Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 75. Ljubljane 8 vin. V LMM V Pßft 3. flPlIIfl 1914. Leto XL1L ~ Velja po pošti: — Za celo leto naprej , . K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno , „ 29'— aa ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'— T upravi prejemati meseCna „ 1*70 Sobotna izdaja: = lo leto >.,.•• ,, 1'— mčljo oeloletno . „ 9'— «talo inozemstvo. „ 12' i m Inseratl: Enostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat...... 15 „ za trikrat...... 13 ,, za večkrat primeren popnst. Milu oznanila, zahvale, osmrtnice iti: enos.olpna petit vrsta po 2 J vin. . Poslano: . enostolpna peUtvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Tozni red Ks- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi te ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne branllnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 1U8. Današnja številka obsega 6 strani Mi in spor v Nemčiji. Spor med nemškimi katoličani smo ašem listu pred časom že omenili, čisto kratko povzamemo: Cen trum kakor on sam tolmači, politična inka, ki stoji na temelju paritetične ave nemškega cesarstva in si je s a stališča postavil za nalogo braniti bodo katoliške veroizpovedi, ne da bil izrecno konfesionalna stranka, stoja pa struja, ki zahteva, da bi sc itrum določno označil kot katoliška mka. Centrum je to zadnjič formel-Ddklonil, navajajoč kot glavni razlog da bi katoličani v tem slučaju v mčiji baje prišli ob politično veljavo, • bi protestanti z njim ne hoteli več lelovati, kjer je to potrebno. Razume pa vedno — tako izjavlja — da cenim dela v duhu in pravcu kutoliške-svetovnega naziranja. Sveta stolica glede tega slejkoprej zavzela nobe-ga stališča. Veliki interesi zahtevajo katoličanov v Nemčiji, da so eclini. t najvišja cerkvena oblast molči, fje sc pa tudi niso glede tega avto-tivno izrekli, so pa centru dejansko izni, je vsak nemški katoličan ne o lahke vesti pristaš centra, ampak orali razlogi za praktični boj proti •u biti jako tehtni, da ga opravi-Če pa so razlogi tehtni, ne more s 0 1 i š k e g a stališča nihče prepo- 1 nobene opozicije. orjede krščanskih strokovnih dru-pa je Sveta Stolica jasno in do-io izrekla avtoritativno besedo, ki ie treba poslušati. Na tem ne more ' 'na osebna sprememba v nemškem kopatu ničesar preclrugačiti. Krška strokovna društva so v Nem-edino vsled tam obstojajočih raz-tolerirana. Sveti Oče pa je v pismu lunajskega nadškofa Piffla tudi iz-1, ila interkonfesionalni sistem dnini dovoljen. Načeloma je stvar tako določena, da imajo prav tisti, ihtevajo konfesionalno organizacijo kovnih društev, praktično pa velja ieničijo izjema, pa le za Nemčijo. Kar se nas tiče, stojimo mi slejko-v vsakem oziru brez najmanjše re-ia na stališču, ki je je izrekla Sveta lica. Interkonfesionalizma ne bra-io sploh na nobenem polju združe-ja. Tudi v jiolitiki zahtevamo, da ji oliško svetovno naziranje daje dnin pravec in odločilno besedo. Ali letamo absolutno ločitev političnega .ročja od verskega. Avtoritete Cer-ne smemo nikjer prikrajšali, kjer jro odločitev in kjer ona odločitev i prisvaja. Treba je le pregledali vse aelevne sklepe naših katoliških sho-v v tem vprašanju, pa smo takoj na lem. Stranka, ki v tem smislu dela, tega stališča vedno edina in močna e ji ni bati nobenih razprtij. Glede lodarskih, državnopravnih ali dvu-vprašanj pa so v vseli strankah več manj kaka nesoglasja mogoča in ; tem oziru stvarna opozicija ne i -e zabraniti. V današnjih demokra-ili strankah je taka opozicija po-a. skoraj njihov integralni del. Spor e vrhovnih načel z vsemi svojimi iktičnimi posledicami pa ni mogoč, ;r ostane katoliško mišljenje in delovanje temelj in smer strankinega dela. S tem je ta stvar za nas končana. ilp-Mercurjcve manlnu oclje sodnem. (Izpred deželnega sodišča.) Pri včerajšnji popoldanski razpravi jc senat zavrnil predlog dr. Mandi-ča, ki ga jo stavil koncem dopoldanske razprave. Nato se je nadaljevalo zaslišanje priče Zupančič, ki izpove, da jc v knjige samo tisto vpisal, kar mu je rekel Cohen. Cohen pravi, da se dobro spominja., da zneska 570 K od Conciglic ni Priča Zelenik potrdi, da je res zahteval od Zupančiča menico za 570 K, ker jc znesek on kasiral. Zupančič jo dal menico in rekel, da bo Colicna tožil. Glede tega, da je zmanjkalo ob kon-kurzu blaga za okoli "20.000 K, pravi, da mora biti vse razvidno iz knjig. Priča pravi, da drugega sploh ne ve, kot to, kar jc razvidno iz knjig. Ključe od skladišč pa je imel neki star penzijo-nist, ki je služil 40 let pri vojakih in je jako pošten mož. Lenarčič pravi, da mu Konig nikdar ni govoril o tem, da j'1 Cohen nekako lahkih trgovskih nazorov. Dr. Žerjavu tudi ni nič znano o taki Konigovi izjavi, sicer je pa sam vedno bil prepričan, da jc Colien priden in spreten, ampak paziti ie treba nanj. Zupančič pravi, da mu je neki Moči j c povedal, da ga jc Cohen klical v svoje stanovanje in mu predlagal, da bi pričal pred sodnijo, da, je on, Zupančič. na svojo pest delal z blagom. C.ohen izjavi, da se mu je Modic ponujali, da bo tako pričal. Priči Conciglia in šošteršič niste navzoči. — Dr. Manclič predlaga, naj se jih brzojavno pozove in zasliši. Senat je dr. Mandičev predlog odklonil, ker sc Šušteršiču povabilo ni moglo dostaviti, glede Conciglije pa ni dokazano, ali sc mu je mogla dostavili. Zato naj se prebereta samo njujini izpovedi iz pred preiskavo. Dr. Mandič si pridrži pravico ničnostno pritožbe. Prebrala so. jo ovadba dr. Voduška proti Cohenu zaradi onemogočenja ek-sekucije, češ da je vso pokanje prodal z namenom speča ti vse v denar in oditi iz Trsta, da bi Agro-Merkur ne mogel svojih tirjatev napram njemu uveljaviti. — Agro-Merkur ima napram njemu že 3 sodbe, a denarja ni bilo mogoče dobiti nobenega od njega. Priča dr. Vodušek izpove, da je od Cohena po prihodu iz preiskovalnega zapora, zahteval manifestacijsko jtrisogo, ki pa jc bila popolnoma negativna. Dr. Mandič: Gosp. doktor, v prod-iskavi ste rekli, da ima Zupančič temno preteklost.. Kaj veste o tem? Dr. Vodusek: Z Zupančičem sploh nisem hotel občevati. Cul sem govoriti v Trstu, da je bil mož adjunkt j. žel. in da jo. bil obsojen zaradi poneverbe. Priča izraelit Ermano Dc.no, pek v Trstu, izpove, da jo imel eno peka-rijo z Cohenom kot kompanjon skupaj v najemu. Cohen je dobavljal moko. Bila sla skupaj G—7 mesecev. Koliko jc osla i na moki dolžan, sc več ne spominja. Priča Rudolf Šramck, ni navzoč in sc prebere njegova izpoved v pred-preiskavi. Priča je jemal moko od Cohena in ko jo prišel konkurz Agro-Merkurja, so jo hrani! plačati dolgove pri Agro-Mcrkurju, češ da ni nikdar imel ničesar opraviti z Agro-Mer-kurjom, ampak s Cohenom. Priča Hib, Maestro, izraelit, sen-zal v Trstu, priseže in izpove, da jc delal kupčije s Cohenom. Leta 1909. je posredoval pri nekaterih prodajah moke, pri katerih je Cohen zaslužil gotovo 3000 K. Leta 1910. je bilo zelo neugodno za kupčije z moko in niso v vseh šestih letih, odkar je senzal, cene moki tako padle kol takrat. Priča Andrej Lušič, pek v Trstu v ulici Ac:queclotto, priseže in izpove, da Cohena pozna, ker jo delal ž njim kupčijo. Nekoč mu jo hotel Cohen prodati neko |)ekarijo, a so je priča umaknil od kupčije. Priča Antou Lampe, senzal v Trstu, jo tudi delal kupčijo z moko. Nekdaj mu jo prodal nekaj sto vreč moko. I.cfa 1910. jo mnogo pekov v Trstu propadlo ter ne pomni tako slabega leta za kupčije z moko kot jo bilo to. Priča Enrico Visintini, skladiščnik v Trstu priseže in izpove, da je imel kaki dve kupčiji za »Cooperativo« v Trstu z Agro-Merkurjem in je moko tudi prejel. Leta 1910. so bile ros neugodno razmere. Priča dr. Jos. Sajovic, odvetnik in upravitelj konkurzne maso Agro-Merkur ja, priseže in izpove: Knjige Agro-Morkurja so matorijelno in formalno pomanjkljivo. Trditi no morem, da bi sc kaka plačila no vpisala, pač pa sem našel, cla se kake postavko niso prenesle iz ene knjige v drugo. Mnogokrat so ni bilježilo, čo so jo kako blago stor-niralo, mnogi proliračuni niso vpisani itd. Vsled takih pomanjkljivosti odpade konkurzni masi kakih 15.000 K. Tudi korespondenca ni bila v redu in popolna. Obstajali so sicer posamezni iascikli, a posamezni listi so bili popolnoma neurejeni. Veliko spisov pa sploh ni bilo. Največkrat sta bila podpisana na pismih dr. Žerjav in Rozman, a tudi Rožman sam. Lenarčič je bil lo malokdaj podpisan, a Bayer menda samo na nekaterih. Bilo je veliko pisem s firmo zveze, ki so bili pa pisani za Agro-Merkurja, kar jo tudi povzročilo znano, pravde. Zadružnikov je bilo 118 s 772 deleži ä 20 K, kar znaša 15.-440 K ali 308 800 K jamstva. Med temi pa so všteti tudi deleži Št. Jan-ške premogokopne družbe in družbe Trifolium (dr. Parantoto v Trstu), ocl katere ne bo dobiti več jamstva kot 100.000 K. Nadalje odpade ¿000 K jamstva, od Juvančiča iz Medvod, o katerem so ne ve, kje biva. Vplačanih ni 54 deležev, kar pomeni 21.600 K izgubo na jmstvu. Z družbo Trifolium in št. Janško premogokopno družbo odpade kakih 200.000 K jamstva. Menim, cla jamstva ne ho končno ostalo več kot 100.000 K. Sicer so mi pa zatrjuje, da še nameravajo nekateri tožiti zaradi nečlanstva. Aktivno premoženje Agro-Merkurja je: 109.678 Iv 77 h za prodano blago, nadalje tirjalev 326.148 K 12 h, ocl katerih jih pa smatram 95.000 K ne-iztirljivili. Vse skupaj blago in tirjat-ve bi znašale okoli 355 000 K, čemur stoji nasproti 748.562 K likvidnih terjatev, tako da bo ostalo okoli 400.000 K nepokritih. — Po mojem mnenju so vzrok poloma v prvi vrsti izgube pri Elizabetnem mlinu in pa pritisk zveze. Vodstvo ji; bilo neizkušeno v takih zadevah kot so bile kupčije z Elizabetnim mlinom, knjigovodstvo jc bilo premalo natančno, bilo jo preveč uslužbencev, škodovala je tudi decentralizacija, to je ustanovitev podružnico v Trstu, ker se je otežkočilo nadzorstvo. Končno jo tudi ros, cla so bilo leta 1910. zelo neugodne razmere, kakor tudi to, da sc jc jako lahkomiselno kreditiralo. Dr. Tavčar: Vedno se govori, da hi Agro-Merkur uspeval, ako bi ne bilo Elizabetnega mlina. Kaj menite, da hi bil Agro-Merkur aktiven, če hi odpadlo 121.578 K tirjatev Elizabetnega mlina? Dr. Sajovic: Tega ne mislim. Toda mogoče bi so vendar rešil Agro-Mer-kur, ako bi so dala zvezi ona jamstvena izjava. Dr. Tavčar: Zveza brez jamstvene izjave pa ni mogla drugega storiti kot jo, ako je hotela, cla ne gre sarua v konkurz. Dr. Tekavčič: Vsak dan so govori o oni jamstveni izjavi na način, kot da bi Lenarčič ne hotol ničesar žrtvovati za Agro - Merkurja. Konštatiram, da jc spomladi leta. 1910. podpiral Lenarčič pri Union-banki za zvezo jamstveno izjavo za pol milijona kron, malo časa prod konkurzom Agro-Merkurja pri Ljubljanski kreditni banki menico za 300.000 K. Predlagam, naj se zasliši o tem gosp. Kneza in ravnatelja Kmečko posojilnice. Dr. Tavčar: To jo ros, a konštatiram, da jc zveza pla ala 700.000 K, a Lenarčič ni c! onega ničesar jdačal. Z ozirom na to, da je dr. Tavčai priznal ocl njega navedena dejstva, umakne dr. Tekavčič svoj predlog. Dr. Mandič predlaga, naj so za-slišita zdravnika dr. Oražen in dr. Blei\vois, z ozirom na to, da je bolezen že prej vplivala na dr. Žerjava, prodno je legel v posteljo, v toliki meri, da ni mogel izvrševati svojih poslov. Dr. Neubergcr so temu predlogu protivi. Nato so je razprava prekinila. XXX Pri današnji dopoldanski razpravi jo senat odklonil predlog dr. Mandiča o zaslišanju zdravnikov dr. Oražma in dr. Bleiweisa. Dr. Mandič konstatira, cla. sta bila spočetka za tekočo pravdo določena 2 zvedenca. Odpadel je clrugi zvedenec Krefta vslecl razsodbe nudsodišča v Gradcu, ker jo v sorodstvu z nekim upnikom. Vslecl tega jo pri razpravi samo eden zvodonoc. Pravi, da jc postopanje nično in predlaga, naj so imenuje še en zvodonoc. Dr. Neubergcr oporeka temu predlogu, ker bi se s lom samo zavlačevala cela stvar. Zadostuje on zvodoncc, ker jc zvedenec samo pomožni organ, ne pa odločujoči. Senat je nato odklonil predlog dr, Mandiča. Nato je podal svoje mnenje zvedo-noč Tosti, dirigent Jadranske banke, ki je sestavil izkaze o premoženjskem stanju Agro-Merkurja. Aktiva znašajo v najugodnejšem slučaju 463.339 K 45 vin. z vsemi deleži in tirjatvami, ne glede na to, ako so iztirljiva. Pasiva znašajo v najslabšem slučaju 733.897 kron, v najboljšem pa 748.862 K 47 vin. Končna, pasiva so v najslabšem slučaju 293.906 K 95 vin, v najboljšem pa 272.557 K 53 vin. Konstatira so, da bi vos (jrometni kapital znašal lo. 15.440 K, ako bi bili vplačani vsi deleži. Zveclcnec Tosti izjavi, da so imele osebe, ki so vodilo knjige, sicer potrebno znanje, a svoje delo izvrševale površno, ker so sc zanemarjale vknjižbe. Na predsednikovo vprašanje izjavi, da ni stvar zadrug, da hi sc pečale s špe-kulativnimi kupčijami. Agro-Merkur jc bil navezan samo na kredit pri Zvozi slovenskih zadrug. Vodstvo sc ni oziralo pri svojem poslovanju na kreditno podlago zadruge, ki so jo nudili deleži. Klijentela ni bila najboljša, kar zlasti kažejo odjemalci peki v Trstu, ki so čez noč izginili. Blagajniško priloge, na podlagi katerih sc je izplačevalo, so se dobilo samo pri centrali in še tu le za leto 1910. Blagajniške priloge podružnice v Trstu sc niso dobilo. Izdana tiskana bilanca iz lota, 1909. ne odgovarja knjigam. Pri bilancah, ki bi moralo biti po zakonu podpisane od na-čolstva ni podpisov. Vzroki konkurza so veliko izgube pri blagu, odtegnitev kredita, neugodno stanje denarnega trga. Obseg delovanja Agro - Merkurja ni odgovarjal pravilom in zadružnemu zakonu, ker so se delale kupčije tudi z nečlani. Rožman vpraša zvedenca, če jc zasledil morebiti v knjigah, da je imel on ali katerikoli član načelstva kak dobiček od Agro - Merkurja. Zvedenec to zanika. Po zaslišanju zvedenca so se navali še nekateri spisi. Dr. Mandič predlaga, naj se zasliši vešeake, da je bila vrednost vina in konjaka za 3500 K večja kot jo bilo izkazano v bilanci z dno 2. oktobra 1910. Rekvirira naj so tudi kurzne liste tržaške borzo o okolnosti, da so v lotu 1910 padle cene moko in ovsa, za veliko vso-lo. Ker se je govorilo o slabili odjemalcih v Trstu, naj so zasliši o tem tudi mnenje konzorcija pekov. Dr. Mandič stavi še nekaj nadaljnih končnih predlogov, katerim pa vsem državni pravd-nik dr. Neubergcr ugovarja. Sonat sklene, da se predlogi dr. Mandiča zavrnejo, ker so okolnosli že dovolj pojasnjeno. Prebere se dopis borznega odbora, da so do konca meseca junija 1910 padlo cono moke št. 0 od 38 K na 31 K pri stotu. Nato so je končalo dokazovanje, ha kur jo pričel državni pravdnik dr. Neuberger, ki izvaja med drugim: Dr. Žerjava so imeli ljudje za go Spodarski ženij. To je imelo nanj goto vo slab vpliv, da jo mislil več zmagovati kot pa samo to, kar se je naučil. Dr. Žerjava zadeva krivda, da ni pravočasno odnehal, ko je videl, da gre vse rakovo pot. Vsak napor odzove odpor. In če je hotel dr. Žerjav zavzeti gospodarsko Trst brez vsakega vinarja, ni mogel pričakovati, da bodo Tr-žačani vsaj navidezno resno konkurenco sprejeli brez vsakega odpora. Kdor gre v šeršenovo gnezdo, mora vedeti, da bo opikan. Pa tudi med ljubljanskimi trgovci je nastal odpor, vsled česar se je odpovedalo kredit. To je imelo za posledico, da so je začelo nepošteno kreditirati. Kredit se je vzel brez dovoljenja zveze, ki naj bi ne vedela, da so rabi njen denar. Tudi Rožmana ne zadeva, nič manjša krivda. Toda naravnost nemogoče se mi zdi, da se jo vendar starejši, dozoreli mož Lenarčič spustil v tako podjetje. Pridobili so končno t ud g. Bayerja, ker so mislili, češ, ako bo pristopil ravnatelj Kmet-sko posojilnice, bodo ljudje dobro sodili o nas. Ni nedolžen, temveč je kriv, da so jo vmešaval v to poslovanje, ne da bi skrbel za kako preosnovo. Neum-ljivo pa je, da so sprejeli v službo Cohena, o katerem si niso preskrbeli potrebnih informacij in mu poverili tako velike kupčije. O krivdi Cohena bi bilo odveč govoriti. Kar se tiče njegovih strokovnih lastnosti, je znano, da je bil dr. Žerjav o njih poučen in je za poslovanje Cohena tudi načelstvo odgovorno. Glavna krivda načelstva pa je, da so je brez kapitala spustilo v veliko podjetje ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Trstu. Vsi vemo in tudi ne tajim, da je moka padla. Trgovina z moko je j ako nevarna in cena moke ni nikoli stalna. Zato zahteva previdnost, da se takih kupčij ne dola. Saj so prerokovali strokovnjaki še prej, preden so padle cene, da se ne bo končalo dobro. Noben previden človek ne bo brez kapitala naročeval tako ogromne množine moke, kot, se je to delalo pri Agro-Merkurju. Tisti, ki ima poln žep, lahko riskira, kdor pa nima vinarja, ne more. Še manj more tisti, ki ima dolg kot ga je imel A.-M. pri zvezi. Cela kupčija z moko je taka, da so člani načelstva in Cohen, ki je samostojno nastopal, vsi odgovorni. Glavna krivda načelstva jo, da so imeli Cohena, kateremu se ocl začetka do konca ni posrečila nobena trgovina. Nakopičil je velikanske množine moke, ovsa, krompirja in drugega blaga po skladiščih, v katerih so se potem zabavale podgano in miši ter se debelile. Načelstvo pa je krivo, da je to dopustilo in ni primerno poseglo vmes. Nesreča je bila, cla je moka padla, da je koruza postala plesnjiva, a nesreča je bil tudi Cohen sam. Toda to so take nesreče, ki bi nikdar ne nastopile, če bi obtoženci ne grešili spočetka sami. Če bi ne naročevali toliko blaga, bi tudi nesreča ne bila tako velika. Te nesreče so sami zakrivili. Ko pa je bil Agro-Merkur že popolnoma pasiven, je načelstvo in tudi Cohen, nadaljevalo kupčije, delalo nove dolgove itcl. Januarja meseca je bilo že sigurno jasno, da ima Agro-Merkur 80.000 kron diference. Načelstvo je gotovo vedelo o pasivnosti, zlasti Rožman in Žerjav, kajti 1. februarja 1910. je narastel dolg pri zvezi na 276.000 K. Izgube je bilo takrat že 100.000 K, torej je lnlo pasiv že ogromna vsota 376.000 K. Vsakdo izmed njih je moral vedeti, da nimajo toliko aktiv. Agro-Merkur in njegovo načelstvo sta delala nove dolgove v stanju pasivnosti, kar je neoporečno dejstvo. Reči moram, da nisem nc le jaz prepričan, da so obtoženci lahkomišlje-ro in brez vsake denarne podlage poslovali, temveč je to mnenje izrečeno v različnih razsodbah. Krivda g. Bayerja je, da se ie premalo brigal za poslovanje. O Lenarčiču pa moram reči, da bi po svojih letih lahko bil pametnejši. Ako sedaj vso zanika, je kolikor toliko umljivo, ker se mu gre za miljon, med tem ko pri ostalih ni tega slučaja. Toda Lenarčičcva dolžnost je bila, pravočasno brigati se za poslovanje. Poglavitna krivca sta seveda dr. Žerjav in Rožman, ki sta bila dejanska voditelja, ki sla zakrivila kaznjivo dejanje indi-rektnega financiranja. Glede krivde Cohena pa prepušča sodbo sodnemu dvoru, Nato naznani predsednik senata večje število zasebnih udeležencev, ki so se priglasili z raznimi vsotami. Zastopnik zasebnega udeležene; Elizabetnega mlina v Budimpešti dr, Viljem Schweitzer izjavi, da ima Eli zabetni mlin lirjati 121.578 K 94 v 0 odstot. obrestmi od 30. oktobra 1910 daljo. Od tega je odšteti 40.000 K 4166 K 70 v obresti, ki jih je plačala zveza, in vsota 13.944 K 70 v, ki jo je Klizabetni mlin prejel od konkurznega sklad a. Plačilo ostanka zahteva mlin od vseh obtožencev. Nato se je razprava prekinila in se nadaljuje ob pol 4. popoldne. Popoldne govori dr. Tavčar kot zastopnik zasebne udeleženke Zvezo slov. zadrug. 2 r+ jtiovice. Dr. Mandljevo imenovanje je dalo »Slov. Narodu« povod za napade na pravaštvo in na S. L. S. Dr. Mandič je namreč, če je poročilo dotičnega madjarskega lista točno, izjavil", da kot uradnik — kar je zdaj de facto — ne more biti trialist; zakaj dasi je dober Hrvat, je zvest svojemu cesarju. Da prvi civilni uradnik v Bosni, ki mora delati v sporazumu tako z avstrijsko kakor z ogrsko vlado, v tej lastnosti ne more nastopali izrečno proti sedanji ustavi, je jasno; s tem pa še ni izključeno, da ne bi smel pravec njegovega delovanja iti za tem, da z okrepljenjem Hrvatstva stori svoje, da se ustvari ugodni milje za ustvarjanje pravaškega ideala potom evolucije. Dr. Mandič se je le nesrečno izrazil, če je res trializem spravil v nekako nasprotstvo z zvestobo do cesarja. Nemci in Madjari hočejo trializem naslikati kot veleizdajalsk in naši alpski nemški nacionalci se poslužujejo prav tega nesramnega orožja, da naše slovenske ljudi tako osumničijo, da jim onemogočijo uradniška mesta, zato da jih Nemci zasedejo. Res pa to ni, ker teženje po združitvi jugoslovanskih dežela potom legalne spremembe ustave ne more biti veleizdaja ali celo nezvestoba nasproti cesarju. Pač pa je veleizdaji zelo blizu, če Nemci in Madjari Slovane in Rumune zatirajo, kakor da bi ti ne, bili v monarhiji doma! Od dr. Mandiča pa na temelju njegovih odličnih osebnih lastnosti, politične dalc-kovidnosti in iskrenega domoljubja upravičeno pričakujemo, da bo deloval v pravem hrvatskem duhu. Če ne, pa pravašlta ideja nikakor ne bo zamrla ali se izpačila, kakor »Narod« misli. Ta ideja ni nujno odvisna od nobene osebe, pa naj bo Pavel ali Peter! I) - Konec nepoštenega boja. »Slov. Narod« je svojo kampanjo proti »Slovencu« zaradi dispozicijskega fonda žalostno končal. Dočim je trdil, da ima dokaze, da dobiva naš list subvencijo od c. in kr. zunanjega ministrstva, si zdaj skuša pomagati s slabimi vici. Na dokaze pa čakamo in bomo lahko do sodnega clneva čakali. Tako se mora končati vsak boj, ki je v laži spočet. + Posnemajte: Po č. g. Mart. Jur-har, vikarju v Konjicah, namesto venca na grob tovariša g. Mart. Tomažiča poslal »Slovenski Straži« 5 K. — Dalje so poslali »Slov. Straži«: Hranilnica in posojilnica v Braslovčali 20 K. — Ivan Drobnič, Grahovo pri Rakeku, 3 K 50 h. — Izobraževalno društvo v Pliberku 20 K. — Nabrala Julka Raudev pri Bra-kovem pogrebu v Pliberku 4 K 34 h. ~ Hartman in Starej Micka iz Libuč 1 K 11 h. — Simonova mati v Borovju 1 K. — Član izobraž. društva v Pliberku za izgubljeno stavo 5 K. — Neimenovan v Pliberku 95 h. — Po č. g. Franu Polak, kapi. v Hočah, iz nabiralnika g. Gsel-mana Jos. ob 5001etnici ustoličenja 11 K. — Iz nabiralnika pri g. Jos. Kranj c, trg., Loka pri Zid. mostu, 3 K 90 h. -- Podružnica v Pliberku 44 K 60 h. — Iz nabiralnika v Narodnem domu v Pliberku 15 K. — Jernej Maver, Slavina, 3 K 23 h. Sedanje stanje šolskega vprašanja na Koroškem. Vprašanje slovenskih šol na Koroškem je sedaj takole: Šolske občine: št. Danijel, Strojna, Vo-grče, Št. Janž v Rožu, Škofiče so dosegle pri upravnem sodišču pravico do slovenskega pouka v ljudskih šolah. Upravno sodišče je izreklo, da sme biti v ljudski šoli le en učni jezik, drugi deželni jezik se mora poučevati samo kot učni predmet. S tem so obsojene vse utrakvistične šole na Koroškem. Koroškim Slovencem pa je ostala pravica samo na papirju. Dežel. šol. svet noče namreč izvršili najvišje razsodbe. Deželni šolski svet, oziroma vlada se izgovarja na & 6. šolskega in učnega reda, po katerem se mora vprašati zaradi učnega jezika v šoli poleg občine tudi deželni odbor. Deželni odbor pa leta in leta odgovora ne da, češ da ni nikjer rečeno, do kdaj mora odgovoriti. Nekatero omenjenih pri najvišjem sodišču rešenih prošenj leže že 6 let pri deželnem odboru. Izgovor vlade, cla ne more prisiliti deželnega od« bora k odgovoru, jo naravnost norčav! Vlada bi kmalu dobila primerna sredstva, s katerimi bi izsilila odgovor od deželnega odbora, pa jih nalašč noče. Zakaj jih pa drugod najdejo! Vseh občin, kjer imajo Slovenci vso oblast ali večino v rokah, pa nemške šole, je 30. Slovenskih šolarjev na Koroškem je pa blizu 13.000. Mislimo, da so to tako važne reči, da jih ne smemo nikdar izgubiti izpred oči. — Umrl je danes zjutraj Mihael T r č e k , dekan v šmarji pri Ljubljani. Rojen jo bil v črnem vrhu nad Idrijo dne 30. avgusta 1855, v mašnika posvečen dne 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan v Metliki, na Vačah, v Mirni peči, v Starem trgu pri Poljanah, v Šmarji in pri sv. Petru v Ljubljani, kot župni upravitelj in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro in slednjič kot župnik in dekan v Šmariji. Pogreb bo v nedeljo fdne 5. aprila ob 4. uri popoldne v Šmariji. Gg. duhovnim sobratom se priporoča v molitev. + Kje so časi, ko so veselice koroških Slovencev posečaii najvišji čini-telji? Dne 24. prosinca 1.1. je minulo pol stoletja, ko se je s sijajno »besedo« otvorila v Celovcu čitalnica. Slavnostna dvorana je bila ozaljšana z zaslo-nami slovanskih barvah, ob koroškem grbu poleg avstrijske slovenska zasta^ va; v dvorani polno gospode: gospe, gospodične iz Celovca, mnogo duhovnikov, učiteljev, kmetov od blizu in daleč. Med nje sta stopila c. kr. deželni predsednik baron Sluga in deželni glavar grof Goes; odlična gosta sta, bila sprejeta s trikratnim »Živio«. In potem se je izvajal spored, ki mu je bila zadnja točka Jenkov »Naprej«. Kakšna idila! Opisal jo je Matija Majar v »Novicah« in sedaj kakšna izprememba! Kadar se hočejo zabavati celovški Slovenci, so si jedva življenja v svesti. -j- Kdo je neimenovani italijanski rodoljub, ki je podaril lani italijanskim bojnim društvom v Avstriji 3 mil. lir? Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da ta dobrotnik ni nihče drugi kot — italijanska vlada. -f Osebne novice s pošte. C. kr. poštni praktikantje: Ivan Lenarčič, Frančišek Mezek, Dragotin Poženel, Milan Štamcar in Alojzij Kraker, ki so bili poklicani minulo jesen v poštni in brzojavni kurs v Trst, so nastopili s 1. aprilom zopet službo pri c. kr. poštnem uradu Ljubljana 1, razen prvoimenova-nega, ki je na lastno prošnjo premeščen k c. kr. poštnemu uradu v Novem mestu. Ivan Lenarčič, Frančišek Mezek in pa Milan Štamcar so že opravili poštno in brzojavno izkušnjo. — Glavna posojilnica. Ustanovitev nove zadruge »Kreditna z a d r u -g a«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Likvidacijski odbor nam piše: Sakor je splošno znano, znaša primanjkljaj pri »Glavni posojilnici« nad tri in joI milijona kron. Upati je sicer, cla se tekom še tekočega konkurznega postopanja bo izterjala še kaka večja vsota, vendar se že danes lahko trdi, da bodo nesrečni člani »Glavne posojilnice« zavezani plačati okoli 3 milijon kron. Likvidacijski odbor in vsa javnost je prepričana, da tc velikanske vsote od članov »Glavne posojilnice« nikdar ne bo mogoče izterjati, temveč cla bodo z ek-sekucijskim izterjevanjem samo po nepotrebnem naraščali stroški, ne da bi se terjatev upnikov znatno zmanjšala. Zato so oni člani Glavne, ki se zavedajo svoje plačilne dolžnosti, ponudili upnikom »Glavne« 30% no poravnalno vsoto, ki bo znašala približno 1,200.000 K. Nastalo je vprašanje, kje je to vsoto dobiti. Pri sedaj vladajoči denarni krizi in pri slabih gmotnih razmerah skoraj misliti ni na to, da bi mogli vsi solventni člani. »Glavne«, katerih je komaj 250, vplačati to vsoto takoj v gotovini. Morali si bodo torej najeti posojilo. Da se pa ta akcija lažje izpelje, se je osnovala nova zadruga »Kreditna zadruga«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ta zadruga ima glavni namen, da za svoje člane, ki so predvsem člani »Glavne posojilnice«, doseže z upniki »Glavne« 30%no poravnavo, jim izplača dogovorjeno poravnalno vsoto v znesku 1,200.000 K, prevzame njih terjatve in obvaruje tiste člane »Glavne posojilnice«, ki bodo pristopili k novi zadrugi, po možnosti nevarnih posledic, izvjrajo-čih iz neomejene zaveze »Glavne posojilnice«. Vsak član »Glavne posojilnice« naj pristopi k novi zadrugi in naj podpiše kar največ deležev po 100 K, ker le na ta način bo poravnalna kvota v znesku 1,200.000 K zasigurana. Gmotno bolje situirani zadružniki »Glavne« morajo podpisati čimveč deležev, ker ravno ti bodo najbolj prizadeti, če se poravnava ponesreči. Ako bo po zadružnikih vplačana deležna glavnica premajhna, ne bo mogoče dobiti novi zadrugi posojila, katerega bo go'ovo še potrebovala, da sc spravi skupaj vsota 1,200,000 K. Vsak član »Kreditne zadruge« plača s tem, da vplača gotovo število deležev, dolg »Glavne posojilnice« in seveda jamči po zadružnem zakonu do višine zneska 1 200.000 K, katerega potrebuje zadruga zh poravnavo z upniki »Glavno«, s še enkratno vsoto vplačanih deležev. Ce je torej kdo podpisal 50 deležev po 100 K, je s tem prispeval v pokritje poravnalne kvote v znesku 1200000 K, z zneskom 5000 K, potem pa jamči zr everituelno posojilo, katero bo morala zadruga najeti, da izpolni dano nalogo, še nadaljnji znesek 5000 K. To jamstvo izvira iz omejene zaveze, dočim je bilo jamstvo pri »Glavni posojilnici« neomejeno. Pri »Glavni posojilnici jamči vsak Član z vsem svojim premoženjem za ves primanjkljaj in ga sme vsak upnik kadarkoli izterjati z ekse-kucijo; Če je zadostil enemu, pride lahko drugi, tretji, skratka, član »Glavne« nima do konca svojega življenja nobenega miru. Pri novi zadrugi pa jamči vsak član v najskrajnejšem slučaju za še enkrat toliko, kolikor je podpisal deležev, in se s plačilom te vsote oprosti vsake neomejene zaveze. Že iz tega jasno sledi, da je namen »Kreditne zadrugo« človekoljuben in obče koristen in da je vsakemu članu »Glavne« toplo priporočati, da vstopi in omogoči poravnalno akcijo. Le na ta način bo mogoče odvrniti od vseh članov in njihovih družin gospodarsko propast in jih ohraniti sposobne za nadaljnje življenje in obr-tovanje. Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice torej nujno poživlja vse člane, naj se prijavijo takoj, ker je silno malo časa na razpolago, li »Kreditni zadrugi« in naj podpiše vsak kolikor mogoče veliko število deležev. Vsakdo naj^napne skrajnje svoje premoženjske sile, ker je boljše, da se izgubi velik del svojega premoženja, kakor da bi izgu-, bil naenkrat vse in bil poleg tega še v nevarnosti, da izgubi tudi ono premožen nje, katero si bo eventuelno še pridobil. S t v a r j e zelo nujna; vse prijave sc morajo izvršiti tekom prihodnjega tedna. Natančneje o stanju zadruge in njenih nalogah se bo izvedelo na prvem občnem zboru v nedeljo dne 5< aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v mali d v o r a n i »M estnega do« m a «. Likvidacijski odbor. — šišensko prosvetno društvo priredi priljubljeni narodni igrokaz »Divji lovec«, ki se vrši v nedeljo dne 5. aprila 1914 v dvorani »Ljudskega doma«. «=< Začetek ob 5. uri popoldne. — Prizori Kristusovega trpljenja na viškem odru. Z Viča poročajo: Težke, rekel bi drzne naloge se je lotil že lansko leto tukajšnji ljudski oder, — predstavljanja prizorov iz trpljenja na« šega Odrešenika. Že lansko leto so se dosegli lepi uspehi. Pri zadnji nedeljski uprizoritvi Gospodovega trpljenja so pa vneti diletantje pokazali višek svoje marljivosti in napredovanja. Igrali so brez kake posebne hibe. Posamezni prizori so globoko učinkovali na navzoče. Lepa je bila obleka, katero so marljive članice napravile po vzorcih iz zgodb sv. pisma. G. Ogrič in g. Šturm iz Ljubljane sta nam poskrbela za lepo dostojno maskiranje igralcev. — Prihodnjo nedeljo, t. j. 5. aprila, se bo uprizoritev na splošno željo ponovila, oziroma se bo še dodalo par novih slik. In sicer ob pol 4. uri popoldne bo za šolsko mladino, zvečer ob pol 8. uri za odrasle. Kdor se hoče na pobožnosti velikega tedna lepo pripraviti, ima najlepšo priložnost, ako pride v nedeljo v Društveni dom k imenovani uprizoritvi. — Velikonočne razglednice »Slov. Straže« povsod zahtevajte! Naročila sprejema: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. — Praška »Adrija« se razdružila« »Edinost« poroča iz Prage: Tukajšnjo slovensko narodno - radikalno akade-mično društvo »Adrija« se je razdru-žilo. Člani so pristopili k jugoslovanski akademiški organizaciji »Jugoslaviji«. —• Razprava proti splitskemu župa* nu Kataliniču zaradi govora, ki ga je imel za časa prve balkanske vojske, se bo vršila pred celovško poroto 1. maja 1.1. Kataliniča bo zagovarjal dr. Tavčar. — Zaprli so v Zagrebu pozlatarja Fcrdo Sclionbucherja, ki je izvabljal v svojo trgovino deset- do trinajstletne deklice in jih s slaščicami in malimi denarnimi darovi zapeljeval. — Umrl od veselja. »Srbstvo« v Novem Sadu poroča: Jakob Kirschner, skladiščnik trgovskega delniškega društva, je dobil iz inozemstva vest, cla jo cona čebule poskočila za 5 K na meter-ski cent. Ta novica ga je tako ravese-lila, da sc je mrtev zgrudil. — Turške srečke. Pri žrebanju dno 1. aprila t. 1. je zadela glavni dobitek 400.000 frankov številka 967.665, številka 1,642.740 je zadela 30.000 frankov, po 10 000 frankov sta zadeli številki 1 mil. 671,956 in 1,707.061. — Vlom in tatvina. Te dni je lie-žnan tat vlomil v stanovanj« tovarni-ke delavke Neže 2 ur bi na Glincali in odnesel eno zlato žensko urno verižico, zlato brošo, 1 par ženskih čevljev in 50 kron v denarju. Tatvino sta najbrže izvršila dva 18- do 241etna neznana »vandrovca«, ki so ju tisti dan videli na Glincah. — Nesreča v idrijskem rudniku. 47- letni rudar Ivan Novak je nedavno med delom v idrijskem rudniku izpodrsnil in tako nesrečno paclel na kamenite stopnice, da si je zlomil eno rebro. — Orožne vaje za kolesarje-rezerv-nike. Spretni kolesarji, ki so rezervniki pehote ali lovcev, lahko svojo orožno vajo doslužijo kot vojaški kolesarji z lastnimi kolesi. Na koncu orožne vaje dobi tak kolesar -l-czervnik za obrabo kolesa 10 K odškodnine. Za druge večje poškodbe kolesa dobi posebno odškodnino, če se je kolo pokvarilo za časa Vojaške porabe in če upravičenost do odškodnine prizna vojaška komisija. Tozadevne prijave jc z dopisnico naznaniti naravnost pristojnemu okrajno-clo-polnilnemu poveljstvu in sicer najkasneje do srede meseca julija. BERCHTOLD ZAHTEVA IZROČITEV DEBREGINSKIH BOMBNIH NAPADALCEV. »Zeit« poroča iz Bukarešta, da rumunski poslanci trde, da jc grof Bercli-told po poslaniku grofu Czerninu v Bu-kareštu zahteval, da naj se ogrskim oblastem izroče Mandarescu, Salamon in Himes, cla je pa to politične kroge v Bukarešti zelo razburilo. ~ SVIHA V DISCIPLINARNI PREISKAVI. »Hlas Naroda« poroča, da jc višje lno sodišče v Pragi uvedlo proti dr. i disciplinarno preiskavo. VELEIZDAJA V BUKOVINI. V Črnovicali sta radi veleizdaje v kavi brata Gerowsky. V zadevi so li 25 hišnih preiskav, pri katerih a jc našli veliko obtežilnega gra- NOVA LAŠKA VLADA 2. t. m. predstavila zbornici. Mi-strski predsednik Salandra je izja-1, da je zmagovalna vojska dvignila ;led Italijanov na celcm svetu. Izra-la jc pa tudi moči, ki sc morajo zdaj domestiti. Mornarica so lahko raz a, a isto kot mornarica zahteva tudi nada, da more zadovoljiti tako do-vino kakor kolonije. Vlada bo zato cllagala, da se izredni krediti povi-i ne nad 100 milijonov lir, kar se leii na več let. Da se pokrije deficit nilijonov lir, ki je nastal radi libijske, in se, ohrani v proračunu ;ežje, sc bo proučavalo vprašanje ,'resivni dohodnini in se mora re-ti finančna postavodaja. Salan-aznani, cla predloži postavni na a sc zvišajo železničarjem plače i zunanje in notranje cerkvene ke ostanejo neiz premen je zjavi, da zahteva jasno in odkrito ■lico. UNSKA RAZPRAVA V OGRSKEM AVNEM ZBORU. — RESIGNIRA NA TISZOVA IZJAVA. V ogrski magnatski zbornici sc je dne 2. t. m. razpravljalo o adresi secl-mograškega kulturnega društva, ki zahteva, da naj se ob pogajanjih z voditelji Rumuncev koristi ogrstva čuvajo. Grof Julij Karoly nato govori o programu rumunske kulturne lige in o znanem shodu, te lige v Bukarcštu. Škof Iboszu izjavi, da voditelji Rumuncev na Ogrskem niso iredentisti. Ministrski predsednik grof Tisza izjavlja, da želi, cla naj grof Karoly, ki jc trdil, da so kmetje ob rumunski meji s puškami oboroženi, njemu ali notranjemu ministru poda konkretna dejstva. Vlada pazljivo zasleduje vse dogodke in skrbi za varnost dežele. Rumunska kulturna liga je star, dober znanec, ki že deset- KAM PLOVE RUMUNIJA? »Rječ« poroča, cla sc bo rumunski prestolonaslednik v Peterburgu poga jal glecle osnutja balkanske zveze med Rumunijo, Srbijo, Grčijo in Črno goro — Ilči rumunskega kralja Elizabeta sc oficielno zaroči z grškim prestolonaslednikom 27. aprila. — »Adcvcrul« piše, da se avstrijsko časopisje zaradi zaroke med presumptivnim rumun skim prestolonaslednikom in carjevo hčerko preveč vznemirja. Gotovo bo ta zaroka med Rumunijo in Rusijo ustvarila trajno prijateljstvo, nc pomeni pa, da hi sc Rumunija Rusiji podvrgla kot, vazal. BOLGARSKO SOBRANJE je t. m. otvoril ministrski predsednik Racloslavov, ki je prečital prestolni govor, ki izvaja, cla so zveze Bolgarijo z velesilami dobre in da dela bolgarska vlada na to, cla postanejo prijateljske. Prijateljsko je razmerje nasproti Turčiji. Zveze z vsemi sosednimi državami so se zopet obnovile in se upa, cla sc bodo vedno bolj izboljšale. Bodočnost Bolgarije sloni na mirnem delu. MEDNARODNI ČASNIKARSKI KONGRES LETA 1914. V KODANJU. Mednarodni časnikarski kongres zboruje ocl 12. do 14. junija 1914 v Ko-danju. Na sporedu so točke: 1. Uredniška tajnost. 2. Glavna razprava o pravici reproducirati žurnalistična dela. 3. Medsebojna pomoč časnikarjev, ki delujejo izven svoje domovine. 4. Žurnalistična zbornica. 5. Zavarovalne institucije v časopisju in raznoterosti. Ljubljanske novice. BOJI V ALBANIJI. Iz Belgrada se poroča, da sc nahajajo v Albaniji bolgarski častniki in če-taši, ki drže s Iiemal bejem in se z albanskimi četami bore s pristaši Essad paše, lj Somišljenikom in somišljenicam v kolodvorskem okraju! V nedeljo, dne 5. aprila ustanovimo za somišljenike in somišljenice Slovenske Ljudske Stranke za kolodvorski okraj organizacijo, iz katere se bo po našem okra-u razvijalo živahnejše družabno življenje in ki bo za naš okraj središče našega dela. Ustanovimo Prosvetno društvo za kolodvorski okraj. Prosimo Vas, potrudite sc prihodnjo nedeljo, dne 5. aprila točno ob pol 11. uri dopoldne na ustanovni zbor v dvorano Rokodelskega doma«. Pridite gotovo in pripeljite s seboj šc kaj znancev in znank. Agitirajte za častno udeležbo! Pokažimo, cla si tudi v kolodvorskem okraju želimo tako živahnega dela, kakršno sc razvija po drugih okrajih. Na svidenje v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Rokodelskem domu! lj Največji moderni cirkus v Ljubljani! Velikanska cirkuška senzacija sc za letošnje poletje obeta Ljubljani: največje evropsko podjetje te vrste, C h a r-1 e s , bo nekaj dni gostovalo pri nas. Charles je največji in najmodernejši potujoči cirkus sedanjih dni na evropski celini. To podjetje razpolaga s 600 ljudmi, 500 živalmi, 100 lastnimi in me-nežarijskimi, salonskimi, transportnimi in pisarniškimi vozmi, ima lastne lokomobile za razsvetljavo, vožnjo in razna dela, kompletne tehnične opreme, lastne delavnice in ateljeje ;v treh do štirih ogromnih posebnih vlakih bo ta najmogočnejši cirkus sedanjosti, ki mu gre kraljevsko mesto na polju cirkuških podjetij, potoval po naših deželah. Ustavljajoč se k nujnemu kratkemu počitku na vseli večjih križiščih, bo vabil k urnemu ogledu. Nekaj stotin njegovih delavccv bo čez noč postavilo silno šot orsko mesto. Na približno 25.000 kvadratnih metrov površine bo stalo okog 25 posameznih šotorov. Tri različne predstave sc bodo vršile v okviru tega milijonskega obrata: 1. največji evropski cirkus z najčudovitejšimi drc-surnimi točkami, ki so se le kedaj kazale; nastopali bodo ljudje in živali iz vseli delov sveta v ogromnih množicah; 2. razstava eksotičnih živali, ki jc danes brez konkurence; prav zoologičui vrt na potovanju, ki razpolaga z živalmi, kakor jih nima nobeno drugo potujoče podjetje: kakor žive žirafe, nilske konje, prvega potujočega afriškega nosoroga, pristno morsko prase (Sellara ckentapir), avstralske orjaše kenguruje, bizone, indijske bivole, zebuje, antilope, zebre, jake, brze lame, črede vel-bloclov in slonov, množice afriških ber-berskih levov, pristne bengalske kraljeve tigre, morske leve, severne medvede in prekrasno konjušnico z nad 150 plemenitimi konji itd. To jc največja in najbogatejša potujoča menežarija na svetu. 3. Popolna, znanstveno znamenita razstava raznih človeških plemen s pristnimi Kitajci, Arabci, Marokanci, Turki, Rusi, Japonci zamorci, mulati, kanibaii, Mandžurijci, Indijci, Tripoli-tanci, Cowboyi, Mehikanci in siouškimi Indijanci. Prve rdcčekožce, ki so po več desetletni prepovedi ameriške vlade zopet smeli zapustiti deželo in stopiti na evropska tla, je pridobil ravnatelj Charles ogromnimi denarnimi žrtvami in jih združil v divji romantičen ensemble. Pod naslovom »Wild West« lio postavil v areno v obliki grandioz-nc, pretresljive pantomime nad 100 pristnih Indijancev, traperjev, cowboy jev in Mehikancev z nad 50 za boj ose-dlanimi konji. Pred našimi očmi se bodo odigravali fantastični dogodki iz divjih prerij, kateri so nam še v živem spominu iz Coperjevili in drugih povesti: divjo bojno ježe, napadi, plcnitve požari in druge bravurne točko nam l o-,]o pretresa I? /ivce in realizirv? cgr no vsoto 200.0% K, katero jc m >n\l ravnatelj .CliarlfiS kaloiiti pri umcuiLi via di kot ifcinetvn za srečno vrnite / reokih siouškib Indijancev. — Charles učinkuje kvalitativno zabavno in obenem poučno; on je mederni izobraževalec množic in njeg-vo z ogromnimi kapUr.li delujoče veienodjetje računa z masami in nudi mate. V svoje ogromne;, na daleč segajoče p ostore s šotornimi zgradbami more ta orjaška razstava, naenkrat sprejeti 15.000 ljudi in jim nuditi popoien pregled nad umetnostmi vseh narodov in časov. Kljub ogromnim masam deluje Charles na znotraj in na zunaj na popolnoma redni in solidni podlagi. On ne prihaja z donečimi obljubami, ne da bi jih potem izpolnil; Charles prihaja k nam, da svoj v celi Evropi pridobljeni glas kot najvspeš-nejši razvijalec cirkuštva na kontinentu — potrdi in če mogoče še razširi. Charles je že poleti 1912 in 1913 prepotoval večji del Avstro-Ogrske, povsod slaveč triurni nad triumfom. Takrat so ga obvezne dolžnosti poklicale nazaj v inozemstvo; medtem je križem prepotoval pol Evrope, hiteč ocl severa na jug, od vzhoda na zahod. Zdaj ga vidimo na Francoskem, potem ga najdemo v Švici razvijajočega ves čas svojih poletnih predstav. Naslednjo zimo igra v lastni zimski cirkuški zgradbi v Bruslju, v brzi turneji hiti skozi Ilolandsko in Belgijo in gre preko Rena v nemške industrijske kraje, odkoder ga vodi pot skozi velika bavarska in virtemberška mesta naravnost k nam! — K sklepu naj še omenimo nekaj podrobnosti: glavni cirkuški šotor ima prostora za 7000 oseb in je največji te vrste na svetu: podjetje razpolaga z lastnimi posebnimi vlaki, z masivno prenosljivo zimsko cirkuško zgradbo s centralno kurjavo. Orjaško glavno fasado krase ogromne klasične slike in razsvetljuje jo 3500 žarnic. Eksotičnih živali jc 250, med njimi take, ki se jih drugod ne vidi. V areni nastopajo .najdrznejši jezdeci in najboljše jahalke s kontinenta. Mme. Charles predvaja največji akt. levje dresure, krotilec Wagner nastopi v blaznodrznem boju z divjimi zvermi, ravnatelj Charles predvaja fenomenal-ne skupine severnih medvedov in morskih levov. V konjušnici stoji nad 100 najkrasnejših konj najčistejše rase; dalje nastopajo v cirkusu tudi opice, gosi, psi itd Podjetje ima lastno razsvetljavo, godbe, tiskarno, različne rokodelske delavnice, parno kurjavo, pe-karijo, požarno brambo, fotografični atelje, tiskovno centralo, telefon, stražna poveljstva in sanitetno kolono. Z eno besedo: Charlesovo podjetje jc nekaj tako velikanskega, cla smemo pač z največjim zanimanjem in nestrpnostjo pričakovati njegovega prihoda! lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto se prizore v korist dramskemu osobju Govckarjevi »Lcgijonar-ji«, velika narodna igra s petjem in godbo v štirih dejanjih. — Ferdinanda Basaja igra g. Grom, ki je igral isto vlogo že v Rokovnjačili z velikim uspehom. Lavra jc v rokah gdč. Gjor-gjevičeve, njeno prijateljico Ano igra gdč. Wintrova. Širokoustneža Ježa, ki ga je igral navadno g. Verovšek, igra to pot g. Povlie, njegovo ženo Barbo ga. Bukšekova. Intriganta Brnjača igra g. Šest in Raka g. Skrbinšck. Poleg teh oseb je zaposleno še-vse ostalo dramsko osobje v večjih vlogah. Pri predstavi sodeluje bivši operni zbor in vojaški orkester. Igro je vestno naštudi-ral gospod režiser Povlie. — V nedeljo, dne 5. aprila, popoldne ob 3. uri se ponovi zadnjič v sezoni pri najnižjih cenah sijajna burka »Nevzdramljivi Izidor«, ki je dosegla pri premieri velikanski uspeh. Zvečer sc ponove »Legi-jonarji«. Obe predstavi se vršita pri znižanih cenah. — V torek, dne 7. aprila, je zadnja predstava. Uprizori se Ni-codemijeva drama »Perjanica«, v kateri debutira g. Ferdo Trampuž v veliki vlogi Henryja, ki mu cla več prilike pokazati svoje zmožnosti kakor v »Alc-luji«. — Preclprodaja vstopnic za vse štiri predstave v trafiki g. Šešarkove v Šelenburgovi ulici. lj Premeščen jc c. kr. raČ. podčastnik 17. pešpolka g. Al. Skreni iz Ljubljane h krajevnemu poveljstvu v Celovec. Gg. tovariši, dalje službujoči podčastniki 17. pešpolka, so mu priredili prisrčno odhodnico. V četrtek so imeli v domači kantini skupen obed, pri katerem sc jo g. tovariš računski podčastnik Andrej Slapar v imenu navzočih v ginljivih in lepih besedah poslovil ocl njega in mu v spomin izročil krasno darilo. — G. tovariš Skrcm jc bil v vsa-sem oziru mil in zvest prijatclj-kolega, občinstvu znan kot izhorcn pevec bari-tonist, vsled česar ga bodo zelo pogrešali pri novoosnovanem pevskem zboru 17. pclka. — Zvečer ob pol 7. uri so sc zbrali vsi podčastniki tega polka na kolodvoru, da so še enkrat poslovijo od milega in priljubljenega tovariša. Napravili so mu spali!' in g. Slapar sc jo še enkrat poslovil od njega, nakar ga je vlak odpeljal proti Celovcu. lj Umrli so v Ljubljani. Antonija Zvonar, premogarjeva žena, 33 let. —-Franc Dolar, železniški delavec v pokoju, 60 let. — Vinko Božič, sin poštnega sluge, 9 mesecev. — Alfred Šmid, strojnikov sin, 8 mesecev. — Neža Mat-ko, zasebnica, 74 let. — Helena Cedilnik, bajtarjeva žena, 68 let. — Angela Jagodic, posestnikova hči, 2 leti. lj Pisarna zavoda za pospeševanje obrti bo radi snaženja prostorov v soboto dne 4. aprila popoldne zaprta. lj V Trst je šel jest kokošL Iz Trsta poročajo: Velik prijatelj kuretine je gotovo 38 letni kočijaž Jakob Škabec, doma iz Ljubljano, stanujoč v Bojanu. Škabec je bil aretiran zato, ker je vsled svoje ljubezni do kuretine ukradel Svetku Tossutti, stanujočemu v Škor-klji št. 6, štiri kokoši. On jo izpraznil Tossuttijev kurnik, a zato jc moral on v kurnik, ki so za tako ptiče nahaja v ulici Tigor. lj Divja brezsrčnost. Iz občinstva smo prejeli prošnjo, naj opozorimo podjetništvo oziroma nadzorstvo pri beto-niranju obrežnih zidov ob Ljubljanici — na nečloveško ravnanje voznikov, ki dovažajo gramoz na Poljanski nasip. Očividci so se včeraj zgražali nad bes-* nostjo onega izmed voznikov, ki je zbijal po konjih, da jc bilo groza. Nadzorstvo naj ukrene potrebno, da sc taki mučni prizori 110 bodo več ponavljali. Tudi stražništvu bi priporočili, naj si prilično ogleda to postopanje ter pouči vso prizadete, kaj pravi postava k temu. lj Našel se je dragocen uhan na Poljanski cesti. Dobi se v Ravniliarjevi ulici št. 13. lj Mestni popisovalni urad bo v so» boto radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni in neodložljivi slučaji. šlajersKe novice. š Sprememba v vodstvu celjskih politikov. Celje. Nemci s svojim deželnim poslancem dr. Negrijem niso zadovoljni, pravzaprav Nemci okoli dr. Ambroschitza. Javna tajnost jc namreč, cla bi ta rad bil dr. Negrijcv naslednik in za to se sedaj dr. Negri prav veliko kritizira. Za Slovence jc pač vseeno, ali jc ta ali oni v Gradcu, zagrizcnca sta oba enaka. A tudi mod slovenskimi liberalci vlada nezadovoljnost. Mnogi bi radi, da se najde namesto dr. Kukovca drug kandidatom za deželni zbor. Prej so mislili, da si bo dr. Kukovec znal v Gradcu vsaj s svojo osebnostjo ustvariti pozicijo, a sedaj pravijo, da bi bilo boljše, ako bi vlacla in Nemci sploh nikdar nc prišli v dotiko z dr. Kukovcem. Za posredovanje ga tudi ne marajo rabiti, ker jo preveč neokreten in premalo verzi-ran. Postal jim je neprijetna teža, katero bi se najrajši na lep način izne-bili. Mnogi baje mislijo na mladega dr. Ilrašovca, kojega ime sc je sploh v javnosti žc večkrat imenovalo. š štajerska kmetijska družba. Da so vsi liberalni krogi, ki imajo svojo za-slombo vendarle večinoma po mestih in trgih, z organizacijo, kakršne so kmetijske družbe, docela zadovoljni, nam jc umljivo. Kjer so deželni odbori v agrarnih rokah, tam tudi ne bo sile. Toda pri nas na Štajerskem jc deželni odbor po večini protiagrarcn in zato tudi kmetijska družba kot edina kmečka stanovska organizacija 110 zadostuje. Iniciative nima nobene, pripomočkov premalo, navezana jo le na to, kar izsili deželnemu odboru. Zato jc le pozdravljati, seveda v interesu kmečkega stanu, no seveda liberalne stranke, da je S. K. Z. postavila med svojo zahteve deželni kulturni svet in delitev istega. š Med dvema stoloma. Celje. Disciplina v liberalni stranki jo res vzorna. Dr. Kukovec riskira vso prihodnjost svojo stranke med kmeti ter se z odločnostjo postavi proti vsaki obrtni olajšavi, samo da obdrži liberalni stranki vsaj obrtnike po trgih in mestih. Toda pride občni zbor Kmetijske družbe v Gradcu, tam pa nastopi žalski Roblck, napade in žali obrtnike ter se izreče za takozvane obrtne fušarje. Liberalna stranka pa stoji kakor znani osel med dvema šopoma sena in zdaj ne ve, ali naj gre s Kukovcem ali Roblckom. š šoštanjski odvetnik dr. Kari Pe« tritsehek je 17. marca naznanil štajerski odvetniški zbornici, da. so po pretoku postavnega trimesečnega roka preseli v Volšpcrk na Koroškem. š Sloveče Jeruzalemske gorice sd v nevarnosti. Razni nemški mogotci imajo že danes najlepši del ljutomerskih goric, v rokah, a pazijo na vsako priliko, cla prikupijo vsak vinograd, ki pride na prodaj. Na ta način imamo 1)0 ljutomerskih goricah posebno v slo-večom Jeruzalemu vse polno nemških posestnikov iz Ptuja, Maribora, Rad- gonc, Gradca, Bruka, Dunaja itd. Sedaj sta zopet na prodaj dva lepa vinograda, last kaplana Stuheca v Ilovšča-ku in Koflerja na Kogu. Baje hoče oba vinograda kupiti ptujski Fiirst, ako se ne bodo pobrigali slovenski kupci. S Slovensko gledališče v Mariboru. Kakor smo že poročali, se vrši prihodnja predstava na cvetno nedeljo, dne 5. aprila 1914, ob pol 4. uri popoldne, in sicer se bo uprizorilo »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. V enajstih slikah se bo pokazalo vse trpljenje, križanje Jezusovo in končno tudi vstajenje. Med igro svira godba. OPOZICIONALNI BLOK V BULGA-RIJI. Na iniciativo demokratov se bodo baje združilo vse opozicionalne stranke, razven ozkih socialistov, v trden blok proti vladi. Blok bo štel 108 poslancev proti 128 vladnim. Zadnje vesli. NEMŠKI VCLKSTAG PROTI SLOVENCEM. Celovec. V zadnjih dneh junija se bo tu vršil noinški »Volkstag«, na katerem bodo zastopniki Nemcev iz Štajerske, Kranjske in iz drugih južnih dežel protestirali proti akciji poslanca Verstovška in tovarišev ter bodo sklepali, kako nemštvo še bolj utrditi. EKSPROPRIACIJSKI ZAKON SPRE-JET. Budimpešta. V včerajšnji seji ma-gnalske zbornice je grof Tisza izjavil, ua je zakonodaja glede ekspropriacije skupna zadeva, ki spada v delokrog ministra trgovine. Izvajanje zakona pa spada v kompetenco avtonomnih oblasti. Zalo bo minister trgovine razlastil-no pravico odrejal v sporazumu z banom. Nato se je zakon sprejel. MILIJONSKA USTANOVA BIVŠEGA KRŠČANSKO SOCIALNEGA POSLAN-CA SILBERERJA. Dunaj, 70 let stari deželni poslanec Šilberer je svoja posestva na Scmme-ringu, ki imajo vrednost najmanj milijon kron, podaril za ustanovo, po kateri naj poseben .kuratorij ta posestva proda, iz dohodka pa da po 200.000 K oziroma 100.000 K in 10.000 K različnim dobrodelnim zavodom, tako n. pr. bolnici usmiljenih .bratov, za azil vseli, ki so brez strehe, za lupus-zdravilišče, za ogrevance, za doni rckoiivalescontov, dunajsi delavski bolniški blagajni. V kuratorij je določil Šilberer zastopnike vseh strank, tudi socialnodemokraška poslanca 11 e¡morja in Reumanna. Dar pa jo navezan na jiogoj, da država ne sme zahtevati nobenih pristojbin. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj, Danes so zadele; 25.000 kron. št. 49.713; 10.000 K št. 91.323; 5000 kron št. 50.393 in 55.591; 2000 Iv št. 1776, 4926, 8953, 17.101, 24,230, 28.187, 33.990, 36.223, 87.038, 39.77, 39.807, 52.128, 52.144, 54.823, 66.019, 69.567, 76.235, 90.398 in 95.062. BULGARSKO SOBRANJE. Sosia. (Glej politični pregled!) V Včerajšnji otvoritveni soij sobranja jc prišlo do ostrega spopada med večino in socialisti. V tem hipu je prišel me-tropolit, blagoslovit poslance, šel je tudi k voditelju socialnih demokratov Saka-sovu, katerega je z blagoslovljeno vodo poškropil in mu ponudil križ, da ga poljubi. Sakasov je sveto razpelo poljubil. Opozicija se je, izvzemši ekstremno socialistično stranko, združila v blok, ki razpolaga s 108 glasovi proti 126 vladnim. Efekt bloka se je pokazal, ko se je izvolilo predsedstvo, ki jc dobilo 122 glasov od 222. Opazila se je nena-vzočnost carja. Sofija. Za predsednika bulgarskega Sobranja jo izvoljen Vačcv z 122 proti 100 glasovom. BUSIJA ZA BUI.GARSKO-GRŠKO PRIJATELJSTVO. Sosija. »Dnevnik« poroča iz Carigrada, da jo ruski poslanik v Carigradu izjavil bulgarskemu poslaniku, da jc ruska vlada pripravljena nastopiti za odpravo bulgarske shizme pod pogoji, da so razmere med Bulgarijo in Grčijo zboljšajo. SRBI NAPADLI ANGLEŠKEGA POD-KONZULA. Solun. Srbski uradniki so napadli angleškega podkonzula Greige, ki se jc trudil za angleško tvrdke ohraniti ugodnosti kapitulacijskih pogojev. ČRNAGORA O LOVČENU. Cetinje. (Oficielno.) Črnagora so glede Lovčena ni nikoli z nikomur pogajala. LovČen je nepremakljiva last; Črnegore kot vokovite mučenice za slo-bodo Balkana. Lovčen je simbol njene neodvisnosti. PAUL HEYSE TIMRL. Monakovo. Pesnik Paul Hejtc je včeraj popoldne tu umrl, VELIKA ZMAGA VSTAŠEV V MEHIKI. London. Mesto Corion je padlo v roko vstašeni. General Villa je porazil vladno čete, ki imajo 4000 mrtvih, 8000 jo vjetih. Villa jo izgubil 1500 mož. VELIK ŠTB.AJK NA ANGLEŠKEM. London, v Yorkshiru šlrajka 117 lisoč premogovnih rudarjev. Vlada meni, da bo št vaj k po Veliki noči končan. VELIKA NESREČA NA MORJU. New York. Ladja ribčev, ki so ob Now Fundlandu lovili obmorske živali, je zadela ob ledeno goro. Ladje so rešilo 40 napolzmrzlih ribičev, 50 trupel ribičev, ki so zmrznili ali utonili, so spravili na rešilno ladje. Vseh ponesrečencev še niso dobili. Bati so je, da sta se ponesrečila 102 ribiča. V SIBIRIJO OBSOJENI DIJAKI. Peterbnrg. Radi delovanja v revolucionarni organizaciji je bilo 1. t. m. v Pelerburgu obsojenih več 17—23 letnih mladih ljudi, večinoma srednješolskih dijakov. Štirje obtoženci so bili obsojeni v Sibirijo, dva pa v trclnjavsko ječo. BANKIR SE JE OBESIL. Pcterburg. Bankir Viljem Ilicclel, ki jc vslccl panike na borzi izgubil vse svoje premoženje in si je prilastil tudi zaupanih dejiozitov, so jc obesil. DUNAJSKI ARHEOLOGI V LJUBLJANI. V Ljubljano je pod vodstvom profesorja dunajske univerze dvornega svetnika Bormanna došlo 40 arheologov, ki so si ogledali deželni muzej in ostanke stare Emone na Mir ju. lj Podružnica L avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani priredi svoj mesečni sestanek jutri ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Sv. Jakoba trg št. 7. Sestanek jc velevažen, člani in interesenti, pridite! Primorske vesli. P »Unione Economica Nazionale.« Tržaški Italijani nameravajo v nedeljo v gledališču »Eenice« ustanoviti proti prodirajočemu slavizmu posestri-mo »Lege Nazionalc«. Kakor se ta peča z laškim šolstvom, bo imelo novo društvo namen braniti laško zemljo. Skrbelo bo za moralno in materijalno stran tržaških avstrijskih Lahov, podpiralo bo laška društva, preskrbovalo brezplačno službe in delo, razširjati hoče laško časopisje in ustanavljalo bo knjižnice. Novo društvo noče biti niti politično niti religiozno. Ko bo imelo dovolj sredstev, hoče razširiti svoj delokrog tudi na laške avstrijske province. Novo društvo no bo drugega kot nekak brlog privandranih renjikolov. p Nov italijanski napad. Ko jc Hrvat g. Fran Hraš s svojo soprogo zapustil v sredo ob pol 7. uri zvečer svoje stanovanje v ulici Chaiolica št. 9, ga nenadoma napade 6 italijanskih surovin. G. Hraš je bil dovolj močan, da se je pobalinom do dobra branil. p Demonstracije v Reki proti Mad-jarom. Dne 1. t. m. zvečer so so vršili? na Reki velikanske demonstracije proti Madjaroin, Razkačeno občinstvo je javno sežgalo madjarski list »Tcngcrpart«. p Liberalni poslanec Miklavčič in »Novi čas«. V torek, dne 31. marca se jc začela pred goriško poroto razprava, v katero je zapleten goriški »Novi čas«. Deželni poslanec Miklavčič toži gg. odgovornega urednika lista Ant. Šinigoja in urednika Franceta Krem-žarja zaradi žaljenja časti. Toženca zagovarja dr. Pavletič, tožitelj pa si jo najel poleg dr. Gaberščka še Laha dr. Donattija. Razpravo vodi nadsvetnik Sterle. Obtožnica očita »Novemu času«, da jo ob času zadnjih volitev v goriški deželni zbor pisal o Miklavčiču, češ da jo nekoč rekol: »Ni Boga«. Razprava so je v torek odgoclila in se danes, v jietek, nadaljuje. p Nemška postojanka ob Adriji. V Čcrvinjanu se jc ustanovila podružnica nemškega »Schulvcreina«. p 25Jetuica promocije. Včeraj je bila 2idetnica doktorske promocije državnega ia deželnega poslanca g. dr. Oto-karja Rybar. p Pred tržaškimi porotniki sedijo lo dni trije mladi fantje, 231etni Josip Bergant, pomorščak, 191etni kovač Emil Bossa in 181ctni sobar Kar Visin-tin. Obdolženi so roparskega umora 631 e t ne Nože Mayer dne 29. decembra 1913. Obtožnica trdi, da ji je Bregant zavratno vrgel preko glave na obraz par hlač in je potem ovivši ji hlače okolu vratu zamašil usta. Bassa da je prijel in tiščal za vrat žensko, ki jo bila vsled napada padla na tla in jo tiščal tako, da jc par hipov potom izdihnila, Karel Visitin pa da je bodril Bre-ganta in Bassa k omenjenemu dejanju in da jima jc tudi dejansko pri umoru pomagal. Pri stari ženski niso morilci našli več kot 3 K denarja. p Poizkušen! samoumori. 331etna šivilja Julka Polart jc v sredo okolu polnoči skočila iz svojega stanovanja v ulici Farneto Št. 18 skozi okno na ulico v srajci in so težko poškodovala.' — Življenja siti Ladislav Rot je skočil iz pomola Sanita v morje. Nesrečneža so še o pravem času rešili. — Neka Marija Ferluga, stara 36 let, je izpila strup. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je upati, da bo okrevala. p Tržaška policija je v sredo zjutraj v znanem ljudskem prenočišču aretirala do 50 ljudi sumljive vrednosti. p Uboj v Zakojci pred poroto. V sredo je bil pred goriško poroto obsojen na osemmesečno ječo Franc Pregelj (ne Gomišček) iz Zakojce, ker jc 14. februarja letos zabodel Fr. Stucina iz Zakojce na svatbi. Všteje se mu preiskovalni zapor 1 in pol meseca, tako da bo sedel le 6 in pol meseca. p Umrl je v Repentabru Stanislav Ravbar, star 21 let. Mesto vsakega posebnega obvestila. T 1139 Ivan KramaršiC, c. kr. major v p„ naznanja v svojem in v imenu svoje žene Marije KramaršiC vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je bila pre-ljubljena nepozabna dobra mati, ozir. taSCa, gospa Em Kranaršič po dolgi mučni bolezni v 90. letu starosti, previdena s sv. zakramenti ?a umirajoče, danes, v petek dne 8. aprila ob 8. uri zjutraj, poklicana v boljšo večnost. Pogreb predrage rajnlce se bo vršil jutri, v soboto dne 4. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kutinova cesta št. 21, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Predraga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 3. aprila 1914. Venci se hvaležno odklanjajo. a Slovenski zavod. 1121 Ci poŠta Gornja Kuugota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerno ceno. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh Pranko vsaka poštna postaja pošiljamo po povzetju: 1 poštni zavitek pristnega medu . za K 9'— 1 « » ia čajnega masla.. „ „ 15'80 1 v o la emend. sira . . ,, „ 1P— i n a dobrega sira. • • , d w 8*— 1 v v konsumnega sira h n 7'—-vse po 4 1/2 kg netto. Naročite še danes pri „Mlekarski Zvezi" v Ljubljani. ■ Javno skladišče. <3 ¡5. C b' « S. ^ - "o r® . - « m 'C I: j. :r> 5! a u s s * ° I -.p a ^ S '/j I 8«? i H 83 5 Q «I iímiiwiii'iiwii m 11 i mi1 i II1 ii'i'iiin niiiiimi imwMiii» win ni imi«nw i ■■ V svojem in v imenu ostalih žalujočih naznanjam vsom sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je prečastiti gospod dekan, duhovni svetnik, predsednik hranilnice In posojilnice, predsednik krajnega šolskega sveta, občinski odbornik itd. danes, dne 3. aprila 1914 ob 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo dne 5. aprila 1914 ob 4. uri popoldne iz župnjšča na domače pokopališče v Šmariji. Svete maše zadušnice so bodo brale v domači.župni cerkvi. Ohranite pokojniku blag spomin! Šniatija, dne o. aprila 1914. Edvard Šimiiic, kaplan. E 240/13 Dražbeni oklic. 1131 Na javni dražbi se bode prodajalo: I. dne 7. aprila 1914 dopoldne ob 10. uri pri tem sodišču, soba št. 27: 3 zlate in 19 srebrnih ur za gospode in 19 damskih ur, prstani zlati in ameri-kanskega zlata (Neugold), damske brože in zapestnice, uhani, razne verižice. Vsi ti predmeti so cenjeni na 1149 K 91, najmanjši ponudek pa znaša 753 K 52 h in se lahko ogledajo na dan dražbe od 10. do pol 11. ure. II. Dne 8. aprila 1914 dopoldne ob 9. uri v Zagorju ob Savi št. 108: 11 raznih stenskih ur (s perpendikeljem, kukavico, zamorcem, deteljico itd.). C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. I. dne 2. aprila 1914. SirolM "Roché' prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljučnih boleznih.prehiajeriiih^infiuenci, naduhi Jzvirm zavoj a K.U - so dobi v vseh lekarnah. »NOVO VREME« HUJSKA RUMUNE. »Novo Vreme« objavlja članek, ki izvaja: Rumunijo je osvobodila Rusija od turškega jarma, a rumunski vladar, ki je nemškega pokoljenja, je zasledoval dinastično politiko, di'žal s trozvezo in vsako leto obnovil vojaško zvezo z Avstro-Ogrsko. Položaj se je zdaj iz-premenil. Rumunija je bogata dovolj, da izvaja odslej narodno politiko in mora presojati, ali je zajamčen uspeh avstro-ogrski ali ruski armadi. Ker je vsakdo v Rumuniji prepričan, da je av-stro-ogrska armada slabša kakor ruska in bi ob spopadu obeh armad, če bi bil za Avstrijo uspeh neugoden, Rumunijo to drago stalo, je umevno, če se Rumunija nasloni na trojni sporazum. MAŽARI IN RUMUNI. V seji ogrske magnatske zbornice se danes namerava vložiti interpelacija glede na dogodke na občnem zboru ru-munske kulturne lige v Bukareštu. VSTAJA RUMUNOV NA OGRSKEM. Bukarcški list »Dreptatae« piše: V sibinjskem komitatu je našla policija velike zaloge orožja in streliva pri Ru-munih in v posameznih občinah. Oblasti prikrivajo to dejstvo, ker se hoje razburjenja rumunskih kmetov. Ru-muni na Sedmograškem so pripravljeni za vstajo in čakajo le na znamenje, tla ukaže Rumunija mobilizacijo. — Če je ta vest resnična, tedaj zabeleži grof Berchtold lehko nov uspeh svoje zunanje politike. VOLITVE V FRANCOSKO ZBORNICO. Prvotne volitve v francosko zbornico se izvedejo 26. t. m., ožje volitve pa 10. majnika. Krajni Šolski svet v Šmariji javlja prctitžno vest, da jc njega dolgoletni predsednik, preč. gospod Mihael Trček dekan, duhovni svetnik, predsednik hranilnice in posojilnice, obCmski odbornik itd. danes, dne 3. aprila 1914 ob 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. aprila 1914 ob 4. uri popoldne iz župnišča na domače pokopališče v Šmariji. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Ohranite pokojniku blag spomin! Smarije, dne 3. aprila 1911. 1 Načelstvo „Hranilnice in posojilnice" v Šmariji naznanja pretužno vest, da je nje dolgoletni predsednik, preč. gospod Mihael Trček dekan, duhovni svetnik, predsednik krajnega Šolskega sveta, občinski odbornik itd. danes, dne 3. aprila 1914 ob 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. aprila 1914 ob 4. uri popoldne iz župnišča na domače pokopališče v Smariji. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Ohranite pokojniku blag spomini Smarije, dne 3. aprila 1911. 1138 1137 Občinski zastop občine Šmarije-Sap naznanja žalostno vest, da je njegov večletni, član, preč. gospod Mihael Trček dekan, duhovni svetnik, predsednik hranilnice in posojilnice, predsednik krajnega Šolskega sveta, danes, dne 3. aprila 1914 ob 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo dne 5. aprila 1914 ob 4. uri popoldne iz župnišča na domače pokopališče v Smariji. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Ohranite pokojniku blag spomin! Smarije, dne 3. aprila 1914. DOHODNINA Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih in po novi osebno-davčni noveli. VALENTIN ŽUN, c. kr. iinančni tajnik na Dunaju. Ta za vse sloje jednako porabna in potrebna knjiga je ravnokar izšla in podaja v poljudni obliki temeljit pouk novega dohodninskega zakona ter obsega za najrazličnejše slučaje prirejene praktične vzorce, ki so posebne važnosti in vrednosti. S pomočjo knjige bo vsak brez truda podal pravilno napoved za dohodnino ter uveljavil postavne odbitke. Cena K 160, po pošti K 172. Zbirka slovenskih povesti. Urejuje prof. Ivan Grafenauer. Izhaja četrtletno, posamezni zvezek stane samo 60 v. Zbirka prinaša pripovedne spise prvovrstnih slovenskih pripovednikov, namen je buditi veselje do dobrega berila in nas seznanjati z domačimi pisatelji, katerih najboljši spisi so poskriti po zbornikih, ki širši javnosti niso dostopni. Radi izredno nizke cenc si to zbirko lahko vsakdo naroči. Izšla sta dva zvezka: 1. zvezek: Josip Ogrinec, Vojnimir ali poganstvo in krst. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. Cona 60 v. 2. zvezek: Fran Erjavčeve povesti: Hudo brezdno ali gozdarjev rejenec. — Ni vse zlato, kar se sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Kumu. — Mravlja. Cena 60 v. V tisku je: 3. zvezek: Vesele povesti Josip Jurčič, Pravda med bratoma. — Jaklič, Za možem in V pustiv je šla itd. Nizke cene! Kupapfc i« rarocaiie suKno, modno Mugo, perilo i. lir. pri 547 Zahtevajte vzorce! Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 80 U. — človek, ka teremu je bolezen zvesta spremljevalka ocl zibelke do groba, je prisiljen, da se leči ter si išče zdravil deloma pri zdravnikih, deloma si pa skuša sani pomagati. Cesto pomagajo tudi v najresnejših slučajih navadna preizkušena domača zdravila, katera so uporabljali naši dedi. Navedena knjiga prinaša natančni seznamek domačih zdravil ter lahko umljiv pouk o njihovi pravilni uporabi. Kot nekako pojasnilo k tej prekosiš! ni knjigi, smo izdali ravnokar posebno knjižico pod naslovom: »Zelišča v podobi« Cena (30 vin. — V tej knjižici so z naravnimi barvami naslikana vsa domača zdravilna zeli-, šča, poleg katerih je tudi označeno, ali so samo zdravilna, ali poleg tega tudi strupena. Ker nam jo. naiuroč od vseh strani prihajalo mnogo vprašanj, kaka je ta in druga rastlina in kje se dobi, smo s tem hoteli od pomoči zadregi naših p. t. odjemalcev. Kdor bo na podlagi te knjižico iskal kako zdravilno rastlino, katere ne pozna, bo isto brez težave spozna! in našel. Žun, Dohodnina. Cena 1 K (¡0 vin. Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, je sestavljena na podlagi novih dohodninskih določb, ter v zelo poljudni obliki jasno obrazložuje. vse, k a1- utegne biti posamezniku težko umljivega. Knjiga obsega tudi mnogo praktičnih vzorcev, ki bodo strankam kar riaj-izborneje služili. Knjigo jo spisal priznani strokovnjak v davčnih zadevah Valentin ¿un, tajnik v finančnem ministrstvu. Ker potečo napovedni rok za osebno dohodnino šele s 15. aprilom, si ta prokoristni pomoček še vsak lahko pravočasno omisli. Knjiga bo izborilo služila trgovcu, posestniku, zasebniku, pa. tudi uradniku. Katoliška Bukvarna v Ljubljani, MM (mm Zahvala. Za izredno številne dokaze so-žajja, ki so nam prišli tako dobro-dejn<> od strani prijateljev ui znancev povodom prerane. sriirti našili iskrero ljubljenih, nepozabnih gospoda Viktor Asimami-a in gospodično Aloie Arnnann-ove za prekrasne darovano vence kakor tudi za ranogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnih, izrekamo tem potom najsrčnejšo zali vato. Naročajte „Slovenca"! -^mmimmm mmsmmmmu. i ^strn m ■VRTI 1SANATORIUM • EMONA l \ ZA-NOTRAK^^GIC^ -BOLEZNI. / 1 LTJUBLtJANA • KOMENSKEGA'ULICA- 4 I i sef-zdr^mktrkaru-DR-FR.DERGANC v iziitnljnik oblekah priporoča tvrdka T107 V 8829®»"'* Žalujoči ostali. prodam popolnoma nov za samo K ItiO Vprašanja se pošilja poštno ležeče. Ljubljana pod št. 2222. 1126 I železnato Jiina-Vmo Higienična razstava na Dunaju 10C6: | Državno odllliovanio in častni diplom it zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljSa kri in je re-konva escentoni in tnalo-Urvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet. ilterai OftllS. iiW52taBffllKQMW ""TOMIHB Večkrat odlikovana. ■ Kad JDOO zdravniških sprtimi I J. SERRAVALLO, C. :n Ur. dvorni doDavUol] % ===== TEST-Barkovlje. Franca Jožefa cesta št. 3 LJUBLJANA. meri ter se m točno in sol dno. Založiiihj c. hr. prlv. inž. železn. IMZ18 cene. I' o ju a ž :i i vi ilka Zunanja naročila U27 o&ratno Cene Urez toatereiite Vžllka m a, isfi \ •' V-; c■ v—' ^ v Vr.-t V? "flirí <.-.' 1 Ži