvedel, kje prodajajo palice, ki imajo v notranjosti ste' leno cev in je treba samo kljuko odviti, I da lahko izpiješ sladko tekočino. Miljarder - golfu! Težko, če je Anglija kdaj tako napeto pričakovala kak proces, kakor proces o aferi milijarderja Clarence Hatryja, proti kateremu se je pričela te dni pred sodiščem Old Baily razprava pod predsedstvom samega predsednika Ivorya. Pričakuje se, da bo kazen, ki jo bo prejel Hatry za svoje ogromne goljufije, Clarence Hatry. precej stroga, za kar govori obče javno razpoloženje napram njemu. Že nekaj ur pred pričetkom razpravo so zbere pred sodnijsko palačo na tisoče ljudi. Nagel padec tega človeka, ki je veljal za največjega bogataša Londona in ki je igral prvo vlogo v londonski boljši družbi, je izzval senzacijo tudi zunaj Anglije. Zanimivo je, da proti Hatryju spočetka ni bila dvignjena nobena obtožba. Nihče ni hotel verovati v krivdo tega bogataša in oni, ki so bili točno vpeljani v njegovo poslovanje, so bili prepričani, da bo on vse to popravil. Toda potem pa je Hatry sam dvignil proti sebi obtožbo in zahteval preiskavo, da na ta način dokaže, da ni kriv. Preiskava pa je izpadla popolnoma drugače, kakor je pričakoval Hatry. Odkrili so vse njegove sleparske manevre. Zaplenili so poslovne knjige in ledaj so od vseh strani pričele deževati obtožbe radi goljufije. Preiskava je odgrnila zaveso ogromnih in drznih prevar. Dokazano je, da si je Hatry s pomočjo raznih goljufij nabavil kredit v višini poldrugega milijona funtov šterlingov in da za vse te ogromne vsote ni imel nobenega kritja. Razen tega je tudi ponarejeval akcije. Potem je mislil vso krivdo zvaliti na svoje direktorje, toda preiskava je dokazala, da je vsega kriv sani. Hatry je imel poseben način, kako se velike vsote denarja liilro zapravijo. Prirejal je razne pojedine, katerih se je udeležilo do 300 ljudi in ki so seveda stale ogromne vsote. Svojo vilo je dal zgraditi po vzorcu Trianona, v kateri so bili vsi stebri i/, marmorja. Imel je veliko število avtomobilov in tri lastna letala, čeprav on sani ni nikdar letel. V takih okoliščinah se seveda ne moremo čuditi, da njegovi poslovni prijatelji niso verovali v njegovo pogubo, niti tedaj še ne. ko je bila njegova sodba že končno zapečatena. Politika nn otročji jok V Haagu se je med reparacijsko konferenco odigrala naslednja dogodbica. Romunski zunanji minister Tilulescu dve noči zaporedoma ni mogel spati, ker je v sosednji sobi neprestano jokal neki otrok. PoMical je ravnatelja svojega hotela in ga prosil, naj gospo z otrokom kje drugod nastani, nakar je dobil odgovor, da je to nemogoče, ker so vsi hoteli prenapolnjeni. Titulescu je prešel od prošnje do ponudbe in dejal, da rad da gospej 200 goldinarjev, če se preseli drugam. Ta zadeva je prišla tudi do ušes zastopnika in ministrskega predsednika neke druge države. Ker ima ta visoki gospod posebno ljubezen do Romunije, je tudi on poklical hotelskega ravnatelja in mu je dejal: »Ponudite gospej 250 goldinarjev, če ostane, in še posebno nagrado za otro ka, če bo močno kričal.« MALI OGLASI Vsobu drobna vrvi ca l-SO JJln ali viaha btiedu SO nar Na|man|il og as . 5 1 in. Oglasi nad devet vrstic se račuurjo vlit, Za odgovur »аш<о! Na vpratanfa brez znaml.e ne odoovar|i mol Pouk Kuharica stanovanja Elegantna soba scnarirana, clcktr. luč, v vili na Erjavčevi cesti, se odda. Naslov v upravi pod St. 880. Opremljena soba posebnim vhodom se Inštruktorja d ( j srednjih let, boliša зато- ' za izpopolnjevanje nem- Ulica 8 na Graditev T stojna gospodinja, išče ščine želim. Biti mora po-mesta v župnišče ali k polnoma vešč v govoru iu pisavi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Starejša oseba«. samostojnemu gospodu Zna fino kuhati, ima gospodinjsko naobrazbo in izu'cna šivilja, vaiena je vseh gospodinjskih del. • Naslov pove uprava pod Gospodinja' št. 951, ŠOFERRSKA ŠOLA Na stanovanje su sprejme dva mlaiša gospoda ali dijaka, Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 959. Zadruga krojačev oblastveno konccsionira-na, I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, I iubliana Rletweisova cesta 52, Prihodnji redni krojačic in sorodnih obr-tečaj prične 1. februarja. tov v Ljubljani opozarja ____članstvo, da smejo po odobrenih zadružnih pra- D.kle zdravo, dobro vzgojeno ......................... k dvema otrokoma, se Novost! Novost! vilih sprejemati v uk sa sprejme Znati mora ra- K,ofa£i šivilj pešivilje! mo vaience, ki so do-zen kuhe ostala hišna » ' vršili vsai cn razred, in dela. Naslov v upravi Prevzel sem generalno vajenke, ki so dovršile pod št. 890. zastopstvo Dresdenske Vsaj dva razreda meščan- ske šole, odnosno imaio tej primerno modne akademije za Jugoslavijo. Na razpolago siceršno Pletilja verzirana na vseh ročnih imam nainovciše modne predizobrazbo. Izjeme se pletilnih strojih, se sprej- moške, damslce, otroške ne bodo dopuščale. — . « . * _, .i./tf.Mn 1ЛЛ л J ^^ ! ! a i I xt v « i Ш5Ш1 Hiša z lepim, velikim vrtom naprodai v središču me- ___ Sta, in dve solnčni par-' Dve otroški postelji I Pohištvo skoraj novo, za 2 sobi in kuhinjo, se radi premestitve takoj ugodno proda, Kaušekova ulica št. 16/1. eli. - Naslov v upravi , . 4 ... Slovenca« pod 5t. 680. *е1ет,' 1, velika postelja, — ---1 1 salonska omarica za perilo s 6 predali, svetla, Dve posestvi sta naprodaj v âemberku, 10 minut oddaljeno od Starega loga pri Kočevju. Hiša štev. 2 z gospodarskimi poslopji in vodnjakom, hiša št, 19 z gospodarskim poslopjem in z epeko krit 2 maihna vozička in 2 košarici za punčke, dobro ohranjeno in čisto, se proda. — Ogleda se: Marijin ti g 2/1. Pohištvo kozolec ter Prodani dve kompletni zemliišče (vrt, njive, trav- postelji z žimnatim mo- niki, pašniki in gozd) v drocein, 2 nočni omari skupni površinski izmeri in umivalnik, mahoni- 4 ha 28 a 15 тг. Cena za hrastov les. - Naslov v vse skupai 3P.OOO Din. - upravi »Slov,« štev. 910. Po'asnilo daje Koritnik Roman, trgovec, Kočevje, Tovorni avto ali osebni malo rabljen, kupim od 40—60 HP -Ponudbe ie poslati na upravo »Slov t pod značko »Avto 1930 40-60 HP« štev 430. »»»«»»••»««•«»««»o*»*••« Vezenje nevestinih oprem zaves pregrinjal naiceneišc in naifine'še Matek & Mi-keš l iubliana poled hotela Štrukeli. Fntlanie ažuriranie. predtiskanie takoj me takoj v stalno službo, giornale. Modm listi ima- Naslov v oglasnem od- Prožen krojni pouk, I dclku »Slovenca« pod lu se "o sedai poučeval št, 806 I v lečaiih in se bo lahko ——-----vsak kroiač, šivilja, ne- Čevljarskega vajenca šivilja hitreje priučila . . j - i • kroienja. S tem imam na.raie z dežele, sprejme .„к d, . uïencem Josko Sedlar, Hrvatski ,nove|Se kro;ei katere Načelstvo. trg 4, Ljubljana. Vajenko Pisarniški lokal v I. nadstr. na Dunajski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Gospodar- Kupim in dobro plačam kronske priznanice. Na- . „ . , , . slov v upravi »Slovenca« *иге P0.,70 D,n steklenica Кагрочпа samo: I ekarna Zoper slabokrvnost slabo prebavo, pomanjkanje teka in oslabelost vsake vrs'c naročite tri ste klenice Hočevarjeve aro-malične železnate tink- Qglje in trame vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Barlol Liubliana Miklošičeva cesta 6 pri »Angelju Varhu« na Vrhniki št. 23 Drugod se ne dobi! dobimo še pred sezono. ----- -- ---- ------- , I isli izhaiaio mesečno. Vprašati pri Gospodar-i 20% bone „Kn ,„„i Vsak UČe-nfC Se,D0. {e™ Ski zvez'-, Liubliana, Du- k ; Uran Fra Dunaj. ™ tVrï I a fpE,™; !Tem sis,!mu aVe ml na,slta cesla Ska cesta 't. 46, telefon me salon »La femme hitre-e priuči, vsled tetfa-^ , , , --, .. ,820 Chic., Selenburgova ulica smo honorar znatno zni- I Dva lokala i —--------------- št- 6/1. ža.li. Nov tečaj 3. febru- se dasta v najem blizu 9 kostanjev alt Hp aria. F. Potočnik, gene- sodnije, pripravna za pi- kupim za gostilniški vrt. modnih sarne ali kako obrt, za- Kostanji ali lipe morajo li VIDO Komisijonar ralni zastonnik jekarne Ur. >i. MCCOLI-la v LJUBLJANI krepčo oslabele malokrvne odraslo in otroke !$огшо m strmo za hotelsko podietje, 20 listov, učnih knji«?. Dres- jutrkovalnico itd. Naslov biti tako veliki, da bodo' octdnio amnenejt-do 30 let, inteligenten, tlenske modne akademi- pove uprava i-Slovenca« dali v dveh ali treh letih veletrgovin» tlta in moUi trezen in zanesljiv, zra- ie, vodja kroinih tečaiev, ven slovenščine zmožen Ljubljana, Stari trg 19. j nemškega in italijanskega jezika, se sprejme. Pismene ponudbe s pre- ; pisi spričeval in sliko na oglasni oddelek »Sloven- pod št. 909. pod »Komisijonar« št. 943. Družabnika senco. - Ponudbe na gostilno Košek, Ljubljana, _Krekov trg 11._ \ V09H. lliMaiif Reslieva cesta 24. Ituria occso za pisarno Učenca za čevljarsko obrt sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Alojz Ber-tonceh, Ljubno, p. Pod-nart, Gorenjsko. Dinamostroj 4—6 PS, pribl. 8 m dolgo ".ГГГ ' os- za tratijo, 90 mm, ^jbol|se sre.lslvo z ležaji in razne jarme-nicc, se kupi. Istotam se proda ameriška krožna O » So o - i? st pfln b °«q i — .K. -o« 13 hi do o I« C g * JiuiS.5 « i«(J o a ■ S № Eco * Ло1§о>< S iSs Nz « . N o 01 ш I « l-.s^c55 -ict c ? «i-gš " s I5 So >a. 'o î. Rolanda si pa pogumno privošči kosilo. , Tetka, ali dovolite, da naročim malo presenečenje?« »Dovolim ti vse, kar hočeš! Rolanda pokliče natakarja in vpraša po umska-delu, vinu njenega rodnega kraja. Muskadet? Nepoznano ime! Ce hočete Chablis-Village! ...« Ko je Rolanda privedla telko spet v sobo, jo jc nežno objela: :sNič se ne vznemirjajte. Izvrstno se počutim in ... in čez dve uri bom že spot tu s prtljago. ;; Da te nc povozijo! Ah, tako so bojim! Kar lepo tu ostanite in za nobeno ccno ne pojdite ven.< ■ Jaz — ven?! Niti misliti! Poldrugo uro pozneje so je vrnila Rolanda od znamenitega kolodvora Austerlitz, skočila je pred vhodom v hotel i/, voza. piačaia z neverjetno spretnostjo ter ukazala odnesti prtljago v svoio sobo. Košček Noirmouticrja je tedaj vstopil v hotelsko sobo. Rolando je premotilo, da je na trgu Chlichy kupila šopek cvetlic. Mahoma je postala soba bolj domača in čelo tete Cecilijo se je nekoliko zjasnilo. . Okopali sta se, preôblekli, in okoli petih sta odšli na kratek izprehod v bližnjo okolico hotela. Povsodi hrup in prah ... Napotili sta se ob dolgem zidu ... Na eni strani je pokopališče, na drugi bolnica Bretonneau ... Srečali sta nekaj otrok, ki so bili nemara pravkar obvezani v bolnici. Nato sta sc vrnili zopet ob dolgem sivem zidu. Kako prijazno... jc mrmrala teta... človeku sc zdi da jc v ječi! Govorili sta, da bi šli v cerkev Sacré Coeur. Toda pot ju je žc preveč utrudila in odložili .sta obisk cerkev za drugi dan. Da preženeta dolgčas, sta krenili proti trgu Clichy. Tam je bil pravi semenj. Leseni konjiči — prešički — so so-vrteli /. blazno naglico, gnani od stroja na paro ... Možakarji v širokih hlačah so streljali iz kara-bink na pipe. V posebnem muzeju so razkazovali grozo vzbujajoče voščene figure. Dečki so metali žoge iz bombaževine — po dva solda komad — na duhovnika, na orožnika, na nevesto in na posestnika, ki je nosil ime M. Vautour... Pojdi va!... jo rekla teta. Nadaljevali ste svojo pot po boulevardu de Clichy in sta zavili v ulico Rachel, ki se jima jc zdela mirnejša in prijaznejša. Toda nista napravili še deset korakov, ko se jc teta zdrznila in pokazala na grobove: . Saj sva spet pri pokopališču!« .Nemogoče!« Zares sta bili spet pri montmartreškem pokopa* lišču. Obšli sta ga, nato sta šli čez caiilaincourski most — in spet stali v sejmskem hrupu. Kakor zlo znamenje!... je mrmrala !ela. : Kaj pravi le?« «•Nič...« Zcpet sta sc vračali. Ali se li rie zdi, Rolanda, da je imel Rogtf Ma ude čudno misel nastaniti naju bas v tem ludelu?«. Ne verjamem, da ga ic on izbral!... Ni dvoma, da jc rezerviral sobo v kakem drugem hotelu, bliže ulice Charlcs-Nodler. Toda mamica in sestrici slu so bali, da bi morda nc bilo — preblizu!« : Že mogoče!« Tako sta počasi hodili brez vsaf-ega cilja približno eno uro, nato sc vrnili izmučeni v hotel k večerji in spat. ïBostc videli, jutri bo vse lepše!« Upaiva! ie zavzdihnila teta Cecilija. Ne bilo bi prezgodaj, če bi res bilo!« Rolandd je prosila za posebno mizo v obednici, naročila večerjo in opazila, da sc bili natakarji mnogo uslužnejši, odkar je dospela njena prtljaga. Natakar se je stiliol postrežljivo okoli njiju... Baš sla začeli jesti, ko so sc vrata odprla in ie vstopil mladenič... iskal po jedilnici... 1er se naglo napotil k njima. Bil je Roger Maude. Oh! Ni hi I več Roger v flanelastem jopiču kako, ga poznamo iz Noirmoutiera. tako radostno zmagoslavnega temveč spodoben, eleganten Roger, a ka»- se da nejevoljen. Moški lakasti čevelj. S temno obleko se more nositi v uradu kakor tudi na ulici. Vrsta 9837-60721 . . . Din 269"- DANCING. Na svetu najlažji moški polčevelj za ples. Tehta samo 560 gr. Nikomur ni več treba plesali v vsakdanjih čevljih, ker stanejo ti samo . . . . Din 169"- Nm guminstt in sneïno o&mev m&fe Шт snho Damski čevlji za sneg iz gabardena v črni in rujavi barvi. Najboljša izdelava. Stanejo samo Din 129 - Moški čevlji za sneg iz črnega gabnrrlen-u Stanejo samo .... O...41 " Damske ga'oše. Imajo to prednost, da so lahke, se dobro prilagode čevlju ter ne narede noge velike. Stanejo samo . . . Din 79'- Za .lii^usluvunskc tiskaruu v L]ut>ljauj Karel Cet Izdajatelj Ivan liano» ci-, Urednik, Franc KremZar,