Gospodarske stvari. Vabilo sadjarskim društvom, posameznim sadjarjem in sploh prijateljem sadjarstva. V preteklem desetletji ae je po Spodnjem Štajarji osnovalo dokaj sadjarskih društev, kar spričuje, da se ljudstvo probuja in apoznava veliko važnost sadjaratva v naših krajih, ki ao ravno tej atroki poljedelatva posebno ugodni. Vaa društva imajo nedvomljivo namen umno sadjaratvo povzdigniti ua atopnjo, katere je dežela vredna pa tudi potrebna: domovini odpreti nov vir več ali menj stalnib. dohodkov. Izdatnih dohodkov pa smemo ravno od umnega sadjaratva pričakovati. Teh pa bode mogoče dosezati po obilnih, zavednih, marljivo delujočih druatvih. Kako pa bi bilo društvom skupno postopati, da se zaželeni uspehi prej dosežejo? Odbor podpisanega društva je v svojem pogvetovanji 16. dan t. ra. sklenil siavua sad,- jaraka druatva povabiti, da bi se skupno posvetovali o tej zadevi. Društva naj se blagovolijo udeležiti po svojih odbornikih ali zastopnikih; ti zastopniki bodo pretresovali: kako bi bilo društyom akupno delovati v povzdigo umnega 8adjarstva. Občno zborovanje bode na binkoatni ponedeljek, dne 18. vel. trayna, popoludne po večernicah; društveni zaatopniki pa se bodo posvetovali pred občnim zborovanjem iatega dne. K obilni vdeležbi prijazno vabi »Ceaarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spodnji Štajar" v Št. Jurji ob juž. žel. 22. dan malega travna 1891. Dr. Ipavic, ravnatelj. V. Jarc, tajnik. 0 kokoših. Kokoš ali kura je potreba pri hiši in če napravi sem ter tje kaj škode, posebno na vrtih, je to le malo, če se primerja njeni koristi. Kaj bi naredila goapodinja v čaaih, ko bi ne bilo jajca ali piščeta pri hiši ? Tudi bolnik, posebno na kmetih, kjer ni meaarja pri rokah, zna za to: kako dobro mu dene kokošinja juha! Izgodi pa ae večkrat, da kokoš ne more zneati jajca. Če se ji ne pomaga, pogine ti in v Sasih ravno taka, ki je najrajši nesla. Odkod pa prihaja to, da kokoš ne more zneati? To ae izgodi tedaj, 5e se ji naredi predebelo jajce, in to se ji izgodi poaebno rado, ako dobiva več žita, posebno rži va-se; najraji torej ob žetvi, rž jim je v tem oziru najnevarniša, kajti rženi otrobi imajo v sebi ostro tvarino, katera razvraži; pri konjih napravi ona srbečico na koži in trepalnice se jim vnamejo celo po goatem, pri avinjah pa ae izgodi to pri parkljih. Kokoši napravi iata ostrina najbolj v črevesib. škode, ter postanejo leta suha in zato ae jajce ne more pomikati v redu naprej, vsled tega se vzraste jajce na jajce in več rmenjakov ae zavije v eden beljak. V tem nastane velika kepa in zna se, da se je potem kokoš ne more iznebiti. Ako zapazi gospodinja, da se kokos muči z jajcem, pa ga ne izpravi kmalu od sebe, tedaj naj teče po alanine ali povojenega sala; naj ga zreže na drobno in še vrže v zmes malo aoli. Po njem slaatno seže kura in ga požre. Za tem pa ji nastane huda žeja iu kura se napije vode. To ji pomaga, kajti voda napne črevesa in salo jih, 5e smemo tako reči, namaže, jajce se torej pomakne naprej, iu kura ti veselo zakokodače. Povrtne bolhe. Zoper povrtne muhe je dober pripomo5ek v našem pelinu. Vzame se ga nekoliko, dene se v lonec in popari se potem z vrelo vodo. Tako ostane kacih 24 ur, potem pa poškropi Oiie zeli, oa bateriji vidiš bolhe, s pelijipvkg in sicer precej močno. To vniči deloma bolhe, deloma pa odžene. Skropljenje ae ponovi, če se pokaže zopet bolh na zeleh. Sejmovi. Dne 1. maja v Cirkovcah, na Zelenem travniku, pri sv. Treh kraljih v alov. gor, na Hajdinji, na Muti, na Ljubnem, pri av. Filipu, v Trbovljah, v Velenji iu v Vržeji. Dne 2. ruaja v Poličanah. Dne 4. maja v Arveži, pri av. Križi na Murakem polji, pri av. Trojici v alov. gor., v Mariboru, na Ptujski gori, v Rogatci, v Stradnu, v Svičini, v Slov. Bistrici, v Studenicah in v Selnici na Dravi. Dne 5. maja v Celji (za konje), v Radgoni, pri av. Juriji v slov. gor. Dne 6. maja v Lučanah, na Ptuji, v Braslovčah in v Konjicah. Dne 7. maja v Jarenini in dne 8. maja na Polji.