Nekatere nove odredbe in dmge gospodarske novosti. Tečajtf za invalide. Slično kakor na CeSkem in Moravjskem, so te dni otvorili te&aje za vojake-invalide tudi na deželni gospodarski šob v Ober-Siebenbrunu na Nižje-Avstrijskem, kjer bodo dobivali invalidi pouk v vseh panogah kiD)etijstva. Glavna naloga teb tečajev je strokovna izobrazba vojakov-invalidov v kmelijstvu, v vinarstvu in v mlekarstvu. Kljub poškodbam, katere se dobili invalidi v vojsjri, jim bode vendar omogočeno, se v teli tečajih izobraziti za svoi nov bodoči poklic, ko se bodo po vaeb deželah Avstrije gradili domovi za vojake-invalide, domovi, ki bodo služili kot nekak yzor za umno kmetijstvo, vinorejo in mlekarstvo. Tudi na Stajerskem se bavijo z mislijo, ustanoviti v doglediiem Času tečaje za vojake-invalide in sicer tečaje za sloveiiski in za nemški del dežele. Voiaškl delavski oddelki. C. in kr. postajno poveljstvo v Mariborn naznanja, da znašajo zneski za menažo vojaškega delavskega oddelka za mesec april za vsakega moža in vsak daai po K 1.71, za inaj Ijo K 1.82, za mesec junij pa K 1.93. Enak znesek se navadno daje yojaku-delaivcu kot vsakdnjevna dnina, katera se navadno tako zaračnni, da daje posestnik, ki ima delavsko skupino, n. pr. kosce, istim popolno h.rano, a vojaki dobijo do svojega vojaškega oddelka doklado za menažo kot dnino. — Kdor hoče imeti vojaške oddelke kot delavoe (kosce itd.), naj se takoj obrne s prošnjo na okrajno glavarstvo. Nab idiije guo uuvuijeuu. iigovinsko mii istrstvo je narocilo političnim deželnim oblastim upli vati na lastnike go^dov, zlasti na lastn.ke vtfjih gozdov, da dovolijo tudi letos nabirati ljudem ^obe in sadje, ki raste v g^zdovih in sicer ne da Li z<i to zahtev-li t«ko oH«W^dnin^ Trgovanje z živino. Mariborsko okrajno glava.rstvo naznanjai: Promet z govejo živino kot vprežno in plemeinsko živino od kmetovalca do kmetoya.lca, zs ži\inorejoe in posestnike v štajerski deželi za Paste potrebe nikakor ni omejen, vendar pa velja tudi tu za trgovce z živino prepoved, nakupovati hodeč od hiše do hiše (po namestniš,kem ukazu z dne 30_ aprila 1916, dež. zak. št. 32). Cene za slamo. MariLorsko okrajno gla;varstvc poroca, da plačuje upravna komisija c. kr. vojaškega oskrbovališča v Mariboru s cepcem zmlačeno slamo po 9 K in s strojem zmla&eno po 8 K 100 kg. Kai bo s sladkorjem? Naše slaidkorne tovarne je začelo skrbeti, kako bo s sladkorjem po vojski. — Druga živila postanejo cenejša, masti bo zadosti, jajc bo še čez domačo potrebo, sladkor bo treba zopet izvažati. 'Pesnega sladkorja sta Avstrija in Nemčija pridjelali največ na svetu. Ker se ni ves pridelek doma porabil, sta prodali na milijone stotov na tuje, in zlasti na Angleško. Na Angleškem porabi vsak človek povprečno okoli 46 kg sladkorja na leto, Kakor pri nas najbolj sladke ženske. V Avstraliji ga pride na osebo celo nad 48 kg. Angleška ima pa že dolgo namen, Nemce v sladkorni kupčiji popolnoma izriniti z angleškega trg- in sladkor dobiti v Indiji in Ameriki, seveda ne iz ;)ese, ampak iz trsta. V vročih deželah posade sladkorni trst, ki zraste 6 m na višino. Liste ima 2 m dolge in 7 cm široke, Detfel je trst do 6 cm. Trst raste 9 do 10 mesoev, kakor je vroče v okraju. Toplo mora biti čez celo leto 24 do 25 stopinj. V Evropi ni nikjer take vročine. Trst mora imeti globoko zemljo in vlažno podnebje, ker se ob suši posuši. Ko se trst odreže, poženejo iz korenine še tri do štirikrat nove jioganke, ki še prav dobro rastejo. Iz trsta se izžme sladkorni sok. Poprej je bilo soka le 7%, zdaj ga dobijo že 14%. Tega trsnega sladkorja se največ izdela v Indiji. Pred 20 leti je bilo tam Se pridelovanje trsta skoro neznano, zdaj ga pridelajo na leto 6ez 200,000 željezniških vagonov. Malo manj ga pridelajo na Kubi, zelo veliko na Javi. To je zelo nevarna konkurenca naSemu pesnemu sladkorju! Na Nemškem se pridela na najboljši zemlji, ki je 50 om globoko orana in kolikor mogofee pognojeua, 43 % sladkorja, pri nas le 34 q, na Havaju, ktier je najboljša zeinlja za trst, pa 300 g. ua 1 ba. Kakor se ža kaže, bo iz Angleške in iz njenih kolonij trsai slad^ kor izpodrinil pesnega. Naš izvoz bo padal mo8no< Zato bodo skusili tovarnarji kolikor mogoče doma S* pornnožiti j.orabo sladkorja. Najbrž se bi tudi država spomnila, da bi se dal sladkorju kak novi davek pritisnitiJTorej je gotovo dobro, da se ne naradiš prave6 na slactkor. Kako zabraiiiš, da se luleko ne skisa. Štajerski mlekarski strokovnjak nam piše: V vročem poleinem času pride v mesta na tisoče litrov mleka, kl se jo že raed vožnjo skisalo. Tako mleko izgubi veliko na vrednosti, ker se pri kubanju popolnoma skisa in se kot mleko ne more uporabiti. Ker že itak silno primanjkuje mleka, je treba storiti vse, da pride mleko na kraj. kamor je natnenjeno, sveže iu sladko. Zlasti je življenjska potreba za otroke, maere in bolnike, da dobijo neskisano mleko. TreD.i je torej skrbno ravnati z mlekom, da se ne skisa pri prevaž(anju. — Kot pryi pogoj, da ohraniš mleko kolikor mogoče doigo časa sveže, je snaga pri molžnji. Pri snažni molžnji se ohrani mleko dolgo časa sveže in neskisano, nasprotiio pa postane mleko v najkrajšem času kislo. Pred vsem je potrebno, da je zelo snažna posoda, ki se jo rabi pri molžnji. Pred molžnjo se naj kravje vime osnaži s suho cunjo, da tako odstraniš od vimena prah, delce stelje in drugo nesnago. To delo ne stane rnnogo truda in ne zabteva veliko časa. Namolzeno mleko precedi v rešetce, v katero je položena snažna pla.tn.ena cunja» Na ta na,čin ostanejo v rešetcu, oziroma na platneni cunji vse mleku škodljive in nesnažne snovi in se ni bati, da bi se mleko kmalu skisalo. Po končani rabi se mora pLatneno ouBjioo, ki se je nahajala v rešetcu, skrttno oprati in posušiti. Taioj po molžnji se mora mleko postaviti za nekaj 6asa na zračni prostor, da se shladi. Cim hitreje in temeljiteje se mleko shladi, tem večje je jamstvo, da sg mleko ne bo pred&asno skasalo, kajti znano in priznano je, da se mleko, če je snažno spravljeno, skisa le počasi. Kmetom se priporoča, da postavijo lonec z mlekom takoj po molžnji v škai mrzle vode in se mleko s snažno leseno palčico nekoliko meša. Oe pa moreš postaviti posodo, napolnjeno s svežim mlekom, v kako tekočo vodo, je pa najbolje. Toplega ml&ka nikakor ne vlivaj v posode, v katerih se pošilja na kraj, kamor Je namenjeno. Ako se upoštevajo ti nasveti, ostane mleko tudi v toplem poletju dolgo easa sveže ia se ni bati, da bi postalo predčasno kislo. Novo sredstvo zoper pfronosporo Listi poročajo, da je tovarnar Czapek na Dunaju izmšel novo srtdst^o zoper peroncsporo To sredstvo se zove »Antisporin« in se izdeluje iz surovin, ki jih imamo v Avstriji dovolj v zalogi. Če bo to sredstvo kaj vredno. kar bo pokazala preiskava. bomo ob priložnosti natančneie noio^ali. All je okusno meso domaMh zajcer? Iz L]ub> Ijane se nam piše: Ko sem zadnjič zopet obiskal volno zajčarno pod Rožnikom, sem se s tamošnjim voditeljem dr. Voczko pogovarjaJ o dobroti in užitnostl mesa domaCih zajcev. Cudno se mi je videlo, zakai se ljudje tega mesa tako bra/nijo. Dr. Voczka mi je re« kel, da je temu krivo samo neutemeljeuo govoričenja takih lju-dj, ki še nikoli takega mesa pokusili niso, a on za svojo osebo pa, da ga mora prav posebno pohvaliti. Zajčje meso je vedno najti na Francoskem, y Belgiji in na Angleškem na jedilnih listib najboljSih restavracij in hotelov, Priprayljajo ga tamkaj na najrazličnejše načine in ljudstvo ga silno rado kot neko posebno dotfro in tečno jed uživa. Dr. Voczka mi je nadalje pravil, da se bavi z zajčjerejo že nad 12 let ter da so on in vsi njegovi ves ta čas radi in s posebno slastjo uživali zajčje meso, kadar so ga imell na razpolago, edino njegov oče se je temu upiral in trdil, da on takega mesa za ves svet ne bi botel in niti raogel jesti,. Kaka (ri leta pred vojsko pa se Je domenil s svojimi sestrami, naj pripravijo večjega zajca kot .,ogrski paprikaš" ter da nikakor ne smejo četu povedati, kakšno meso se je v to porabilo. Stari gospod ga je jedel in je paprikaš še pohvalil. %l kaj ,je jedel, mu seveda niso po\-«dali. Prihodnji teden so storili isto in tudi tretji teden so s starim gospodom večerjali paprlkaS. Ko je dr. Voczkin oče že tretjič jedel zajčje meso, ne da bi bil o tem kaj vftdel, se je sin že smel opogumiti ter začel hvaliti zajčje meso. Rekel mu je: ,,Zajčje meso je pa vendar le zelo dobro." — ,,Že mogoče", mu je odvrnil oče, „10da jaz ga ne bi mogel jesti." — »Saj si ga vendar že jedel", rou je rekel sin. — BNe, nisem ga še nikoli jedel; to je nemogočel" — nPa6, pač, današnji paprikaš je bil pripravljen od zajčjega mesa. Tudi v prejšnjih dveh tednih si s slastjo jedel tako meso." — ,,Ni mogo6e", se je začudil stari gospod. Dr. Voozka je bil na to prlpravljen in je pomolil o6etu pred obraz zajčjo glavo. Stari gospod je nato povedal, d& je mislil, da je jedel dobro telečie meso in je odtlei vedno največji zagovornik te vrste mesa. — Dostikrat pa izvira upiranje proti uživanju zajčjega mesa tudi odtod, ker ga ne znajo prav pripraviti. V Blo« venski knjižici, ki v kratkem izide, bo neka] navodll, kako je napravljati nekatere jedi od zajftjega mesa, kdor pa hofie takih kuharskih receptov Se več, na| s: kupi knjižico ,,T/6hrmeister- Bibliotek št. 334—885, KaJiinphpnfleischkiiohe'', ki jo ie dobiti v Tsaki knii-« sarni za 40 pfenigov (60 vinarjev). Jt