50
h a r t l , h ., g . Kn i e l y , g . h . l e u t e , h . n i K l f e l D & m . Pe r K o , 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und 
Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp.
h a y e K , a . & a . P a u l i n , 1907: Flora der Sanntaler Alpen. In: A. Hayek: Vorarbeiten zu einer 
pflanzengeographischen Karte Österreichs IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). 
Abhandlungen der k. k. Zool.-Botan. Gesellschaft in Wien 4: 75–138.
h r u B y , j ., 1917: Das Krngebiet am Isonzo. Allgem. Bot. Zeitschr. 23: 17–26.
h r u B y , j ., 1925: Das Krngebiet am Isonzo (II. Teil). Allgem. Bot. Zeitschr. 26–27: 24–36.
j o g a n , n . (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a N , i. le S k o v a r , D. Na g l i č , a. po D o B N i k , B. ro z M a N , 
S. St r g u l c k r a J š e k & B. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp.
K r e u t Z , c . a . j ., 1995: Orobanche. Die Sommerwurzarten Europas. The European 
broomrape species. Band 1: Mittel- und Nordeuropa. Volume 1: Central and Northern 
Europe. Sichting Natuurpublikaties Limburg, Maastricht.
Po l D i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s t r g u l c K r a j š e K , S., 2007: Orobanchaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. 
Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, 
M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in 
semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 573–578.
Zahvala:
Zahvaljujemo se prof. dr. Haraldu Niklfeldu za posredovanje podatkov iz podatkovne 
zbirke florističnega kartiranja Avstrije na Oddelku za biogeografijo in Botaničnem vrtu 
Univerze na Dunaju. 
Br a n e a n d e r l e , ig o r da K s K o B l e r & Bo ž o Fr a j m a n
93. Trinia carniolica A. Kerner 
(Syn.: Trinia glauca (L.) Dumort. subsp. carniolica (A. Kerner) 
H. Wolff)
Nova vrsta za floro Karavank
New species in the flora of the Karavanke
9549/2 (UTM VM15) Slovenija: Zahodne Karavanke, Lepa Plevelnica, pod vrhom 
na južnem prisojnem travnatem pobočju, 1850-1900 m n. m., apnenec. Leg. & det. B r a n e 
a n D e r l e , v i D l e B a n 5. 7. 2008 (herbarij avtorjev).
V začetku julija sva se odpravila na botanično ekskurzijo na Dovško Babo (1891 m n. m.), 
od koder sva se prek sedla Mlinca (1581 m n. m.) povzpela še na zahodno ležeč vrh Lepa 
Notulae ad floram Sloveniae

51
Plevelnica (1957 m n. m.). Ob sestopu z Lepe Plevelnice sva vrh zaobšla in se po južnem, 
prisojnem pobočju vračala proti sedlu Mlinca. Ob prečenju tega pobočja, poraslega s travo, je 
Brane zagledal redko in znamenito (T. W r a B e r 1990: 190) kobulnico, v kateri sva spoznala 
kranjsko trinijo. Ob podrobnejšem pregledu sva ugotovila, da je rastlina razširjena na 
razmeroma majhni površini velikosti nekaj 100 m
2
, kjer pa je razmeroma pogostno zastopana 
z moškimi in ženskimi cvetočimi primerki. Drugje na južnem pobočju ob sestopu do sedla 
kranjske trinije nisva našla.
Kranjska trinija je jugovzhodnoevropsko montanska vrsta, ki uspeva na bazični 
karbonatni podlagi na bolj ali manj suhih tleh od montanskega do alpinskega pasu. Nahaja se 
v osrednji Romuniji v Karpatih in vzdolž Dinarskega gorstva od Albanije, Črne gore, Bosne in 
Hercegovine, Dalmacije in preko Velebita sega do Slovenije (Pr a P r o t n i K 2007: 43). V Alpah 
je njeno pojavljanje omejeno na njihov slovenski del. Ločen del areala ima tudi na Apeninih 
(a e s c h i m a n n & al. 2004: 1118). Fitosociološko pripada zvezama Seslerion juncifoliae in 
Seslerion caeruleae (Pr a P r o t n i K 1987: 100). Pr a P r o t n i K (1987: 100) jo uvršča v alpsko-ilirski 
florni element.
V Sloveniji so njena nahajališča v Julijskih Alpah (Mangart, greben Malo Špičje-Veliko 
Špičje, Plaski Vogel, Lepa Komna in nad planino Govnjač, Smrečje nad dolino Tolminke), 
v dinarskem (Snežnik, kjer je tudi njen locus classicus (T. W r a B e r 1990: 190) in nad dolino 
Kolpe: Loška stena in Krokar) in v submediteranskem fitogeografskem območju (Ma r t i N č i č 
& al. 2007: 402; T. W r a B e r & s K o B e r n e 1989: 325, j o g a n & al. 2001: 391), kjer uspeva na 
kamnitih travnatih pobočjih montanskega, subalpinskega in alpinskega pasu. V Sloveniji 
je uvrščena v kategorijo redkih (R) vrst (Ur.l. RS, št. 82/2002). Doslej znana nahajališča 
dopolnjujemo z novim, najbolj severno ležečim in prvim v Karavankah.
Literatura
a e s c h i m a n n , D., K. l a u B e r , D. m . m o s e r & j .-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
a n o n i m o u s , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Ur.l. RS, št. 82/2002.
Jo g a N , N., t. Ba č i č , B. F r a J M a N , i. le S k o v a r , D. Na g l i č , a. p o D o B N i k , B. r o z M a N , S. St r g u l c -
k r a J š e k & B. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Ma r t i N č i č , a., 2007: Apiaceae – kobulnice. In: A. M a r t i N č i č (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena 
in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 379-412.
Pr a P r o t n i K , N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Biotehniška 
fakulteta Univerze v Ljubljani. 234 pp. 
Pr a P r o t n i K , N., 2007: Neopazna kranjska trinija. Gea 17 (3): 43. Ljubljana.
W r a B e r , t . & P. s K o B e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 9-428.
W r a B e r , t., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 
239 pp.
b r a n e a n D e r l e & Vi D l e b a n
Hladnikia 24: 45-68 (2009)