[»
Najreiji slovenski dnernik V Združenih državah
V«U»z*T»e leto ...	$6.00
Za pol let*.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Zrn inozematro celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA *
n
List slovenskih -delavcev y Ameriki.
Tke largest Slovenian Dally tke United States
b Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
I_*
SkiniMiM ......
TSLXT0H: OHslsta 3—387«
MO. 207. — ŠTEV. 207.
Kntared i Bscond Plan Matter September 21, 1908, t> ths Fort Office t New York, N. Y„ nndw Act of Oongrsw of March 8, 1870 ___KEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 6» 1933. — TOREK, 5. SEPTEMBRA1933
TELEFON; OHelaea 8—8871
VOLUME ZLL — LETNIK XU
AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA PRIZNAVA DEL UNIJE
VELESILE PODPIRAJO AVSTRIJO
MAJNERJIVI0WIZASTRAJKALI V PROTEST PROTI ZAVLEČEVANJU PREMOGOVNEGA PRAVILNIKA
Strajk se je pričel v Lucas okraju. — Strajkarji zahtevajo trideset ur dela na teden in pet dolarjev plače na dan. — Chevrolet Company bo ustanovila svojo unijo, ne bo pa branila delavcem pri-padati drugim organizacijam. — Ford še ni podal nobene izjave.
DETROIT, Mich., 2. septembra. — Lastniki tovarn za avtomobile, ki so se priključili NRA, so postali kar naenkrat napram delavcem zelo popustljivi. Dovolili so jim sklepati kolektivne pogodbe ter izjavljajo, da nimajo nič proti temu, če pripadajo delavci svojim lastnim organizacijam.
Chevrolet Motor Company ima sicer svojo lastno kompanijsko unijo, v katero pa svojih delavcev ne bo silila. Ce bo delavec pripadal delavski uniji, ne bo vsled tega odpuščen iz službe.
Organizirani delavci Chevrolet tovarne v St. Louis so brzojavili Rooseveltu, naj odvzame General Motors Company plavega orla, češ, da je družba odpustila sto organiziranih delavcev.
Ravnatelj je pozneje izjavil, da so bili odpuščeni vsled znižane produkcije, ne pa zato, ker pripadajo delavski uniji.
Henry Ford dosedaj ni podal še nobene oficijel-ne izjave. Neki njegov uradnik je rekel: — Gospod Ford ne bo pod nobenim pogojem priznal delavskih unij. Gospod Ford se ne bo uklonil nobeni postavi, ki bi dovoljevala njegovim konkurentom, da bi pregledali njegove knjige.
Ford ima še do torka čas, da podpiše pravilnik.
BIG BAY, Mich., 4. septembra. — Navzlic splošnemu pričakovanju se Henry Ford danes ni pojavil tukaj, pač pa hoče še nekaj dni ostati v svoji vili v Huron gorovju. Za Forda je dospelo dosti pisem in brzojavk, v splošnem pa ni bil avtomobilski ma-gnat v nobenem stiku z zunanjim svetom.
Vodstvo Fordove tovarne v Detroit je izdalo napol oficijelno izjavo, da Ford že sedaj izpolnuje pogoje pravilnika za avtomobilsko industrijo. Ce ne T L , . , . . . . bo dobil znamenja plavega orla, mu javnost nika-Lctal~ f hotel prekositi kor ne bo mogla zameriti, kajti svojim 40,000 de- USpC,Ital* Balba> P* * lavcem plačuje znatno višje plače kot jih določa 2*°rel ^ razvaWim
Strašen vihar v Floridi in Texasu
Franc" ja, Anglija in Italija so dovolile Avstriji poseben vojaški kor. — Odločen odpor proti na-zijcem.
Pariz, Francija, 4. septembra. Francija v popokni meri podpira Avstrijo v njeni kampanji proti n&zijcem. Francoska vlada je v soglasju z A npr I i jo in Italijo ugodila prošnji kanclerja dr. Engel-b^rta Dollfussa, da organizira nov vojaški kor H(XX) mož. čegar namen bo strah o vat i nazij.ski terorizem v Avstriji ob nenuiki meji.
Zunanji minister Joseph 1'anl-Boncaur je rekel, da je Francija v to privolila zaradi izvanredne-ga položaja v Avstriji in da bo nov vojaški kor sestavljen iz prostovoljcev ter ne bo presegal števila. ki ga določa st. germ a ins k a pogod<ba. To dovoljenje pa bo veljalo samo toliko časa. dokler via-1 Bomcour je o tem razpravljal
BELGIJCI UTRJUJEJO SVOJE MEJE
ANGLEŠKI PREMOGOVNIKI POD MORJEM
Zavezniški državniki se Premogove žile se razte-
pripravljajo proti Nemčiji. — Predlagana je bila nova obramba.
Pariz, Francija, 4. septembra. Zavezniški državniki, katere je ra-zburil govor kanelerja Hitlerja glede Saara. resno razpravljajo glede ojačenja belgijske meie nro-ti Nemčiji.
Belgijski ministrski predsednik prof De Broqueville in vojni minister Albert Deveze .sta vsled Hitlerjevega govora v Ruedesheimu prišla do sklepa, da je potrebno takoj utrjevati belgijsko-nemško mejo.
Oba ministra sta edina v tem. da je treba izboljšati stare utrdbe in zgraditi nove.
VSLED PREKINJENIH PROMETNIH ZVEZ NI MOGOČE DOGNATI ŠKODE
Pristanišča države Texas so se pripravljala sinoči na silen vihar, ki je divjal iz Mehiškega zaliva proti severu, dočim so bili gotovi okraji države Flo-
_______________ride zelo prizadeti vsled hurikana, ki je pridivjal s
let. — Najdaljši rov je Kube. V Havani, kjer je povzročil vihar strahovito dolg šest milj.
zajo daleč pod morjem. Rudniki so stari že 200
London, Anglija, 4. septembra. Kot pravi "London Times", bo morala biti Whitehaven Cooliery Company preosnovana. Družba la-stuje premogovne rudnike v Ladysmith. Wellington. Haig in Whitehaven. Ti rudniki so sloviti. ker sežejo daleč pod morsko
škodo, so reševalci še vedno na delu.
Iz Houston. Tex., je dospelo pozno popoldne poročilo, da je' prekinjena telefonska in brzojav-' na zveza .s Freeportom, ki leži ob I obali. Zadnje vesti iz Freeporta naznanjajo, da je voda narasla za 1 sedem čevljev ter da je padel toplomer na 29 .stopinj, kar je za te kraje nekaj neobičajnega.
Tropieni viharji, prihajajoči z
dajo sedanje razmere.
Poglavitni vzrok za ustanovitev tega kora je bila obsežna na-zijska kampanja proti Dollfusso-vi vladi. Doll fuss je odločen v svojem nklepu. da v Avstriji na-zijci ne smejo priti do veljave in moči. Zlasti pa je proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Avstrija je do sedaj imela 22 tisoč vojakov. Z »nanovo dovoljenim številom bo imela 30,000 vojakov, kar je v soglasju z določ-zami mirovne pogodbe v St. Ger-mainu.
An-
DEPINED0
JE ZGOREL
pravilnik.
; DES MOINES, Jowa, 4. septembra. — Ker lastniki rovov zavlačujejo pogajanja za premogarski pravilnik, je I 500 majnerjev odložilo delo ter so zagrozili, da ostanejo na štrajku, dokler ni ustreženo njihovim zahtevam za 30 ur dela na teden in $5 plače na dan.
Njihovi krajevni voditelji zanikujejo, da bi bili v zvezi z gibanjem, ki je prizadelo deset rovov v okrajih Lucas in Polk. Lastniki rovov, ki sedaj še obratujejo, se boje, da se bo štrajk razširil tudi na te
rove.
Strajk se je pričel v petek, ko je v Lucas okraju pustilo delo 600 majnerjev. Generalu Johnsonu so poslali resolucijo, ki zahteva pravično plačo, ki je primerna in potrebna za kupovanje življenjskih potrebščin. Zahtevajo krajše ure in krajši teden, da se bo znižalo število nezaposlenih V vseh industrijah.
Uradniki United Mine Workers of America pravijo, da so strajk povzročili krajevni voditelji in da so s tem kršili pogodbo z operatorji. Clan okrajnega odbora United Mine Workers George J. Titler je rekel, da je odbor skušal pregovoriti majnerje. da se vrnejo na delo, ker konferenca zaradi premogar-ekega pravilnika v Washingtonu še ni končanj.
svojega letala.
Odlični italijanski letalec general Francisco de Pinedo se je v soboto, ko je hotel poleteti s svojim a^roplanom z Floyd Bennett letališča v Brooklvnu preko Atlantika v Bagdad, smrtno ponesrečil. 'Ko se je hotel dvigniti s tal. je njegov aeroplan zadel ob železno ograjo. Gazolin v takih je eksplodiral in v trenutku je bil a-eroplan ves v ognju. Zaradi prevelike vročine mu nikdo ni mo-ijel pomagati in de Pinedo je zgorel.
General de Pinedo se je proslavil kot letalec v italijanski vojaki v sv-etovni vojni. Bil je tekmec maršala Italo 'Balbo, kateremu je dal Mussolini prednost. Užaljen je odpotoval de Pinedo v Ameriko, kjer se je popolnoma posvetil letalstvu.
C'asti in odlikovanja, katerih de Pmedo ni bil deležen v življenju bo dosegel po svoji smrti. Mussolini je po kablu naročil italijanskemu generalnemu konzulu v New Yoflku, da v imenu italijanske vlade položi venec na de Pine-dOvo krsto. Njegovo truplo bo na italijanskemu parniku prepeljano v Italijo, kjer bo pokopano z vojaškimi častmi,
družbi.
Četudi je bila sedanja družba
ustanovljena šele pred 20 leti,
v	~	vendar kopljejo premog v teh ro-
\ Parizu so se posvetovale vse • ., - , ,. * *
■ , -	,	. . i vrh ze okoli 200 let. Rudnike je
evropske države o oborožitvi A v- - , ¥ ..	«uuwm: je
• -	__ •	.. pričela Lowther družba m so bi-
strije proti nemškim nazijcem. i,. • . . , . A ,OQ_ .
i •	•• . • .	. h njena last do leta 1888, ko je
Francoski zunanji minister Paul-L	.	, ' J
t bila ustanovljena prva družba.
Gori imenovani štirje rovi navadno zaposlujejo 2400 majnerjev.	t
Prva večja nesreča se je dogodila leta 1010 v Wellington rovu. Dogodilo se je več eksplozij, katerim je sledil požar, ki je zahteval 136 človeških žrtev.
V sosednjem Haig rovu je nastala esksplozija leta 1922 in ubitih je bilo 3f> majnarjev. Leta
dno. Ti rudniki ne bodo opušče-	•	-------- «--.....---— -
ni. pač pa jih bo družba dala v r,Hham*kefa otočja, so napravili najem kaki drujri premogarski .............,
poslaniki Španske. Italije fflije.
Frarrcooka vlada je takoj pričela misliti na utrjevanje belgijske meje. ko so ibile končane fran-caske utrdbe proti .Nemčiji. Te utrdbe se raztezajo ob celi nemški meji in sežejo 15 milj daleč od meje. Utrdbe je pet let gradilo 50,000 delavcev.
Belgijske utrdbe bodo slične francoskim. .Stare belgijske utrdbe so v svetovni vojni zadrževale
1927 je bila v istem rovu zopet {eksplozija, pri kateri so bili ubi-
nemško armado dovolj časa. da so!11 *ir* majnerj;-se Angleži in Francozi mogli pri-!?a ""^T so leta J92? se ved' praviti, da .so obvarovali franco-1 n°, "K*11'*® Je "fta'f ^^ ek* Kko .severno obrežje pred Nemci. I^10^' kl ub,Ia 13
Belgijo je najbolj razburil Hi-!^ Mfd	Je bl1 tudl rudni'
tlerjev govor v Ruedesheimu, ko I *na .®rnif* ... je izjavil, da se -Nemčija ne bo	večja eksplozija v Haigrud-
nikdar odpovedala saarskemu o-1	f.	^ta 1931' ko
kraju	bik) ubitih 27 ljudi.
— Saar mora biti vrnjen Nem-' .	r"^nika se razteza-
čiji, — je rekel Hitler. — Nikdar'dak<! P°d TnorJem m nJih do1' se mu ne smemo odpovedati. Ako j zma znasa 8est mi,J-mora biti versaillski mir svet za. T>ružba je zaradi sedanje dol-nas mora 'biti svet tudi za naše gotrajne depresije prišla v denar-sovražnike.	I ne stiske. Sedaj delajo samo v
dveh izmed štirih rovov.
MACHADO JE PRIPRAVLJEN VRNITI SE
Montreal, Kanada, 4. 'septem-ba. — Odstavljeni predsednik Ki>be. general Ge»rardo Machado, je ob svojem prihodu v Montreal izjavil, da je pripravljen vrniti se na Kubo in se zagovarjati pred vojaškim ali civilnim sodiščem, ako mu vlada jamči za njegovo varnost. Machado je prišel iz Nassau na Bahamskih otokih s par-nikom "Lady RodnevT'.
ogromno škodo ob obali Floride.
Poročila o povzročeni škodi so netočna, ker je skoro vsepovsod prekinjena brzojavna in telefonska zveza.
Houston, Tex., 4. septembra. — Država Texas je pričakovala danes vso silo tropičnega viharja, ki drvi iz mehiškega zaliva proti severu. Mesto Freeport je popolnoma odrezano od ostalega sveta.
Prebivalstvo Carpus Christ i se je umaknilo v hribe, kjer je dobilo na razpolago mestna poslopja.
: Havana, Kuba, 4. septembra. —
Vihar, ki je divjal tnkaj v petek, je zahteval nad sto človeških žrtev. Povzročeno škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
Predsednik de Cespedes je obiskal kraje, ki so najbolj prizadeti.
Havana, Kuba, 4. septembra.— Tornado, ki je v j>etek divjal po celem otoku, je zahteval najmanj 100 človeških življenj. Na tisoče ljudi je ibilo ranjenih in nad 100 • tisoč jih je brez strehe.
Najbolj prizadeto je bilo severno obrežje Kube. Na razne kraje otoka je paslala vlada mnogo trnkov z živili, zdravili in obvezami.
EKSPLOZIJA V DUBUNU
v Dublin, Irska, 4. septembra. — Danes je eksplodiralo municijsko skladišče v Phoenix parku. Sama sreča, da ni bil nihče poškodovan. Vojaške oblasti so mnenja. da W je nesreča slučajno zgodila.
UPOR V TURŠKI JEČI
Basa, Turčija, 4. .septembra — Kaznenei so se uprli v državni kaznilnici. V 'boju s pazniki je bi-lo ubitih 7 kaznencev, 20 pa jih je bilo ranjenih.
JAPONSKA MORNARICA
Japonska skrivaj gradi bojne ladje. — Je proti londonski mornari i k i pogodbi.
Štorklja.
Pri znani slovenski rodbini Mr. Antona Sveta v Brooklynu se je v soboto oglasila teta Štorklja ter pustila za spomin krepko, osem in pol funta težko hčerko. Mati in. otrok sta zdrava. Čestitamo«
BOJ S KITAJSKIMI
KOMUNISTI
Sanghaj, Kitajska, 4. septembra. — Ob južni meji Kiangsi province so v teku vroči boji med komunisti in armado kantonske vlade. Tudi armada generala C'ang Kaj-Šeka je pričela napadati komuniste.
General Tsai Ting-..ai. ki je vodil kitajsko armado v boju proti »Taponeem proti Sangliaju, je na potu na fronto v provinci Fukien, da bo vodil svoje čete v boju proti komunistom. Sedem kitajskih ladij je dobilo povelje, da odplu-jejo iz Aanghaja v Fučov v provinci Fukien.
General Cang Kaj-Šek je ukazal, da se nalglo, zgrade štiri letališča v -Kiangsi, da bo mogoče iz zraka bombardirati .komuniste, .
London, Anglija, 4. septembra. "London Daily Herald" zatrjuje, da Japonska skrivaj gradi bojne ladje, kar je v nasprotju z	- B------—
londonsko mornariško pogodbo, t jeta. da ne bosta sklenili ni-kajti te ladje so dodatek ladjam! kake PoWnne pogodbe .s kako
POGODBA MED RUSIJO IN ITALIJO
V Rimu je bila sklenjena prijateljska, nenapadal-na pogodba. — Nevtralnost v slučaju vojne s tretjo državo.
Rim, Italija, 4. septembra. — Ministrski predsednik Mussolini* in sovjetski poslanik V. P. Potem-kin sta podpisala ru»»ko-italijan-sko pogodbo, v kateri se obe državi zavežeta, da si ne na povest a medsebojne vojne ter da ostaneta prijateljici in se držita nevtralnosti.
Ta pogodba je mnogo vpčje važnosti, kot je bilo domnevano. Pusebno važna je druga točka pogodbe. ki določa, da ostaneta obe državi nevtralni, ako katero izmed teh dveh držav napade tretjo in je sama kriva te«?a napada. se more druga država odpovedati tej pogodbi.
Druga točka pogodbe člena pogodbe določa, da nobena teh dveh držav ne sme biti zvezana s kako državo v namenu napasti kako tretjo državo.
Fradno ime te pogodbe je "Pogodba prijateljstva, nenapadal-nosti in nevtralnosti". V uvodu zatrjuje pogodba, da si obe državi ostaneta v tesnem medsebojnem prijateljstvu.
Medtem ko je namen pogodbe vzdržati splošni mir. se obe državi tudi zavezujeta, da se ne bosta vmešavali v notranje razmere druge države.
Po prvi točki pogodbe ne bo bena država z oboroženo silo nastopila proti drugi niti sama. niti v zvezi s kako drugo državo. Druga točka pojasnjuje pojm nevtralnosti v slučaju vojne ene države s katero drugo. Tretja točka izključuje vsako možnost nasprotja v gospodarskem in trgovskem oziru. Nobena država ne sme zavračati blaga iz druge države. .
V četrti točki se obe državi za-
katere so po londonski pogodbi dovoljene.
Dalje pravi "Herald", da izdelujejo v Velikem obsegu dele za submarine in jih spravljajo v skladišča v Yokosuke in Kure do časa. ko jih bodo potrebovali.
Sydney, Avstralija, 4. septembra. — Prejšnji avstralski ministrski predsednik W. M. Hughes je opozoril -svoj narod na vojno nevarnost, rekoč, da je vojna v Pacifiku neizogibna in stalni mir le pra-zne sanje.
Govoreč po Tadio je rekel Hughes:
i — Mandžurija ne bo stalna rešitev japonskega problema da najde pro&tor za svoje naraščajoče prebivalstvo".
drugo državo, ki bi škodovala drugi državi.
Pogodba je veljavna za pet let in jo je mogoče razveljaviti vsak čas z enoletno odpovedjo.
Ta pogodba je prva posledica pogodbe štirih držav ter je obrnjena proti nemški |M>litiki. ki je nasprotna Rusiji.
RiBsko-italijans-ko pogodbo smatrajo za most meti 'Rusijo in za-padno Evropo. Diplomati so mnenja, da bo Rusija pristopila kot peta država v pogodbo dosedanjih štirih držav.
ADVERTISE in "GLAS NARODA'1'
- V-7-


"Glas Naroda"
všw york, tuafl&hr, ari* ember 5, ites


u
I \
L. BaidU
"GLAS NABObA" H tkm rnptol
of tboTt oMen j
New M OH, N. 1.
■rat Daj Except 8ada^ mma HdMtji
r
1 • • •* ur*
fC-00
lift Mew Tort h eato leto......|7.U|»
It pol leta ...........................|3j0
Ea taoMMtro ■ eafto Mo •••••> Za pol lete..................., f3.J0
Babacrlpdos tarty lt-00
_mM datt Uriemil nodalj in
te o—faaotl oe oo prlobgojaio. Daaar aaj m blttofoh Order. Pri nmMmbl kraja naročnikov, proabao, da ar injhji blraUKe naananl, da hitreje najdeno naslovnika.
"T*
POD PLAVIM ORLOM
j ALABAMSKA JUSTICA
Ne more se sicer reči, da so lineanja po južnih državah na dnevnem redut lahko se pa reče, da jih je več ko preveč.	* y	«•
žetve strahopetne krviželjne linearske justice so običajno ubogi zamorci, katere obdolže, da so posilili kako belo žensko. Da nepristranska obravnava ni mogoča, je najboljši dokaz država Alabama, ki se je s svojim Sooths, boro-procesom razvpila po vsem svetu.
m Sedem mladih zamorskih fantov še živi, in za svoje življenje se imajo predvsem zahvaliti prizadevanjem International Labor Defense, katero belopolti alabamski patriot je iz dna srca sovražijo, kar dokazuje tudi najnovejše linčanje.
»•M Dne 14. junija so našli v, nekem jarku pri Tuscaloosa truplo osenmajsrtletnega dekleta. Yauidne Maddox. Bila je umorjena. Razne okoliščine so dokazovale, da pri umoru niso bili udeleženi zamorci. V takem slučaju je pa treba krivdo oziroma fcbdolžitev enostavno s kljuke sneti.
•* Kar n^ lepem so obdolžili osenmaj.stletuega zamorca Dana Pippena, da je dekle posilil in umoril. Ž njim vred fco aretirali tudi njegova dva prijatelja, osemindvajsetlet-Jiega Elmore Clarka in petnajstletnega A. D. Hardena.
Neki moški, ki dolguje Pippenu precej denarja, je J>ričal, da je videl Pippena, kako je dekleta posilil in u-moril. Ko sta hotela obtožencev oče in neki drugi zamorec izpričati Pippenovo nedolžnost, so ju oblasti zaprle. V fcaporu bosta ostala do obravnave.
T Brumni državljani, katerim presedajo dolgotrajni sod-nijski procesi, so navalili dne 21. junija na ječo, v namenu, da linčajo obtožene zamorce, kar se jim pa ni posrečilo, iker je državna milica pravočasno posegla vmes.
i Ko je poslala International Labor Defense obtožencem jfcri zagovornike, namreč Schwaba, Alleua in Tauba, je fcodnik Henry B. Foster poskrbel, da niso imeli vstopa v Sodišče. Zastražene so poslali na vlak, ki naj bi jih od vedel »v Birmingham. Državljani mesta Tuscaloosa so pa vlak Ustavili, hotec odvetnike umoriti. Le po čudnem naključju |ip ušli.
V noci med 13. in 14. avgustom je hotel šerif R. L. Bhamblin odvesfti aretirane zamorce v Birmingham, češ, da bodo tam bolj varni. Na poti je ustavilo avtomobil dvanajst maskiranih mož, katerim je šerif baje moral izročiti aretirance. Pippena in Hardena so Iinčarji usmrtili, dočim je Clark ušel, pa je bil zopet ujet.
Šerif je pozneje hladnokrvno izjavil, da je za linčanje odgovorna International Labor Defense, in pri tem je o-tt&fo.
. Stric Sam zelo rad civilizira narode, ki so zaostali v civilizaciji. Kaj, če bi začel južnih državah s tem plemenitim delom!
Povratek mrtvega vojaka.
li. 1914 je odrinil na bojišče er-novojnik Joeef Frinw iz Kromeri-ža. Dve leti je »poročal domov, da j«, živ in oBctrav, potem je prišel seznam mrliiev, ▼ katerem je bilo tudi njegoro ime. Vsi so ga odtlej anptrali za mrtveca m oblast ga j«- b« podlagi vojnega seznama ila ea padlega, fedavno pa je priHo iz Rusije pisano, v katerem je Friem poro&al, dq *je iir in xdrav in da se vrača
še n*"&LA61TABODA", dnevnik - v
^ nje v ftari donorun.
domov. V Rusiji, je pisal,, da se mu ne godi slabo, toda domotožje mu ne da, bi ostal tam ae dalje. Svojce je prosil, naj mu priskočijo na pomoč z denarjem za pot in vožnjo. Naznanil je, da bo pripeljal s seboj tudi ženo in štiri o-troke.
Fries* se je te jini res pripeljal vK Kromeriž. Njegova prva pot je bila. v roditeljsko hišo, potem pa je odfel a prijatelji p*ed spomenik padlim domačinom in ae je bridko razjokal, ko je na njem našel tudi svoje ime. Zdaj me bo TisaHil x. va-ai Matntern in bo aažel novoživije-
V teh dneh je kak zastopnik NBA (National Recovery Act) piW k vam na dom arii pa pride, da zaprosi za vase sodelovanj« in vam ponudi v podpis takozvano N. R. A. consumer's card. Kdor podpiše to karto, obeta, da bo potipiral in kupoval oziroma dajal delo le onim trgovcem in obrtnikom, ki razstavljajo znak NRA (plavega orla)., ker ao podpisali pogodbo za zopet na rapoalenje in so pod "SRIA Code". Konsumen-ti, ki kupujejo oziroma delajo vsakovrstne kupčij«, naj pa podpirajo one, ki »o upravičeni raz-et^v^jati "plavega orla". V to svr-ho je bik) sirom Združenih dri&v mobiliziranih kakih 1.500,000 prostovoljcev, da tudi kupna sila dežele <se postavi za XRA. Javni govorniki narodnega slovesa, oder in radio jse uporabljajo tekom te kampanje. Cilj kampanje* je postaviti "Plavega Orla" v vsako trgovino, delavnico in urad in konsumeaitovo karto v vsako družino. Prostovoljci bodo- obiskali vsak dom v mestih in na deželi.
Eden izmed razlogov za to kampanjo, je, da izvede program za zopet no zaposlitev neza-poslencev, ne da bi «e čakalo na sklep pojedinili "kodov" za vsako posamezno industrijo. Velikanska naloga, da .se ameriške industrije 'reorganizirajo na podlagi "poštene konkurence", proračunjene produkcije v svrho preprečitve na d poduk o i je ter krajših ur in boljče plače za delavce, nikakor ni se izvedena. Dosedaj le v malo industrijah je bil dosežen sporazum glede industrijalnega "koda". Nekatere poglavitne industrije .se še vedno kujajo odkrito pripoznati pravici delavcev do svoje delavske organizacije.
iDa .se stvar popeši. je predsednik Roosevelt predložil v.tem delodajalcem začasno pogodbo (Reemployment Agreement), ki ji o-bičajno pravijo "blanket code". Delodajalci, mali in veliki, so bili pozvani, naj podpišejo ta .sporazum takoj s predsednikom. Ta splošni sporazum naj velja, dokler bodo podpisani posebni sporazumi v v.^ki posamezni industriji, takozvani "codes". Vsak delodajalec, ki je podpiral ta začasni sporazum, ima pravico razstavljati znak Plavega Orla z geslom "Mi sodelujemo" ("We do our part"). Pod tem prostovoljnim sporazumom delodajalec «e v glavnem obvezuje -
Delo otrok: Da po dnevu 31. avgusta 1933 ne bo zaposloval ni-kakih otrok pod starostjo 14 let. Otroci v starosti med 14. in 16. letom smejo biti zaposleni le po tri ure na dan in te ure ne smejo ovirati njihovo šolsko obvezo. Otroci pod 16. letom ne sinejo nikakor biti zapotrieni v tovarniški ali mehanični industriji.
Maksimalne plače: Da ne s-me* jo zaposlovati nrkakih tovarniških ali mehaničnih delavcev za več kot 35 ur na teden do konca tega leta, s pravico pa da smejo delati po 40 ur v vsakih šestih tednih tekom te dobe. Kar se tiče drugih delavcev. 4 i ne smejo delati veČ kot onem ur na dan. Ta omejitev pa ne velja za mala podjetja. ki ne zaposlujejo več kot dva delavca v manjših mestih, niti za poslovodje in vodilne uradnike. ki sedaj dobivajo več kot
$35 na tedeh. Izjema velja tudi za jaiko izurjene delavce, ako bi znižanje njihovih ur zmanjšalo produkcijo. V takem slučaju pa morajo ti dobivati vsaj tretino več plače za vsako uro nad maksimalnimi urami.
Nastavljene! v trgovinah, uradih, bankah itd. ne smejo delati več kot na 40 ur na teden. Te tvrdke pa morajo ostati odprte ne manj kot 52 ur na teden, razun ako so bile odprte za manj časa pred 1. julijem 1933.-
Minimalne plače: Pisarniški delavci in uradniki v trgovinskih podjetjih ne smejo dobivati manj kot 15 na teden v mestih nad 500 tisoč prebivalcev. $14.50 na teden v mestih med 250,000 in 500 tisoč in ne maij kot $14 v mestih m-ed 2500 in 250.000 prebivalcev. V mestih pod 2500 prebivalcev znaša minimalna plača $12 na teden.
Kar se tiče tovarniških in mehaničnih delavcev in -rokodelcev, mezda ne .sme znašati manj kot 40 centov na uro. razun ako je urna mezda dne 15. julija 1929 znašala manj kot 40 centov na uro. v katerem slučaju pa mezda nikakor ne sme znašati manj kot 30 centov. Mesto da bi plačeval na uro. delavce sme plačevati na teden, na pr. za 35 maksimalnih ur po 40 centov minimalno, bi bilo minimalnih $14 na teden.
(Nadalje se delodajalci zavezujejo. da ne bodo znižali plače o-| nih nastavijencev. ki dobivajo .se-J da j več kot minimalno mezdo, da-si so .skrajšali ure.
Iskreno sodelovanje: Ni k do ni prisiljen podpisati ta Sporazum, prodno se ne sklene "code" v do-tični industriji ali trgovini. Ne gre tu za -zakon, marveč za osebni sporazum med delodajaJcem in predsednikom Združenih držav. Ali ta sporazum nalaga pod pisatelju velikansko moralno odgovornost. da ne bo rabil nikakih zvijač, da se ne uresniči duh tega spoi^izuma. In ta duh je. da se poveča zaposlenost, odpravijo ovire poslovnemu življenju potom dviganja kupne sile občinstva, znižajo ure dela in »ovišajo plače za krajše ure.
Pisatelji sporafcuma^ se tudi zavezujejo. da ne bodo povišali cene nikakega blaga za več kot je pot rebrno vsi cd resničnega zvijanja produkcijskih stroškov in da se izognejo vsakemu profitiranju na račun ^onsumentov. Svrha je. da se cene zvišajo hitreje kot kupna sila.
Lahko je dobiti Plavega Orla. Vse kar delodajalec ima storiti je podpisati predsednikov sporazum. v katerem se obvezuje, da bo skrajšal ure, povišal plače do zahtevanega minimuma, ne zaposloval nedoletnikov. ne bo izko-riščeval občinstva in sploh izpolnil vse določbe sporazuma. On mora poslati sporazum po pošti k okrajnemu uradu trgovinskega departmenta. Ob enem podpiše takozvani Certificate of Compliance, ki ga izroči poštnemu uradu, kjer dobi znak Plavega Orle.
Znano je. da je mnogo podjetij, ki so podpisali sporazum in razstavili znak Plavega Orla. pa vendarle niso še izpolnili vseh pogojev sporazuma. Uradi za pritožbe N. K. A. uprave, državnih in lokalnih odsekov preiskujejo
Nevarna šala.	*
21. avgrata okrog 1. popoldne je brezposelni nameščenec Vladimir Čekula pred zgradbo davčnega urada v Zagrebu napadel predsednika, tajnika in štiri uradnike združenja nezaposlenih trgovskih in privatnih nameščencev. Naperil v je proti njim revolver in jih pozval, naj dvignejo roke. S svojo grožnjo je povzročil pravo panika. V hipu se je zbrala gruča ljudi, ki so prihiteli z vseh strani in razorožili mapadalca. Bil je aretiran, pri zaslišanju pa je na policiji izjavil, da hotel u-radnike le preplašiti, ker se je bil z njimi spri zaradi nekih stanovskih zadev.
Vas v borbi z blaznežem.
V	vasi Bedekovščini blizu Zla-tairja je prišlo do srdite borbe med kmeti in zblaznelim Svetkom Glumpakom. ki je bil 4 dni strah in trepet vse vasi. Ko so ga hoteli kmetje ukrotiti, je navalil na nje z bajonetom in neko kmetico smrtnonevarno ranil v grlo. iNe-kega kmeta je nbrezal p« roki. lažje (ranil je š? več kmetov, potem je pa odšel domov, zakuril v peči in spekel živo kokoš. Slastno jo je bil pojedel, potem je pa odšel iz hiš« in zagrozil kmetom, da jim bo zažgal hiše. Končno so kmetje le ukrotili in odpeljali v umobolnico.
27 otrok je zapustil.
V	neki vasi blizu Dnuiša je umrl kmet. ki je zaftustil 27 otrok. Bil je dvakrat oženjen. prva žena je rodila 20 sinov, druga pa sedem hčerk. Vsi ot.roci so živi. Star je bil 54 let.
vsako kršitev. Upravitelj X. K. A. Hugh S. Johnson, je izdal svarilo. da "Plavi Orel odletel" od vsakega podjetja, ki je prekršilo sporazum. in da to utegne pomenjati gospodarsko smrt dotičriega podjetja.
Rrtzuan nevarnosti, tla izgubi znak Plavega Orla. nikaka druga kazen ne more biti naložena delodajalcu. ki še ne spada pod uradno odobrenim industrijalnim kodom. Za enkrat gre le za prostovoljno sodelovanje in podporo javnega mnenja. Sedanja kampanja hoče v prvi vrsti pridobiti konsuniente. ki potom svoje velikanske kirpne sile so v stanu vplivati. da se sporazum podpiše in izvrši.

m uumiat itwi!»	&
"	11	I I I II BCB9SSM«M^
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din 200...........................S 4.40
Din 300......................6 JO
DJn 400...............-......a.55
Din 500........................4 10.80
Din 1000 ...........................$ 21 —
Dtn 5000............................$103.35
V ITALIJO
Lir 100 .......................... % 8.50
Lir 200 ............................ $16.50
Lir 300 ______________________ $24.75
Ur 400 ....................... $32.80
Ltr 500 ...........................
Lir 1000 ............................ $81.50
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI t>OLl'
Za Izplačilo večjih sneskov kot zgoraj navedeno, bodisi r mnarjm
an lirah dovoljujemo bn bolje poftOje. . OBLAČILA V AMKKlfiKIB DOUKIU Ea izplačilo $5.00 morate poslati__$ 5.75
•» *' $IQ.Q0 "	-___.$10.88
•» •• fifroo »» »» .... _
»t U0.00 » » _$tl.~
" ' " HOM	" -----$41.3»
•• $86.08 . »' _$»1.80
PrafefliBlk Mi ¥ št*ršm kraja ftvUOlo t Jtlaritb. Ktfjn* mkWD« izTrtujemo po CaMa Latter u prUtojbfeo ^L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
as iS A?M m * a }j^
t
• r	f •-.-» r -i »• P«
R O M A K
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI'
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA $135
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
NEMČIJA SE ŽENI
Kako pra»kj;i*ti dela in kruha za mHijone brezposelnih, to je dane« v*»eh vprašanj posebno za nove režipie, ki vedo, da hočejo ljudje y.n l>ft*edami tudi dejanj. Xa-rodni socijalisti v Nemčiji hočejo odpraviti brezposelnost med drugim n tem. <la pospešijo ženi-tve; v teku par let naj *e ustano vi pol milijona novih družin, no voporOčene žene naj opn«tQ pridobitni poklic in napravijo prostor moškim delovnim močem. V ta namen daje država ženitna posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Posojil o more dohiti samo dvoji ea, kjer žena ostane doina in iz prazni most o za moško deloA-no moč. Pritisk <wl v.seli .strani je hud in ženskam skoroda ne preostane drugega, kakor da odstopijo delo moškim in se — da morejo sploh živeti — poroče.
'Razentega je danes v Nemčiji vse potegnjeno v politični vrtine<-in vsak .sku.ša dokazati .svojo vda nofft noremu režimu, in se prasla viti. ee 7. th-ujrim ne. pa .s tem, da se na komando oženi. Tako sr
Ijndje trumoma ženijo.
Državni zgled je vplival tudi na zasebna podjetja. Velika ham-bui-ska tobačna tovarna plača vsaki .svoji delavki, ki .se poroči. 600 majk dote. To pa I > pod pogojem. da žena opusti svoje me-Bto v tovarni in ga dobi njen za-ročeuee ali kak drugi moški. Moški dobiva potem za Isto delo nekoliko višjo plačo, a ne veliko več. Vprašanje je. kako bo potem živela eeJa družina s plačo, ki je prej ravno zadostovala za pre. življanje ene ženske.
V Nemčiji je mnogo ljudi, ki se jim lako speševanje porok iz zg-olj gospor.sk i h razlogov nikakor ne zdi pravilno in srečno reševanj? družine. Posebno na katoliški Ktrani imajo proti temu resne pomisleke. Pa zaenkrat je režim s svojimi odredbami kakor neuirna-na povoden j. ki je nihče ne more ustaviti.
VODNA RAKETA NA VLTAVI
Te dni so v Pragi preizkusili tako zvano ladjo za plitvo vodo" ali raketo V. R, 1. Eksperimenti so se vršili na Vita vi. Prisotni bili zastopniki obla ste v in številni strokovnjaki.
Pomen vodne rakete, ki je delo srna znanega praškega tvorničarja Očenašeka. .je v tem. da se lahko prosto giblje eelo tam. kjer ni voda globlja kakor pol metra. Oee-našekova raketa je "letela" po vodni gladini z brzino km na uro in jf bila o<btežena .s 150 .stotirv teže.
Mehanizem vodne rakete je silno preprost. Ohstoji samo iz ben-einskega .stroja in vodne črpalke, kj jo žene motor. Pogon dajeta raketi dva curka vode. ki briagata skoti napravo. Tudi krmilo je preprosta konstrukeija. Na vnanji strani nima čoln noben*»ga premičnega dela.
I S 6 E BE Slovenka srednje .starosti za gospodinjo in da se nekoliko razume na trgovino. Pišite na: Spedwey Pervice Station, R. 2, Monon-g-ahela, Pa.
(3x 5—7)
D NAMERAVATI PKDUatttl
VESELICE,
■■■(■PIMMHBriHnBMHBMB^
ZABAVE
* *
OGLAŠUJTE
..........v , r.	.	. .
"GLAS NAROD*" m «ta UA6
ftžžg^iag pu v j ŠU4SH&1 * wta iauna
^ -^T "i ~ T
Že od nekdaj se Siri po evropskih deželah očitek, .da je Ame-nkancu poglavitna briga — lov za dolarjem. Evropejci pravijo, da Amerik a nei nimajo nikdar ničesar drugega v mkfih kot dolar ter d» dan za dnem in celo v »panju dolarje love.
—jXo, naj se le lepo potolažijo. Ce Amerikanei dolarje love; jih love v .svojem revirju. V evropskem revirju ae Jov na dolarje ne izplača.
*
Pred sodnikom .se je zagovarjal predrzen tat.
—	Priznali ste. — mu je rekel sodnik, (da «te ukradli tisoč dolarjev. Lepo je. da ste priznali. S tem pa še ni zvrhana mera vaSih grehov. Čemu ste pa ukradli tudi uro in prstane-
Obtoženec je sodnika pon'-glavo pogledal — vedel je tako ali tako, kaj ga čaka — in poredno odvrnil:
—	Tolikokrat sem že slikal in čital, go.spod sodnik, da sam de-nan- nikdar ne osreči človeka, zato .sem pa tudi uro in prstane vzel.
*
Rojaka, ki je nameraval farmo kupiti, .so vprašali, če kaj ve o farmanju. če zna kaj. kar je na fa rmi neobhodno potrebno.
—	Seveda je — jP odvrnil. — če drugega n<> znam, znam vreme preklinjal i.
*
—	Jaz ji bom pokazal — je rekel zakoiiKki mož, vzel sinčka v naročje ter ponosno stopil mimo hiše. kjer .-tannje njegova prva ljubica.
*
—	Zdaj pa vem. da me nimaš več rad — je rekla zakonska ženica vsa obupana. — f'e .sem kdaj prej jokala, .si me jvedno vprašal. čemu jokam. Zdaj me pa no vprašaš več.
—	Izkušuja uči človeka — je odvrnil. — Kadarkoli sem te vprašal. Čemu jokaš, me je strašno do-*ti koštalo.
*
—	Ne, to pa ni prav — je opo-rminjal sivolasi župnik skesanega grešnika pri spovedi. —Xe. to ni prav. da vs»e nedelje prekvartaš. Ali ne veš. da je kvartauje greh?
—	Ah. tisto kvartanje tako ali tako ni nobeno kvartanje. — se je opravičeval grešnik — - zato ker pri kvartah vsi štirje goljufamo.
*
I Mlada nevesta je iskala tolažbe pri svoji poročeni in izkušeni prijateljici.
—	Skaro bi rekla, da se bojim poroke in njenih posledic.
—	Pojdi, pojdi, čemu bi se bala ! To je vendar nekaj navadnega m vsakdanjega.
—r Ali miesli*. da me bo mož rad imel ?
—	Upam. da.
—- Ali govoriš iz izkušnje? *
—	Seveda. Dandanes imajo moški dosti raje poročene ženske
kot r»a neporočene.
*
Iz države Oregon poročajo:
—	Porotniki so oprostili Obtoženca. ker so brli prepričani, da je bil preveč pijan, da bi vedel, kaj <lela.
Obtožen je bil. da je vozil avtomobil v pijanem stanju, in je imel zelo dobrega zagovornika.
Porotniki so jako usmiljeni ljudje. Prav nič bi se ne čudil, če bi nekega dne čital naslednje:
—	Pred poroto se je zagovarjal moški, ki je v jezi ubil očeta in mater, ženo in otroke. Porotnikom .se je smilil in .so ga oprostili na podlagi govora spretnega zagovornika, kateri je s prepričevalnimi besedami dokazal, da je obtoženec uboga sirota, ker nima ne oeet« ne matere, -ne žene in otrok.	»-
¥
Rojaki prirejajo piknike in izlete v prosto naravo.
Rojaki preklinjajo in »e praskajo. komarji imajo pa piknik iti prosto zabavo.
*
Da. tudi ženske ljubijo resnico in alkohol.
Toda oboje mara biti v zelo rro-
dneli obliki in preeej poeukrano. *
—	Ja. je hudič ~ je vzkliknil dragi rojak — odkar ini je vnia
zmanjkalo, mi pa Tea volti a v grlo
. .
-V
_
— _: --- ^


\; V..T/


m^mm

KUMARE, ŽELODEC IN POLT
ickw YOS4 toM^it, gj^Tžitiigi ias3_
MATI
Bojna vihra je morila na vseh ški duhovnik blagoslovil in s eti-frontah, ljudstvo v zaledju je pa snjenimi ustnicami odmolil ''Mise-vsled neprestanih rekvizij živil rere". Grobokopi so postavili na
da stopa dalje. Sredi grobišča stoji velik, kainenit spomenik. Pod križanim Kristusom ležita dva ka-
stradaJo. Leteče vojaške komisije so grobove velrke, lesene križe in na- menita mrtva vojaka. Križani je
se nepričakovano pojavile v raznih krajih in med preostalim izbir-fkom izbirale stare, že osivele očete in še napol otroke. Tudi še ne lSletnega Ivana, nezakonskega sina trgov-ke |)omočnice Marije so vzeli. Ivan je bil dijak. Mariji je bil Ivan vse; oboževala ga je in ljubila t v.sem žarom materinske pred njo in ljubezni. Pred odhodom k vojakom fee je bil Ivan zaradi neke malen-koti sporekel s svojo materjo in s prdom in jezo v srcu odšel brew elovesa.
Tedni in meseci *o minili, Ivan se ni ogla>il in tudi svojega naslova ni sporočil. Mati je v skrbeh za uvojega edin ca hirala od dne do dne, obraz ji je ovenel. med lase so t»e utihotapile l>r!e svilene nitke, prej voelo blesteče oči >o ji zatem-nele; po dnevu ji je bil Ivan vedno v mislih in sleherno no«" je sanjala o njem.
nje napisali imena pokojnikov. xnel svojo pribito desnico s križa. Tisto noč. ko so zagrebli Ivana, se sklonil in dviga mrtvega vojaka so mučrie Ma-rijo grozne sanje. — kvišku k večnemu življenju. One-Prikazal se ji je Ivan. Oblečen je mogla pade pred spomenikom. Kje bil v raztrgane vojaške cunje, med neštetimi grobovi na.i išče obraz mu je bil i>okrit s posušeno srob svojega ljubljenca' Obupana krvjo in tudi obleka je bila uma-. vzdigne glavo in gleda Križanemu zanokrvava. Objokan je pokleknil v lice. Dozdeva se ji, da se je s klenil roke kakor k ' križa sneta roka ganila, pustita •za molitvi, njegove oči so se uprle v hip dvigajočega vojaka in ji po-njene, proseč odpuščanja. Hotela i kazala smer. Marija stopa v tej ga je vzdigniti in priviti k sebi, te- \ smeri. Nedaleč od spomenika opa-daj je prikazen izginila.	• zi velik, svež grob. na njegovem
.	.. vzglavju pa velik, lesen, otesan
Cez par dni je prejela Marija J ^ Na ^
so napisana imena
r.radno obvestilo, da je Ivan padel vojakov ki p^jvaj0 v ?mbu. V
Po strmi kraški ce-ti se dvigajo gosti. Mvi oMaki prahu. Po levi Strani ••este drvijo prazni vojaški tovorni avtomobili navzdol, po drugi striMii pa koraka neredno, v nasrlici ml raznih poedinie sestavljen polk. Xalik živi masi se pomika polk enakomerno naprej. Raztrgane in umazane vojaška obleke visijo na teh izčrpmuh. izstradanih okostjih, zagoreli obrazi so pokriti Z debelo pastjo prahu, solnee pripeka. ozračje je vsled potu, ki iz-h I ape v« od mat**. neznosno. Xihče ne spregovori besede, vsak je zatopljen v misli in *krbi, ki se tičejo nhiiio njega. Tudi Ivan koraka med njimi.
Italijanske čete >o bile že pred enim letom zabele goro tik nad morsko obalo severno od Tržiča ^n se tam zakopale v globoke rove, kakor da bi hotele tam preživeti eelo življenje. Za hribom so uredili lepo vojanko pokopališče z lično kapelico in visokim kamenitim spomenikom. — A vojna sreča je minljiva. Vsled umika italijanskih čet pri Kobaridu so morale tudi te čete aapustiti svoje postopaiike. Toda proti vsakemu napadu sovražnika so se srdit<» ibranile in le korakoma nazadovale. Polk. katere-, mu je bil dodeljen Ivan. je v str-j njenih vrstah naskočil hrih in, ftt 16. pritisnil Italijane k umiku. Polk je bil pri tem naskoku decimiran. Kri stoterih in stoterih pad lili vojakov je rdečila žareče kraške skale. Med padlimi je brl tudi Ivan.
Italijani so se umaknili v furlansko ravnino. Sanitetne čete so prebrskale žepe padlih vojakov, odvzele legitimacijske znake, izkopale na pokopališču štiri ogromne grobove in v nje so položili mrtvece. Odprte grobove je voja-
in bil pokopan v skupnem grob\i Zaklenila se je v sobo ter srepo strmela pred se. ni tarnala, ni pla-kala. srce ji je za hip Qdrevendo. kri v -žilah -zastala. — Drugi dan te je odpravila, da poišče njegov grob. njegovo truplo izkoplje in.
prenese domov, da bo njen edi-nec. za kateivga je edino živela, za katerega je skrl>ela noč in dan. počival v domači grudi. Težko je bilo njeno potovanje. Brez izkazov je dospela do Tržiča. Teste in pota so mrfrolele vojaštva. Vsakemu, ki jo je vprašal za erlj njenega potovanja. je potožila svoje gorje in prosila, naj jo pustijo, da poišče grofo sina — edinca. Smilila se jim je in niso ji delali zaprek.
Solnce je tonilo v italijanske planjave, ko se je vzpenjala po ozki. strmi stezi na hrib. Desno in levo so ležali razbiti topovi, puške, razna vojaška oprema ter konjska "mrhovina, ki je kužila zrak. Ves hrib je bil razoran z jarki in rovi. Za vrhom hriba opaizi pokopališče 7. neštetimi grobovi. Noge se ji Ši bi jo. nevidna moč-ji daje pojrum.
svitu lune/ bere Marija tudi ime Ivana. Vrže se na grob in razmetava z golimi rokami zemljo na vse strani. — Temna noč je že. milijoni zvezd se bliščijo na nebu, mesec obseva spomenik in grobove, ki m* razprostirajo okrog njega, nočne ptice frfotajo čez gomile. V daljavi f.i.molklo grmijo topovi, v ravnini se dvigajo rakete v neskončne višine. razburkano morje se peni in divja, valov je se zaganja neusmiljeno ob obailo. žarometi obsevajo skrivnostno op ust osen e, zapuščene domove—tuka j pa vlada mir, svet mir. da bi skraj zavidal mrtve, ki spijo v tej blaženi samoti večno «panje. — Marija koplje dalje, roke ji krvavijo, vroč pot ji teče s Cela. diha težko, bropeče. le dalje, dalje, »la bo kmalu držala v rokah svojega edinca, svojega ljubljenca in mu rekla, da mu oprošča.... — Pa mera je bila prepolna. V srcu začuti pekočo bolečino, položi krvaveče roke na srce in omahne mrtva v napol izkopani grm>.
V. B. — Ptvj-
Nova izprememba, v vsakdanji hrani kumare! Izurjena- kuharica jih 'zna pripraviti na najrazličnejše načine, posebno za presno uživanje. Vendar so nedvomno najoki&inejše v solati. Marsikdo se boji kumar, češ da so pretežke. A to je zmota. Kumara j>e težka le tedaj, če jo pustimo predolgo sta-
DVfe SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
_ Očitki vesti... očitki! Preklici vse to
iii pojdi ž menoj! — je dejal Jakob iii stisnil
ti aJi po sploh premalo skrbno pri- Maitfanino roko.
pravimo. Najbolje je, če kumare. Hotel jo je potegniti za seboj v kremo, natrgamo tik preden jih rabimo. pa se je iztrgala IZ rok. Najprej jih dobro obriši m o ali o-! _ Vo cg i ti Tiravim da
— Ne, saj ti pravim, da ne pojdem s te-
P,aknim° "a,0ji vIZtVTed! bo-i nikamor ill nikoli več-!
tenko zrežimo,
pripravimo primerno množino vinskega kisa iu dobrega olja ter dodenimo drobnjaka. kopra. soli in popra. V to omako stresimo zrezane kiunare, prepojimo, ne da bi .mešali, in takoj dajmo na mizi. Po tako pripravljenih kumarah ne bo nikogar "glava bo Ma'\ seve si jih ne- smemo privoščiti čez mero. — Zelo dobre so kumare tudi s kislo smetano: {rasti kisli smetani dodamo par kapljic olja. malo kuhanega vin-nkejra kissa. sesekljanega želenega peteršilja in 'kopra ter soli in popra. V to omako strese m o tenko zrezane kumare, prepoljemo in postavim otako jna mizo. — Kdor hoče kumare na vsak način naso-liti in ožeti. naj ne devlje veliko tfoli in naj ostanejo kumare v soli-le K)—Vo minut.,potem jih ne ože-
majmo pretrdo A ^edajmo .se. prerekanjem z Jakobom bbrnila k nji in Lui-da so kumare tem laz.je prebav-.	*
Ijive, čim manj stoje, čim manj zi, kakor bi hotela podkrepiti svojo oma-
hiijočo odločnost in ju prositi pomoči, da bi
Jakob je kar ostrmel. Ni mu šlo v glavo, kako je mogla nastati taka izprememba s to žensko, ki je bil napravil iz nje svojo sužnjo, svojo lastnino.
Vendar je pa še enkrat poskusil spraviti jo v krčmo.
—	Pojdeš z menoj! — je zarolmel. .. Hočem tako. .. Slišiš?
—	Jaz pa... jaz pa....
—	Hočem tako, Marjana!
In na vso moč je stisnil njeno roko. Toda
Marjana ni kriknila. Ta hip bi jo bil lopov lahko ubil, pa bi ne bila popustila, tako tr den je bil njen sklep.
Henrika je opazovala to borbo in pripovedovala Luizi, kaj se godi z Marjano. Sestri sta s strahom pričakovali, kaj bo Marjana storila.
Henrika je opazila, da .se je Marjana med
izgube svojega soka.
Kumaričin sok (neslan seveda) je zelo dobro sredstvo za negovanje »kože. Nama žimo z njim obraz iu vrat. pustimo tako pet mimit, nato pa z vlažno vato odstranimo. Ce ponaivljamio to vsak dan, postane koža čista in mehka, pege o-bl-ede. Temni madeži na rokah, ki nastanejo, če lupimo sadje ali krompir, najlažje odpravimo, če jih odrgnem-o s koscem kumare.
poročite se na "GLAS NARODA" največji slo venski dnevnik t Združenih državah.
Knjigarna "Glas Naroda"
S LOVEN fC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York
POVESTI in ROMANI
Splošna Knjižnica?
(Nadaljevanje.)
(Jitnka fta«.sc> Življenje.
pemni. 112 str., Iirot ........—......
.45
Živega bi bili skoraj pokopali.
13. avgusta dopoldne bi bili v Velikem Beekercku kmalu pokopali krojača Stcvaaa Slue*erja živega. Šloserja .»e mučila težka bolezen. morali so ga o|>erirati in po opehlviji so ga prenesli na dom. Njegovo stanje se jc nenadoma pottlabšalo jn svojci so mi-alili. da je umri. IVižjrali so sveče in oblekli žalne obMte. Pred hišo je prišel mrtvaaki voz « krsto, ta ČMa s« je pa Si ose r zopet zavedel in je *eveda debelo gledal, ko j« <rpa«il okrog t»ebe črno oblečene Bfftjr t.-......— -t— —
Št. 17. (Prosper M uri meet V« duše v vlcab, povest, prevel Mlr-Ko Pretnar. 80 «tra........—
št. lfl. (Gerhart Hauptnan) Potopljeni z vso, dram. bajka vpetih dejanjih, poslovenil Anton Puntek. 124 strani. broS. ---------
(Qatar) Bratje In ■©•tr«.....75
tdijot, I. del (Dobtojevki .»0
Idijot, II del ....................»•
MUM. III. det ..............-ti
Idi jet, IV. del .................M
4 ..........................
Št. Cl.
St. 62. Št. 82. Št. 64-Št. 65. Val
Št. 68.. Kasaels, skosi nbo ■Ivanke. veseloigra —------------------
.45
.M
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompati In Komnrasaki. japonski roman. Is «ed(ine pre vel dr. Fran Bradač, 164 strani, bro«. .............—.45
Št. 21. (FrUolib 2olna) Dvanajst krmtkotasnib scedbie, ti., ?3 str.,
brofl. _______________________________________JU
Št. 22,. (Toistoj > KrevUcrjev«
sonata	.M
št. 23. (Soph okle«) AntffoM, talna Ifra, poslov. G. Goiar, 60 str.
broSlrano ----------------------• ----J
št. 24. (E. L Bulsrer) Poslednji dnevi PsMpeJev, L del 89S itr..
broS. .........—.......—....................
St. 25. Pssl^bjl dnevi
n. del---------------------------
št. 26. tU Andrejev) maske, poslov. 40stp Vidmar, 62 str. broS. .——-----------------
Št. 27, (Fran Erjavec^
Slovenski pisatelji D. n.:
Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perlea, Cr-tiee ............................................
Hfrovl zobje------------—............-I-—
Tik za iTVnto -----------------------
Tatif, (Bevk), trd. ves. ----------------.75
Tri indijanske povesti ----------------3*
Tunel, aoe. roman ............................1.S0
Trenutki oddiha ---------------------M
Turid pred Danajen ..........—.......Ji
Tri legende o razpelu, trd. ve«. ....«5
Tisoč in ena noi:
I.	> zveeek ----------------l^f
II.	svesek__________________Mi
III.	zvezek.....................1-Si
3 KNJIGE SKUPAJ ------------J.75
Tiso« in ena not (Rape) ves. mala isdaja — Ljtrabljenl milijonar .
V	krenpUfh inkvizicijo V,roh#vn (Mati««)--
V	gsrskeai caketjn .
GLAS NARODA'
12
80 air., broi. -------JS
sin epic, trdo v«s....l.2i
Živeti______________________28
Št. 38. (Gaj »a lasti j *rlsp) Voj-
m s <Jur«rte. poslov- Ašt Dokler, 123 ^ranl, bro*. ------------
Št. 3d. (IjjMver MeSko) Listki. 144 strani
Življenje slov. trpina. Ubrani spisi
Aleftovec, 3. sv. skupaj --------
Zlatokopi ------------------
Ženini naie Koprnele .....---
Zmote in konec gdč. Pavle —
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del _____________________
II. del -------------—-----
1JM
.45 .45
.4i
Znamenje itirih (Doyle)--------mM
Zgodovinske anekdote -----------------Si
Z ognjem In mečem ......—.....-........S.—~
Zločin in kazen:
I. in II. rvesek------------.-I.—
vezana ................................—UBS
Zgodbe Napoleonovega husarja---M
vezana ......—-------------------
Zgodbe zdravnika Mnsalka-----Ti
Zlati pantar---
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
L xv. VojnonUr aH poganstvo
iv. Budo bretdne . 5. sv. Veaeis povesti .
4.	sv. PeveoU In slike
5.	sv. AsLt mj bo. — NaS
1J29
.LM ..1.J5
V oklopnjnhu okrog sveta
1, (frt MMCim***«*««***!*««**«!
i. dri •••• • •(••*<«H*tMHMM*HI
OBA SKUPAJ ...
(•ll*MlH«M*«l
Ji
.Ji .Ji
.1.60
Veliki tnfcvteftor......................—
Vera ("Waldova),. broš.......35
Vojaka n» gatkann, a slikami —...JSS
I moriho.
naročiti zrn »roje wroi niM aH pri	W
I lahko .tori. Nara&mU ffj* za atari kraj ftitS $7. V Italijo listi ne frv
Vrtnar, (Rabmdrauatb Tagore), trdo vesano * bro^lmno J-----
.75
trdo vezalko ------
ali poganstvo, L sv.
im^n "..........
VeAnika izbrani spisi Tednik svej^pa apredn.
Vodniki
U
dobro prestala težko preizkusno.
In mlada žena je jasno čutila, kako se ji vračajo moči, kajti odgovorila je odločno:
—	Ti hočeš tako, Jakob... jaz pa te^a nočem. Saj ti pravim, da je med nama vse končano... Nočem več biti tvoja žrtev!... sokriva vsega, kar počenjaš... Ne bom več ubogala!...
Jakob se je zdrznil kakor človek, ki začenja izgubljati vero v uspeli in ki izgublja korak za korakom svoj ugodni položaj.
—	Kako pa misliš tO napraviti?.
—	Počakaj malo, takoj zveš.
Vojaška patrulja je bas prihajala po ulici. Marjana ji je skočila naproti, obrnila se je na poveljnika, rekoč:
—	Gospod, aretirajte ine... kradla sent
—	Vi?... se je začudil podčastnik.
—	Da, mene so iskali vasi vojaki pred dobro Uro v mestu, pa sem jim ušla. Zdaj pa odkrito priznam svoj zločin in prosim, da me aretirate.
—	Ali norif — je pomislil Jakob in skočil v stran. •
—	Kako se pišete"? — je vprašal častnik in potegnil iz žepa beležnieo.
—	Marjana Vautliier... Ponavljam, da sem tista, ki ste jo iskali pred vhodom v modni salon.
—	No, ker že priznavate, policijska stražnica je dva koraka odtod, pa pojdite z nami.
Marjana je mimogrede stopila k Henriki in Lui^i ter jim zašepetala:
Ta čas se je bilo znočilo... Luči so širile motne žarke po vsem nabrežju tja do vhoda v ulico Dauphine in na Pont Neuf. Henrika se je ozirala na vse strani v nadi, da s® končno vendar le pojavi od nekod Martin.
Zdaj, ko ni bilo več Marjane, da bi odvra-" čala njeno pozornost od mračnih misli, se je začela Luiza zopet bati.
Kakor vsi slepci je hotela tudi ona vse vedeti. Iu tako je vsak hip vprašala Henriko:
—	No, sestrica!
—	Nič, draga moja.
Ta čas je pa stopil Lafleur liki prikazen iz svojega skrivališča, kamor je bil previdno smuknil, ko so bili prikorakali vojaki na nabrežje...
—	Gromska strela, — je zamrmral, — to sta vam radovedni dekleti.
In v mislih je pripomnil:
—	Jaz jima pa ne mislim povedati, kaj nameravam storiti in zakaj stoji tu blizu kočija, ki sta jo gotovo že opazili.
Najprej se je premeteni sluga bal, da bi se ne zavleklo prerekanje med vojaki in žensko, ki so jo potem odvedli na policijo. In tako je bil zelo vesel, ko je opazil, kako je krenila vojaška patrulja z Marjano proti policijski stražnici.
Skočil je iz svojega skrivališča. Ulica je bila skoraj prazna.
Lafleur je brž poiskal svoja pomočnika.
—	Kočija naj se nam previdno približa, — je dejal enemu.
—	Saj vozi nekaj korakov za nami, — je odgovoril drugi.
—	Končno smo sami! — je vzkliknil Lafleur in si pomel roke.
In pripomnil je kot priporočilo:
SPISI ZA MLADINO
(GJLNGL)
3. av. trdo vezano. Vsebnjo 12 povesti ------------------------Ji
4. av. trdo vesano. Vsebuje S
vesti
po-
5. sv. trdo vezano. Vinski brat
i. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti HMtHMHMHMH»UU<MWUlH«* M«M-
I G R £
BeneMii trpevee, Igrokas v 5. delan) Ji
Or ran de Rergerae. Herična komedija v petih dejsnjlb. Trdo vezano -------—.................1.71
Bdela, drama v 1 dej. ---------
Gwpa s morja. s. dej.--------------75
Lokalna železnica, 3. de). .—-------M
—	Pokoro začenjam; prosita boga, da bi mi dal toliko poguma in moči, da jo bom mogla delati do konca.
Obrnjena k Jakobu je pa vzkliknila:
—	Saj sem ti dejala, da ti uideni!
Polem je pa stopila med vojake in podčastnika, ki so krenili z njo naprej. Jakob je odskočil, videč, da hočejo vojaki res odvesti Marjano.
—	V zapor!... Saj nori! — je zasepetal in .se vrnil v krčmo, kjer so ga pajdaši na vse grlo klicali.,
- Vemo pa, da ni bila njegova navada dolgo razmišljati. Po prvem presenečenju je skomignil z rameni kakor človek, ki ima od tega svojo korist.
In to je bilo vse njegovo sočutje z žensko, ki je imela to nesrečo, da se je bila seznanila z njim.	^^
Z velikim veseljem so sprejeli Jakoba v krčmi, kjer se je bližala gostija koncu.
Pijana Frochardka je bila ostudna. Ves čas je tekmovala z razuzdanimi sinovimi pajdaši, prepevala je z njimi in razbijala z nožem po posodi.
—Sta me dobro razumela ? Ugrabiti moramo večjo. Jaz jo spravim do kočije, če bi • se pa upirala...
Prvi pomočnik mu je pokazal robec.
—	Dobro, — ga je pohvalil I^afleur. —• . Na ulici ni žive duše... Naprej torej! In bodimo previdni, Lafleur!
Henrika se je nekoliko pomirila, videč, da se bliža noč in da je ljudi na ulici vedno manj.
Zašepetala je Luizi: — Gotovo se bojiš, draga Luiza, in jaz se tudi bojitn.
—	Z najinim prihodom res ni vse v redu. In vse kaže, da te negotovosti še ne bo konec. Kaj bova počeli, če tega gospoda...
—	< a kaj! — jo je prebila Henrika in stisnila njeno roko, — čakaj, Luiza, glej, nekdo prihaja...
—	Ali je on ? — je vprašala slepa v stra-l hu.
—	Saj veš, da ga ne poznam!...
—	Da, na to sem pa čisto pozabila.
—	Toda, — je nadaljevala Henrika, — , mož, ki ga vidim, je že prileten.
—	Kakor gospod Martin.
—	In zdi se mi, da je namenjen k nama.
—	Ali naju gleda ? — je vprašala slepa.
—	Da!
(Dalje prihodnjič)
Marta, Semenj v Richmondu, 4. dejanja	.....
Ob vajzfcl. Ifcrotcas v rftlrih dttmh M
Tenjfcovs
8. dejanjll
Inska Igra s petjem
predira, <
0. dejanj, trdo
XIV.
Dve siroti «ta torej slišali, kako Je Marjana zabrusila Jakobu v obraz, da je med njima vse lcoiičano. Ttenrika je videla in po-vedala Luku, kako so vojaki odvedli ubogo i Marjano. ^
uton
••tAl I AI O 0 A"
WEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 5, 1938
fcsiREGINA
Roman iz
: življenja:
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
22
Nič se ni i <ni zdelo težko, delati »za življenje, zla«ti še, ko bi mogel očitati pri irtricu. Gotovo je potreboval močne roke in delati nem hotel, ne glede na to, ikaksno delo je. Takoj sem hotel odpotovati in šele iz Swakopmunda pisati bratrancu mojega strica. Njegova farma se je nahajala dan hoda v notranjosti dežele. Poslovil sem ne tedaj od tete in sem odptoval iz Erfurta v Hamburg.
Ker h tem denarjem, kar imi ga je dala teta, nisom mogel razkošno živeti, sem potoval /v medkrovju. iNe smete pozabiti, da sem navzlic vsemu hudemu doma živel v izobilju. Potoval seun v medkrovju z revnimi in nekaterimi dvomljivimi ljudmi v tujo deželo, v negotovo bodočnost. J>ruge prtljage nisem imel kot kovčeg, katerega serni vzel z doma. in v njem eno obleko, par čevljev in nekaj perila. Drugače sem imel samo to, kar je bilo na meni.
V Hamburgu sem še prodal .zlato uro in prstan. To so bile edine stvari, ki so imele nekaj ivrednosti. Tako sem imel v Hamburgu, ko sem sel .na parnik. še tisoč dvesto mark. kajti vožnja je veljala nad petsto mark in vožnjo do Hamburga sem moral tudi plačati. Mesto zlate ure sem si kupil cenejšo, srebrno, kajti uro sem moral imeti.
S teimi tisoč dvesto markami sem pred dvema letoma prišel v Kwakopmund. Poiskal sem skromen hotel in sem od tam pisal bratrancu svojega strica. Prosil se ga. da mi takoj sporoči, ako mi more na svoji farmi dati službo, naj bo kakoršnakoli.
Medtem pa seun v Swakopmundu skušal najti kako delo. toda bilo je zelo težko. Bilo je vse preveč delavcev in če sem dobil v pristanišču kako delo, je bilo zelo slabo plačano, kajti črni delavci so delali cenejše. S tem. kar sem zaslužil, nisem tudi pri največji varčnosti mogel izhajati, moral sem jemati od svojega denarja, kar mi je bilo zelo težko. Zato sein nestrpno čakal na stričevo pismo. Šele tez nekaj tednov dobim pismo. Toda ni ga pisal strie, temveč_njegova vdova. Malo prej je umrl za zastrupljenem krvi. Njegova vdava mi je sporočila, da je morala farmo pod ceno prodati in da bo v kratkem s svojo hčerjo odpotovala v, domovino. Tedaj mi nI Mogla dati niti dela. niti kako drujraee pomagati. To je bil zame hud udarec, kajti medtem sem se že tudi prepričal, da si tukaj v nemški Afriki ne .morem brez denarja ustanoviti gotovega stališcs. Moj denar, ki se je že zelo skrčil, je pomenil zelo malo.
Tako sem se dve leti potepal po nemški Afriki; živel sem na način, katerega vam ne marain popisovati. Nobenega dela se nisem, bal. pa četudi seim včasih imel kak teden delo. pri vsem tem nisem toliko zaslužil, da bi mogel na še tako skromen načjp izhajati. Vedno senn moral jemati od svojega denarja. Toda stisnil sem zobe in »e nisem hotel pustiti premagati. Vedno sem se boril za delo in za zaslužek, pa vedno s slabim uspehom. Tako mi je j>olagoma pošel dena in mučno mi je bilo pri srcu. Slučajno sem slišal o Transvaa-lu, o dijannantnih rudnikih, o gradbi velike avtmobilske ceste, pri kateri so medno najemali nove delavce in tako sem sklenil, da odpo tujem v Trajisvaal, kajti tako ni moglo več iti dalje.
Medtem sem porabil ves svoj denar, kajti ne glede na to. da nisem ničesar zaslužil, je bilo tudi vse tako drago. Zato sem moral tvojo boljšo obleko, ki sem jo hranil .kot kak zaklad, in kovčeg prodati, da som dobil dovolj denarja .za vožnjo v Kajvstadt.
S svojo teto G-reto sem dopisova«!. toda. dobri stari ženici nisem hotel obteževati srca s svojimi skrbmi. Pisal sem ji, da je bratranec njenega .moža umiri in da na aijegovi farmi ne morem dobiti dela, da pa senn dobil drugo dek> in da bom že kako prišel naprej. Prosil sem jo. da se naj ne huduje, ako ji še nisem vrnil tisoč petsto mark. Zelo ljubeznjivo mi je odgovorila, da me to naj nikar ne skrbi, da me računa na to, da bi ji denar ivrnil, želela mi je vse dobro in mi dajala i>ogum. Pred svojim odhodom iz Nemške Afrike sem ji pisal, da grem v Transvaal in naj tedaj s svojim pismom počaka, dokler ji ne poštjem norega naslova.
In tako sem tedaj tukaj in hočem smatrati za dobro znamenje, da «em takoj pri svojem prihodu našel dobre ljudi, ki so bili prijazni in takoj pripravljeni pomagati mi. Enkrat že mora nehati smola, ki me je do sedaj zasledovala.
8 t«m konča Tomo Reiner svoje pripovedovanje. Regina sinje-na prime za njegovo roko.
—	Pogum, gospod Reiner; ljubi Hog nikdar ne zapusti poštenega človeka, ki zna in hoče delati.
Z nepopi.*»ljivo spoštljivim pogledom se ozre na njo.
—	Pogosto se mi je že .zdelo, milostljiva gospa, kot da me je že popolnoma pozabil. Mogoče ne iveste, kako je človeku pri srcu. ki je leto za letom živel pod težo smrtnega sovraštva, ki .mu je ho telo zastrupili vsak dihljaj.
Regina in njen mož se je spogledata in globoko vadihneta. Nato pa pravi VaJter Kronek s h ri pa vim glasom:
—	O. to si pač moremo misliti. Tudi nas je pognalo sovraštvo in maščevalnost zlobnejra človeka iz domovine. Toda o tem va-m bomo mogoče kdaj .pozneje povedali. Samo povejte mam — ali niste nikdar več slišali o svojemi očetu? Njegovo obnašanje proti vam se nam adi tako neočetovsko, da si moramo mwliti, da je pozneje to obžaloval.
Z grenk im nasmehom zmaje Tom z glavo.
—	Nikdar se ni moj oče za menoj obrnil s kako besedo. Teta mi je pisala, da ga nikdar več me vidi/da pa je slišala, da je se vedno na svojenn domu s Kurtom. Dozdeva w ji, da se oče vedno bolj odteguje svojim poslom, ker je vse izročil Kurtu, ki moško nastopa kot gospodar .posestev mojega očeta. Sam enkrat, nekako pol leta po mi oje m odhodu, je teta slučajno srečala očeta rn tedaj mu je povedala, da sem v Nemški Afriki, da bi si tam ustanovil življenje Upala je. da mi bo tekom ča»a kaj bolj nakJonjen. toda rekel je samo: — To je za fanta zelo zdravo, da spozna rednost življenja. Do »edaj se mu je godilo predobro. Sedaj pa naj uživa sadove svojega obnašanja. Za mene ne živi več! — Nato .mu moja teta reče. ako je popoln« rma pozabil, da je moj oče. toda ma to jo je samo jezno pogledal, je skomignil z rameni in je. m« da bi rekel kako besedo, odšel. Teta je še klicala .th njim. ako se *e kdaj spomni, da sem njegovo meso in njegova kri. tedaj naj pride k njej in mu bo dala -moj naslov. To >> teta storila iz svojega dobrega srca in zaradi mene. toda tudi to bi si rmogla prihramiti. Dokler bo oče živel po.l y p11 vam mojega brata, ne bo nikdar pravičen proti meni. Trdoglav .ie bil moj oče vedno in Kurt bo skrbel za to, da se ne omehča. P-i tega jaz tudi nočem. Rajši (prosjačim kruh na ulici, kar bi mi bih. teiko, kakor pa da bi ne obrnil na očeta. Da sem dvignil roko proti njemu — mi*e»m -mogel druarače. Udaril je moio mater in tega nisem mogel gledati, me da bi mu udarec vrnil, pa naj bo komurkoli. Toda sedaj vaa nočem več nadlegovati s svojimi razmerami. Je tudi ie aelo pozno in vnša hčerka je že za«paja. Nesel jo botn v njeno m*bo.
Tndi Valter -mu ponudi roko.
LARGEST 8LOTEH7 DAILY ta U. ft. A.
RDEČA NEMČJA V JEČI
tabor. Doliijo jih, da so imeli tajno radio sprejemno in oddajno postajo.
Znano je, da Hitlerjev režim v iranienburgu. Bivši državni komi-zadnjem času zopet vodi energično sar Bredow je izjavil, da se s temi akcijo proti socialistom in komui-J zaslužnimi možmi solidarizira, in stom. Kaj je vzrok temu, ni mo-. j prosi, naj tudi njega zaprejo, goče izvedeti. Ali se režim boji ko-1 Obenem so v Berlinu zaprli 60 munizma. za katerim se brezdvom-,' komunistov in jih prepeljali v i*ti
no (zbirajo vsi nezadovoljni elemen-' —— t^-1-—- J---•• ■
ti. kateri se ne morejo sprijazniti s tem nasilnim in nekulturnim režimom. ali pa se hoče režim <z. u-metnim napihovanjem raznih malih incidentov iznebiti še zadnjih vidnejših ljudi iz nasprotnih taborov, naj so že komunisti ali socialisti ali pa karkoli že.
Režim naglasa, da je policija v zvezi s Sturmabteilirnga m i odkrila več skrivnih komunističnih celic in našla obtežilni materijal, kakor brošure, brkovke, zastave in godala. V DuiNburgu-Hambornu so zaprli 06 ljudi, od katerih bodo ene obsodili -zaradi veleizdaje. druge pa odpeljali v koncentracijske ta-bore. Stotine ljudi so zaprli tudi v Bre-slavi in v Bonnu. Policija je tudi odkrila, da "Rote Faline" izhaja
KONFLIKT ZARADI SMRTI LITOVSKIH LETALCEV
Iz Varšave poročajo, da vlada v Kaunasu veliko vznemirjenje zaradi smrti nedavno ubitih letalcev Dariusa in Girenasa, k sta srečno preletela Atlantski ocean ter se zrušila nad nemškim ozemljem, kjer sta obležala ubita pod razva-1 linami letala.
Pojavil se je naimreč sum, da so Nemci letalci sestrelili in da je
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zveii
s velikimi strpški. Mno go jih je, ki so radi Ha bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
SLOVENIC PUBLISHING CO. w
TRAVEL BUREAU nt WEST 18th STREET NEW TOKE, M. Z.
PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH LOTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA.' FO-TC VANJE

RODBINSKO ŽIVLJENJE PRAČLOVEKA
Antropol«»g
peča v svoj*
dr. Elliot Smith se razpravi z zakbnskim
naprej ter se tiska v Posaarju, od- zaradi tega nastala katastrofa. — koder jo vtihotapljajo v Nemčijo. Nemške oblasti so na prošnjo li-Tajna državna policija je v to- tovske vlade položile trupli Dariu-rek. 8. avgusta, zaprla tri bivše ^ in Girenasa v rakve, jih plom-socialistične državne posla n c e hirale in poslale v domovino. Ni-Kuenistlerja. Heihnanna in Eber-! hče ni dvomil, da so pri tem pota, sina prvega predsednika nemško, stopale korektno in z vso pieteto do republike. Vse tri so prepeljali v mrličev.
koncentracijski tabor v Oranien- Ekshumaei;a tru|>et pa je poka-burgu. Namesto teh treh odličnih zal«* da so Nemci ravnali na brzo marksističnih voditeljev bodo iz-J roko. V eni rakvi so našli jwleg pustili iz tabora šest marksističnih trupla namestu dveh rok, tri ro- i" rodbinskim življenjem pračlove-
ka. Učenjak prihaja d«) zaključka. d;i tudi v najstarejših časih ž?na ni bila moževa sužnja, temveč da je mož ravnal z njo dokaj lepo. Kot mož je pač spoznal, da hi ne bilo lepo ženo pretepati in grdo ravnati z njo. saj je spala z njim v Isti jami. Ce bi jo bil čez dan pretepal, bi >e mu lahko ponoči osvetila in ga umorila, ali pa bi mu ušla. ko bi bil na lovu, a potem bi mu ne bil imel kdo peči mesa. Treba je pa pomisliti, da je bil takratni človek na zelo
SHIPPING NEWS
delavcev, ki so se dobro obnašali, j ke in zdravniška preiskava je do-Nadalje je državna tajna polici-, gnala, da je imel eden izmed po-ja. aretirala tudi bivšega pruskega r.esrečenih letalcev v glavi tri mnistrskega predsednika, socialista krogle.
Alfreda Brauna, in direktorja Ma- j Ko so litovski časopisi objavili gnusa, intendanta Flesclia in mi-' ta razkritja, se je lotilo ljudstva nisterialnega svetnika v pokoju silno ogorčenje. Enodušno se za-Gieseckeja kakor tudi direktorja hleva od vlade, naj takoj prekine Knoepickeja. Knoepfckeja so mo- diplomatske odnose s Nemčijo in rali prepeljati v državno holnišni-1 naj zahteva zadoščenje. Posebna co. ker je dobil pri aretaciji živčni , komisije je zbrala potrebno gra-napad, d oči m so bili ostali prepe- j divo, s katerim bo litovska vlada ljani v koncentracijski tabor v O- nastopila v Berlinu.
C. septembra:
Aquitanla v Cherbourg New York y Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg,
9.	septembra: P»«ris v Havre Vulcania v Trst VoIend*m v Boulogne Eurupa. v Bremen
13. septembra:
I^afnyette v Havre Manhattan v Havre Berengarfa v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra:
Kotterriain v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Hex * Genoa Brimcn v Bremen
18. septembra:
lteliunce v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra:
Afjjftania v Cherbourg

... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
'TT.T. DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:
"VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst
"BEX" preko Genoa
"Conte de SAVOEE" preko Genoa
CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga
N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ
23. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00 9. SEPTEMBRA $ 99.23 $178.50 20. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50
9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 23. SEPTEMBRA
16. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 30. SEPTEMBRA
6. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"ALBERT BALLIN" pr. Haniburga 13. SEPTEMBRA .. $ 91.73 $171.50 11DEUTSCHLAND'9 pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA	'
(Dalje prihodnjič.)
NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga
"BREMEN" preko Cherbourga
9. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. "5
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU, 216 West 18th Street	New York, N. Y.
nizki stopnji duševnima razvoja;
glavno nji'tjovo delo je bilo lov, sicer je pa sHiuo j<-d<-l in spal.
Tudi vzgoja otrok ni dajala povoda za doniaee prepire. Smith trdi o praeloveku, da je bil mirnega :<na-<";ija in potrpežljiv. Takrat jo bilo še /. Io malo ljudi na svetu. Vsak je imel dovolj prostora in tudi hrane, sovraštvo med ljudmi je nastalo šele, ko so se razmnožili. Ce je zašel tuj človek v lovski revir, ki «ra je smatral praelovek dotlej za svojo last. je dalo to povod za sovraštvo nied njima, ee se je eutil napadeni t ogroženega. Treba je še pripomniti, da s-> n kateri naši davni predniki dosegi višj i stopnjo kulturnega razvoja in si potem lahko podjarmili ljudi brez vsake kulutre. Tako -o nastali razni rodovi iu pozneje narodi. ki se jo šele pri njih zaeel') razvijat i rodbinsko življenje.
fm
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berik-
(ENGLISH SLOVENK UlOM) ItfM
23. septembra:
Saturnla v Tr»t
lie de France v Hivri
Vtendam v Houlogn«
26.	septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulo*n«
27.	septembra: Washington v Havre Mauretanla v Cherbourg I>eutsrblan<1 t Hamburg
29.	septembra: Pari« v Havre Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
Conte di Savola v Genoa
2. oktobra:
Kesolute v Hamburg
4. Oktobra:
New Y<»rk v Hamburg Bicmen v Hremen l>iciigaria v Cherbourg
s oktobra:
.Majestic v Cherbourg
7. oktobra:
Milwaukee v Hamburg Votlf-nriam v Boulogne Augustus v Trst I-afayette v Havre
ti. oktobra: Ailfit ItaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg
12.	oktobra:
Kur«>|«a. v LJremen
13.	oktobra:
Rotterdam v Lk>u!ogne
oktobra:
Rex v t ;«-n'»a
11»* ile France v Havre
18. oktobra:
Hamburg v Hamburg
20. oktobra:
Bremen v Itretnen Statei)di>jii v Koiilngne olvmi-ic v fherltuurg I'aris v Havre
i'!, oktobra:
St Ixxiis v Hamburg VuJ<ania v Trat •
25. oktobra:
I >< ut.Hcht.i nri v Hamburg Washington v Havre licrerigaria v Ciierbouig
27 oktobra:
^!ilj^•^^ti^• v Cherbourg
28.	oktobra:
Pilit<>pa v Bremen Voletidam v Boulogne Coiit«- di SiLvoia v 'Jenoa
1. novembra:
X. «• V«»rk v Hamburg .Iquilunia v Cherbourg
4. novembra:
Volcnrinm v Boulogne
Saturni.i v Trst
lie d»- France v Havre
7.	novembra:
liremen v Bremen
8.	novembra:
AH.eit Ballin v Hamburg Manliattan v H; vre
10. novembra:
Rotterdam v Boulogne It. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Champlain v Havre
15. Tiovembra:
Hamburg v Hamburg T'res. Hoo.xevelt v Havre Kerencaria v Cherbourg
17. novembra:
Sl;.teiidHrn v Boulogne Parili v Havre
18 novembra:
Augustus v fJenoa 22. nevembra:
r>» nt.«< hland v Hamburg Washington v Havre A • t u i t a n ia v Cherbourg
25. novembra:
Kurop« v Bremer.
Vi « nda.ni v Boulogne
t*onl» «1| Savotm v Genoa
II" de Frame v Havre
29.	novembra:
\>w York v Hamburg IT« s Harding v Havre
v Rinilte |i pri
KNJIGARNI 'GLAS NARObA
119 West lttb P treat Ne« Zerk Cltj
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
NA HITREM EK8PRE8NEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
~V>\ SEPTEMBRA 1 i. Oh t ob ni — i. Aorr/n b ra
PARIS
29. Septembra — 20. Oktobra
CHAMPLAIN
20. Septembra — 11. Sovembra
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra> iajte naše pooblaičene agent«
«JreacK
19 STATE STREET. NEW YORK
i DNI DO JUGOSLAVIJE
Z ZNANIMI EKSPRESNIMI PABNIKI
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob parniku t Bremerhavenu Jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljaao. Isborne
železniške sveže tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NKW YORK