pr pi Zrn Ni Za in« I— «Č i i slovenski dnevnik Združenih državah V*Ua zrn vse leto - • . $6 00 pol teta - - • • • $3 00 York celo leto . V.00 inozemstvo celo leto $7.00 N TELEFON: COBTLAHDT 2876 NO. 133. — STEV. 133. n list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaOj kx the United States. Iwwi every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers^ l Entered as Second Class Matter, September 91. 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congre« of March 3, 1879. TELE70N: C0BTLANDT 2876 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 8, 1926. — TOREK, 8. JUNIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV KONEC SIRSKE KAMPANJE Irak, Turčija in Anglija so po4?i*ale pogodbo, ki je baje enkrat za vselej končala prepire zastran Mosula. — Amnestija za vsa plemena, ki prebivajo v mosulskem okrožju. — Brazilija in Španska nista zadovoljni z vodstvom Lige narodov. CARIGRAD, Turčija, 7. junija. — Turški zunanji minister Tevfik paša ter zastopniki Anglije in Bagdada»so podpisali daiies pogodbo glede Mosula. Cerimonija se je vršila v zunanjem uradu v An- gori. Pogodba določa splošno amnestijo za vsa plemena, ki prebivajo v mosulskem okraju. Med te spada tudi 350 Nestorijancev, Kaldejcev in Malhitov. Varnostni pakt je veljaven za deset let. Turčija ne bo dobila samo deset procentov vseh dohodkov mosulskih polja, pač pa tudi deset procentov od prodaje mesopotamskega petroleja. Nadalje ima Turčija pravico prodati te interese. Pogodba ne določa nobenega posojila za Turčijo, toda splošno prevladuje mnenje, da bo Velika Britanija tako posojilo zahtevala. Takozvana bruseljska meja bo izpremenjena na korist Turčije v bližini Alimuna. Na obeh stra-ne meje bo 75 kilometrov širok nevtralen pas. Natančno bo določila mejo posebna turško-ira-ška komisija in sicer šest mesecev po odobrenju pogodbe. Prebivalci tega ozemlja bodo lahko poljubno izbirali svojo državno pripadnost. ŽENEVA, Švica, 7. junija. — Pri javni seji na-čelstva Lige narodov ni bil navzoč zastopnik Brazilije, Mello Franco. Tajnik Sir Drummond je izjavil, da mu je Fran-ko pisal, da je bolan. Ker pa ni poslal svojega zastopnika, je jasno razvidno, da gre v tem slučaju za običajno diplomatsko bolezen. Špansko zastopa prvi tajnik španskega poslaništva v Bernu. Tudi to daje dosti povoda resnim razmislekom. Brazilija in Španska bi imeli postati stalni članici Ligininega sveta, toda svet je odredil, da bo edi-nole Nemčija uživala to čast. Stališče Španske in Brazilije je povzročilo veliko razburjenje. Kakorhitro je dospel Briand v Ženevo, se je takoj začel posvetovati z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. \ današnji seji je Chamberlain oficijelno objavil, da je bila med Anglijo in Turčijo sklenjena zadovoljiva pogodba glede Iraka, ki je pod angleškim mandatom. Jutri se bo vršila prva seja mandatne komisije. RIO de JANEIRO, Brazilija, 7. junija. — Tukaj prevladuje mnenje, da bo prekinila Brazilija vse stike z Ligo narodov. Časopis "Globe*' je objavil oster članek, v katerem pravi: "Vse kaze, da Liga narodov noče vpoštevati Amerike, ker ne dovoli Amerikancem niti enega sedeža. Ce hoče bi±i Liga evropska institucija, je najboljše, da mi Amerikanci prekinemo vse zveze ž njo. DUNAJ, Avstrija, 7. junija. — Finančni odbor Lige narodov je sporočil načelstvu Lige, naj odpravi kontrolo nad avstrijskimi financami. To vest so sprejeli tukaj z velikim navdušenjem. Ligi se je sicer posrečilo vzpostaviti avstrijske državne finance in s tem je njeno delo končano. Kljub temu sta pa trgovina in industrija v zelo slabem stanju. Število nezaposlenih neprestano narašča. Cene življenskih stroškov so se strahovito dvignile. Člani avstrijske vlade in bankirji izjavljajo, da potrebuje dežela več inozemskega kapitala. Meyer London žrtev nesreče. Meyer London, prejšnji socijalistični član kongresa, j e postal žrtev avtomobilske nesreče. Ponesrečil se je tudi J. Cutting. ŠVEDSKI PRESTOLONASLEDNIK Meyer London. prejšnji .soeija-lifctiviij kongresnik iz dvana>*to-ga okraja v New York a, je irrar! včerfcj zvečer, malo po deseti uri vnled poškodb, katere je doibil tekom kolizije z nekim drugim avtomobilom v Newark««. Londona so takoj odvedli v bolnico. Obvestili so njegovo ženo in h-čerko, ki sta bili n&veoči, ko je umrl. Mr. London je bil star pet in petdeset let ter je ži^el s svojo družino na iztočni osemnajsti cesti. Prišel je*iz južne Rusije, ko j« bil star osemnajst 'let, Študiral opravo ter postal odvetnik ter pravni u-taistopsnik delavskih unij. Mr. London je bal prvikrat izvoljen v kongres leta 1918 in vnovič izvoljeni leta 1921. Tdkom zadnje predsedniške kairapanije je podpiral London kandidaturo takratnega .senatorja La Folletta ter je imel reč političnih govorov na iztočni strani mesta New York a. Tekom svojega službovanja v kongresu je odkrito podpiral deželo v njenem »boju proti Nemčiji. Ko je izbruhnila v Rusiji revolucija je izjavil London, da se ne more ničesar uličnega dogoditi v Združenih državah in da ui v Ameriki nofbendga lnet^ta :za ko munizem. S teon sd je «eveda pridobil -sovraštvo komunistienih ele mentov «r komunistični franki ker ni ,hote4 govoriti v koivjrre.su za komuniste. Hov ward Cutting, dobro znan v družabnih in khtbnih kroirih tne sta, in član eno najstarej-ših družin v New Yrku, ozneje v bolnici, ne da bi isc mu vrnila zavest. ZA 0JAČENJE FRANC. FRANKA Francija bo omejila im^orte ter namerava izvente-ga omejiti dobavo hrane kot v vojnih časih. — Predsednik republike je imenoval štiri ministre kot posebni svet, ki naj vodi najnovejšo odločitev. Na -sliki s-toje z leve na detmo: Mrs. Frank B. KeEogg. žena ameriškega državne^ ti tajnika ; švedMka princezinja Louisa Alexandra; švedrtki pi esrtolonaslednik Gustavu« Aclolius; državni tajnik Frank B. h fllogg. Afera ruske ga princa Orlova. Princ Orlov se je hotel poročiti z baroneso Klinger, ki je izvršila samofrnor. — Nadaljne podrobnosti o družinski tragediji. Dr. Eckener v avtomobilski nesreči. BERLIN, Netnčij«, 7. junija. — Dr. I Lugo Eckener, generalni ravnatelj Zepptliaske dražbe, je bK la Woo <] »oškodovan tekom &\t>>mo-teltfke neogode. ki «e je »pripetila v il le matlo poškodovan. \ ' Kot znano, je privedel dr. Ecte-ner zračno latfjo ZR—3 ali sedanjo Lx>.h Angeles iz Nemčije v Združene države. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 2DR. DRŽAVAH, v Vstaja kmetov na Poljskem. G-DANSK, Poljska. 7. junija. — Mesto Taraoipol v Galiciji je bilo Stavljeno ipod vojtio pravo -vsled resnih nemirov, ki so izbruhnil: tamkaj. ■ Najbolj ikmavi spopad se je za-vršil med ukrajinskimi demonstranti ter tremi IkompanLjami čet v Tamopolu, kjer so se vršile velike demonstracije, z ~ovo-ri, v katerih .so zahtevali popolno neodvif«i06t ter sklicanje narodne ustavodajne skupščine. Več oseb je bilo 1Kb i tih in nekako ipetJdeset jiii je bilo ranjenih. Policija je aretirala tudi več kot sto dijakov. Nadaljjne ukrajinske demonstracije so se tudi završile v Tar-novu, Jarowlavu in Lvovu. V Tarnopolu je Ibik) aretiranih 78 komunistov. V Lvovu je dku-šalo več kot tisoč ikonmnistov naskočiti glavno jetnišnico ter oprostiti jetnike. Akcija; poljske vlade je fcila. po sledica neodvisnega gibanja v iztočni Galiciji, kjer ni hotelo prebivalstvo priznati . suverenosti »poljske države ter zahtevalo odločno avtonomijo. DUNAJ, Avstrija, 7. junija. — Riwki princ Orlov, ki je bil skrivni oiboiževalec ene najlepših žena v Avstriji, baronice Klinger. je podal v 'bolnici nadaJjne |K>datke svojemu pravnemu zastopniku. Rekel je, da je prišel z Dunaja v Raab, da obišče baronico ter ji pove. naj se loči od svojega moža ter vzame oijeiga. Srečal pa se j<* iz baronom KHngerjem. in slednji je držal v rokknabasano puško ter izjavil, da lw> takoj streljal. V strahu za •svoje življenje je baje princ prvi ustrelil. Priče pa so Izpoved all e povsem drugače. Vwled tega se pričakuj^', da bo stavljena cela afera v [»;-pol noma drugačno luč. Med onimi, ki bili aretirani, se mahaja tcidi baron Emerick von Som-ogvi. iki je ^>rendjal princa z Dunaja v Raab. Pogrebu baronice so sledili njen oče. grof Spiegelfeld. njen 1>rait, njena sestra t«-r vsi uslužbenci giadu. Grof Spiegelfeld je izjavil, da je letala baronica strašno razburjena, 'ko je izvedela za dvoboj, ki se je završil v gozdu. Okr. sodnik jo je <]>ovribil na zaslišanja tekom prihodiijega jutra, a ona je ostala v isvoji sobi ter pi-ala pisma. — V natsicdnjem temutku. — je izjavil grof. — je padel strel, in ko sem prihitel v sobo. sem našel svojo hčerko v nezavesti iri umirajočo. Velike poplave po Centralni Evropi. Preplave povzročile na Romunskem velikansko škedo. — Utonilo je več ljudi. — Tudi mesta na Cehoslovaškem so bila preplavljena. BUKAREŠTA. Romunska, 7. iuni.ia. — Več kot -»to ljudi je iz-mibilo življenje vslpd ipreplav na Romunskem in velikanska mate-rijalna šJcoojavili napre-sta,no v soboto in nedeljo, so pov-zvočili preplave v ozemlju Miikov reke. in ^1(^1 toga so bila deloma uničena mesta Odobesti. Patesti-nad in Campina. l>osti ljudi v teh krajih je aitojiilo. Preživele so prevedli v Foscani. Prt'i>lava reke je nastala no-ra lno, da ni iamda. večina prebivalcev dotičaiih krajev niti naj-? manjšega .pojma o nevarnosti. Dva polka vojakov, ki sta bila poslana v preplavljeno ozemlje, sta morala dobiti ojačenja. ker nista mosrla sama ustaviti dela uaii-eenja. Mrd drugimi stvarmi je ! bila tnvif-ena tudi uapi"ava za proizvajanje električne sile. i Iz province Birai in Faurel so i-tetalio prišla poročila o prepln-vaih t»*r uničenju ž.eJe^niških tračnic in hiš. \/. ogrskih provinc so doMpela PARIZ, Francija, 7. junija. — Drastične odredbe, s katerimi hočejo v kratkem času uveljaviti stabilizacijo franka, so bile uveljavljene na izvanred-nem zasedanju ministrskega sveta, kateremu je predsedoval predsednik republike Doumergue. Ministrski svet je sklenil, da je dozorel čas za iz-vanredne odločbe, in vlada je nato objavila, da bo z vsemi mogočimi sredstvi podpirala ustaljenje franka, neglede na ameriške, angleške in druge inozemske interese. Program priča o nujnosti izvrše-nja cele zadeve. Notranji interesi Francije, v kolikor se tičejo franka, so bistveno nasprotni interesom dežele, vsaj s stališča velebankirjev. Finančni minister Pe-ret je izjavil včeraj v poslanski zbornici, da se bori ves kabinet proti propadanju franka. Vsled tega se bo najbrž izpremenila smer francoske politike napram Nemčiji, posebno kadar bo prišla vpoštev zadeva reparacijskih plačil na temelju Dawesove-ga načrta. Ministrski svet je sklenil med drugimi stvarmi tudi naslednje: ' — Uvoze vsake vrste naj se omeji na absolutno potrebe trgovcev in industrij ter prepreči tem na-daljno propadanje franka. Oficijelno se hoče s tem preprečiti špekulacijo, s čemur se bo skušalo odpraviti enega največjih vzrokov propadanja francoskega franka. V drugi vrsti pa se domneva, da bi bil boj proti franku istoveten z bojem, katerega je morala izvo-jevati Francija proti Nemčiji, in vsled tega je Sklenila vlada uvesti vojnočasno omejitve glede živil. Francija se bo morala podrediti vojnočasnim omejitvam glede dobave živil. Posledica tega bo znižanje cen navadnih življenjskih potrebščin. Da se izvede ta program, je imenovala vlada štiri svojih ministrov kot posebni komitej, ki bo pripravil posebne podrobnosti glede množine materi-jala, katerega naj se imporitra in glede omejitve importov. Komit^J obsoja iz M. Duranta, ministra za notranje zadeve; M. De Monzie, trgovinskega ministra; M. Vincenta, ministra za trgovine in M. Bineta, ministra za poljedelstvo. Slednji proučuje načrt za skrčenje cen kruha ter skuša vprizo-riti velik uvoz ameriškega in canadskega žita, da se izpopolni nedostatek pridelkov lastne dežele. Mornar ustrelil dva moška in žensko. istotako poročila o velikih preplavali. Iz Oršove poročajo, da se je pojavil tam .plaz. ki je uničil par vasi. Padala je tudi toča. v velikosti kurjih jac. Vsled tega je nastala resnična panika, tekom katere je bilo ubitih šest ljudi. PRAGA, Ceh osi o vaška. 7. jun. Valikaraski nalivi so pre*j>1aviii mesta Leitmatitiz in Schrecken-st«>tn. Voja.ški oddellki so se "udeležili reševalnega dela, ko je stopala voda vedno višje. Tudi i z drugih krajev se poroča o velikih preplavaih. Na Tirolskem je stopilo Bodeai->lko jezero preko bregov. HOUSTON, Tears. 7. junija. — Dva raočlka in e-no žensko jv ustrelil mornar, 'katerega no našli kmalu nato v bližini kraja, kjer je izvršil trojni umor. Mornar je streljal na diaižbo v hiši. kjer se je udeležil gositije, nakar je izvršil samomor. Mornarja so pozneje identificirali kot Robert Carterja. ✓ Morilec je uulužbon na ne"ki la- ( d ji, ki j<» zasidrana sedaj v pri-j stanišč}u Houston. \ Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki .so veljavni do preklica, ki .se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boste vpoštevali svojo korist in našo /zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 .... $ 9.45 Lir ... .T. 100 . ... . $ 4.50 Din. . ... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 . . . . . $ 8.70 Din. . ... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.75 Din. . ... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $20.75 Din. . ... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $40.50 Za poSiljatve, ki prexORujo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo iKKsebcii zneska primeren popust. Nakazil« po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem {asu ter računamo za stroške $1.—. Posebni podatki. Pristojbina sa Izplačila ameriških ddisr. jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manji znesek 75 centov; od naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phflne: cobtlandt 46st New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New TorJcu, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka. Promet v leta 1925 je znašal $3,992,6*3.47, v besedah: — trimilijone • devetstodevetdeflctdrfttt. set-šeststosedemdesettri dolarjev in 47 centov. GLAS NARODA, 8. JUN. 1&26 \ - ■ GLAS NARODA (8LOVENE DAILY) NA CAST ANGLEŠKIM VOJAKOM Owned and Published by 8I1OVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president. |9E Louis Benedik, treasurer. Place of bajBoew of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list ta Ameriko in Kanado______________$6.00 Za pol lata_______$3.00 Za četrt leta___________$130 Za New York ta celo leto $7.00 , Za pol leta_____________________$3.50 , Za inozemstvo ta celo leto „..$7.00 Za pol leta ______________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Olas Naroda*' iekaja vsaki dan izvzentši nedelj in praznikov. Dopiot brea podpisa in osebnosti se ne priobču je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliSče naznani, da hitreje ___ najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New. York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. mu obilo rawpeha ki velitoo novih naročnikov. Joseph Koren, zatrtopnilk Glas Naroda. Owen, Wis. Zopet vam nekoliko sporočim, kako se imamo tukaj na farmi. Posejali smo žito in tudi krompir -si 11 o že pokadili. Kot kaže. bo le- tots dobra letina. Vreme je lepo in! Pueblo, Colo, toplo. Dežja je ravno dovolj 'za Vsem onim rojakom in rojaki-ra«4. Želeli bi, da bi se kaj vee njam živečim v okoJiei Pueblo na Slovencev sem priselilo, ker je tu-jnjamo, da se 'bo vrafl koncert pev kaj lopa ravnina in rodovitna »koga društva Prešeren" v ne-zemlja. Rojak, ki pride v polel-(deljo dne 20. junija Ob 8. uri zve-r.ein času sem na počitnice. mi^li, jcer v dvor am Sv. Jožefa na G-rovc. da je prišel v paradiž. Rojaki, na j Kakor je že -bilo 'prej poročano faime. iboste videli, da 'boste za- bo šel eistti dolbiček v jxxlporo na-dovoljni. Za mlade ljudi je že to-1 meravaneniu Donim za slovensik.? varna aLi premogovnik, toda ka-[ slepce v stari domovini. Vstopni-dur pridejo leta. mu bosi povsod 'ee so že sčdaj naprodaj, kažejo vrata. Na farmah je vse! -Slovenci in Hrvatje, pridite vsi drugače. in pokažite, da vaša srca še ved- Dne 17. maja se je poročila Ana .11G M vaše rodne a neiirei:- Kavčnik s Tonijem Sudo. Želimo',u' te slepce. ■nsexwooo a u«oi**ooo. n. t. Pred loratkkn so se vršile velike si a v nosit i v Non Bridge, Concord. jima obilo sreče v noveui stairc. I Koncert bo izvrsten. Nobenemu iu sicer ob »spomeniku "minute men' jonanic- vojne. , ka je bil postavljen na ea;>t takazVanim . ' . . „ , . i2redno v 11 solo; ii je muuto 150 let iaza začetka re value 1- . Te dni je eKapitan angleške Veteranske Ditužbe, Arthur Dva dni pozneje sta se podala na bo ** M denaJ"< ki 1)0 *>la tvojo farmo. Svatba se je vršila T***™*-..... Med kraisnim ni ginljivim pet jem bo tudi ipre^knbljeno. da se bo slišala kaka šaljiva. Zato bosta -dkrbela naša dabroznana klov- na Joe Ka-vičnikovii farmi. Bilo je Vse je piesa>lo: Mize so se šibilc e-taro in mlado. "NY. Morton, je položil na spomenik: venec. .CELO FARMER BO IZGUBIL POTRPLJENJE Dogodki, ki .so »»aiiiposebi neanatni, imajo pogosto velike učinke. \ slod tega audi ne bo ostal brez učinka na farmsko zdlkouoda- j m prav jo, katero nameravajo v prihodnjih tednih in mebeceh zagovarjati dali na razpolago boj Coolidge in njegovi tovariši, čin razkačenih fartnerjev nekje v dr- življenja jim ni vzel. lotilo teh skrajnih komer vativnih hi mogoče še bolj potrpežljivih elementov rarfwrenje, ki meji naravnost na obup. Goveraier Mc-Mullen iz Nebraske je po^al takoj po tem iprizonu predsedniku Coalidgu brzojavko, s katero je sleikijega opozonl, "da je treba takog nokaj storiti, da se reši poloaižj, ker bi -se iz razburjenega razpoloženja lahko rafcvila nasilna divjanja*. Ikianacni pomen temperamentne fa imenske vstaje v majhnem obsegu v Nelbraski pa tiči baš v okončini, da ne gre za nikak posamezen ali osamljen dogodek. Med majhnimi in -srednjimi farinerji te dežele vre že -dalj časa. Vse|>ovsod čutijo farnnerji, da se ne morejo ve nadaij« canasta aia republikansko stranko, ki je predstavljala vedno njih edino upanje ki vdled tega so pričali iskati motžuo nadomestilo, ki pa fee nikjer ne pojavi. Seveda ne more biti niti najmanjšega govwra o glob jem razumevanju gosjxxla i>»k i h -wrokov, 11a katerih tetneiji njih neugodni ter ortopili so iz strahu pred sra motno smrtjo, če se odtegnejo "vo-ja/ščini, iz i>okoriiosti do posta-| ve. da 'branijo meje domovine, katero so takrat jKraiali kot svojo tako vašo. Življenje so bojrii vojne, a pač pa vin fcavi Nabrali, ko «0 zazgali podobi nedoližaiih adminL^racijhkih oro- in jib s tem poJmil v živo smti. dijr Worka in £)Kvood Mrada. Famierji v Seotts Bftuff so namreč' te se oziramo na državo, ak) pred par dnevi tzaigiali dva slamnata moža, katerima o in slepec je prezi-M11. le redkokdaj -se najde ar m5-Ijeno srce. ki -položi na.nj pomilovalen pogled. Od hiše do hiše tava in 7. zadovoljnostjo sprejme dar. Že lansko leto (sem pisal par vrstic v Glas Naroda in sicer sem se izra/il, da bi se vsi Slovenci in slovenska društva združila na Silvestrov večer ter 'priredila veselice sirom Amerike. To In pomenilo kot nekak dobrodelen praznik Slovencev v tujini, ki bi ga v veselju proslavili in obenem odva.liki veJkkansko težo z ram trpečih tepcev. Slovenec ljubi ta večer in rad t •najdia£jg Molje sodelovala. Lsto ostala društva širom pod vsakovrstno jedjo in pijačo, j Neveste je dobila v dar nad iht-sto dolarjev, kair je zadosten doka«. da je bila jako priljubil jena. Raešii smo se šdle iproti jutru vsi velja za Amerike. , . . . , . — -,ul "njeni od plefea. Amerikanei imajo prazniK ma- Kot ^ ^i. bodo imeli pri ter. očetov, č«tosti m mnogo Kavčnikovih v kratkem še eno oh- drugih, ki značijo dobro voljo rt . „1 _______ - . , 0 ' . . c< t: oženil se bo namreč naj«ta- narotla. Zakaj bi si mi enkrat ne' -g- • „ .__. , J f ri• jsi sin. l^ida o tem \iam bom po- zneje poročal. posvetili dne. oziroma ne nastopili skupno v korist 'človeškim bitjem, ki Žive tffckort-dcoč mrtvo življenje. Mi ne bi storili to za njih rrzkoye. pač j>a bi ugladili pot k potrebi, ki jo skoro ne moremo pregledati. šc enkrat vats j>oiZitl!ravljam v 1 imenu slepih bratov, cenjena društva in posameznike, širnim o se in delujmo na to. da se ideja, ki je započeta, čimjpreje uresniči! S pozdravom Delavec. Pozdirav vsem eit^ičljcrr ! F. Karšina. na. Jože Vtuenmprideprav in Korle iz Ribniške doline. Zabave bo dovolj, zato pa pridite vsi. To bo zadnji koncert v tej sexoni. £a slov. 'pevski zbor "Prešeren J oli 11 Germ. NOVICE IZ SLOVENIJE Carnegie, Pa. Milwaukee, Wis. Dolgo čaisa že ni bilo dopisa iz v !*naše naselbine, zatorej se moram ja>z danes malo oglaisiti. jZapustiia nas je oseniniesočna zima, a kljub temu se je moralo dozdaj skoraj vsak dan ikuritfii v peči. Zdaj je en dan toplo, da pride živo srebro nad S3 stopinj, drugi dan pa zopet if>ade nazaj pod 40 stopinj. Ljudje zelo bolehajo, ker je tako čudno vreme. Pobralo nam je že Tukaj w> razmere /bolj slabe in )ull(n;0 rojafcov in rojakillij M ^ delo se jako t^ko doin. Kdo- bm v na,jlep^ih letiIl V na&i naselbini so delavke razmere boij slabe kot pa dcnbre. zattoiaj na svetujem rojakom hoditi sem dola icakat. Plača je zelo ba. da s« komaj preživiino. kateri imamo družine. Omeniti tudi moram, da bomo Ja-parku D opisi. Brooklyn, N. Y. j Ali so potrebni? To vprašanje j®*1 mal drobec zadnje ure v Tin]1ln*nt /\ A.« I omn ca .!ln __Z__* _______ v I I otn tfl o luilnfv r% 1-i #« n 4 n že pn nasolibinah. da delajo za plačo t77.R leta 1917. kar pa ni re>s Vse njegovo obrekovanje je po sledica zelene -škodoželjnosti, ker r\e more nikjer dela dobiti. Nadaflje piše. da se mu čudno zdi, ker smo šli v tako oddaljeni Pisal sem že parkrat o sdapcih.'se sila velikokrat -pojavi povpreč-l >ctu. tla i>oleg vesela, ki ga j e^™/ h} Dasira\Tio ni imelo moje pisanje'»emu Slovencu. Zakaj dnžava d"'^ za^ pomaga tudi onemu, j ^kakemu bližnjemu druet^a dosU uspeha ,ter ne vem, s kak-'p«skrbi za nje? ki mu nikdar ne .oln.. Pridružili, pa so bas tedaj usta- šnim mnenjem je bilo sprejeto pri ; Taka vprašanja ee predstav-čitateljrn "Glas Naroda", nisem ljajo posamezniku in dmištvorn in izgubil poguma. Hočem dati še so glavna ovira, zakaj se ne ukre-par vrstic ne eato. da rad berem ne v pomoč kaj vee kot se je dc svoje dopise v Glas Naroda, afli dane« ukrenilo. Za božjo voljo, pa da rad vidim ime, ki človek z vsemi človeškimi čuti, e itak hi »praNO. pač pa z«to. ker razvitim umom, z vsemu duše^ni-čuthn zvezo s tem Ubogim žrtva- mi obeutiki. lbrea prokleUtvo čustvovala ž njim in vsaj pribii/- ga prepričanja, da sem napisal svetovne vojna najdražjega daru no čutila njegovo gorje, ter tava,one vrste, bom poja&nil na mestu. težko dobi. Kdo-ima delo. je lahko zadovoljen. Go-J tovo ste čitjtfi v 115. štev. "Pro-' '-vete"" dopiis A. P.. ki biva tukaj ;n piše čez C1 o venske stavkokfl>7e. Sram naj ga 1k>. ker nas blati in nas s stav.'knfzaki natziva. On sam "a-luži to ime in sicer v ohilfti meri. Ko je 4)"rt leta 1922 štraj/k. 1 4 • «• , v. , /!, . . . _ , letošnje leto imeli zelo veliko pik- je on hodu eekmvai ponoči delat - , . , . * , . . , ... . , . . nikov m zabav, da sc bomo lahko k ,sti kom.paniji. pri kateri je -- {.yj daj zaposlen moj mož. On je -bil Ini,>u ?mQ ^ ^ pryi ^ pravi t^tavfcokaz 10. e brezdovDmno pojavila pri tej '^ ^ ^ dakaf^a ^ ^ j ... . i . ^ . . , jkokatriL Tega naj A. P. nikar ne akciji m m stvari resneje vizel v| , . * : pozabi. Moj moz opra^dja kovaško delo. kar tudi ne spada v jamo. Tukaj »ano že štiri leta. pa mu ni še nihče /-iavikokaštiva očital. Pozdrav win čitateljem! Ivanka Škvarča. So naselbine, ki imajo po več društev; na piimer New York isia okrog -dvajpet .bolnikih, pevskih in drugih izobraževalnih društev. V vsakem društvu so osebe, in primer potom nesreče ali v vojni ?. smem reči, da precejšnja večina. Ona tema obdaja oba. le to, da je prišlo nasilno asi epi jen je potom strašnih bolečin in da je slepec enkrart potanal kratuto narave, živel od dola svojih rdk ^n da ga To je je nesreča in vojn* porinila v več- no temo med on< nesrečne šrtve. katerimi ni nikdar posijale sobice r ^ ki vedo, da je Dom slepcem potreben, BofcuFfrvfcijejo .s idepci, a ne morejo začeti. Pojavijo se na-spratatva, nočejo (biti vsiljivi, nočejo na paaorišče in to z ofzirom na n»*krl>ljenR 8 Severoriuil zdravili. To je »toril Mr. Charles W. ProkoiKak. 5626 Tarnow Avp.. IVtroit. Mich., ki nam piše: — "Severwa E<*orka jp Čudovita odvajalna tonlka za želodec. Parkrat sem jo v«H. i« imam doiter tek in lahko prebavim vse. kar jem." Se ve rova Esorka Je tudi priporofljiva z* oset»e ki ho stare, slabotne in ol>čutljtve. Za-more imeti le dohre posledice. Po-akusajte še danes steklenico. Pri vwh lekarnarjih: I^i 75r. W. f*. Se- vera Co., Cedar Rapids, Iowa. —Adv't. di je lahka ameriška zemlja! Naj v miru počiva! II koncu pa moram pozdraviti vso. ki čitajo Gla*i Naroda. Želim Poroka. Poročil ^e je v Ljubljani Dušam V od en lic. poročnik 26. art. polka v Nišu z Milico Dolničarjevo. hčerko Matije Dodničarja, picestnika in industrijalca v Šmartnem ob Savi« Smrtna kosa. Umrl je 74-letni Anton Terček, posetnik in načelnik Obrtne zadruge. Pokojnik je bil 52 let član gasiinegla društva ter odlikovati z zlato kolajno. Kako je bil čislan, je pokalzala številna udeležba Metličanov pri spremstvu na zadnji poti k Sv. Roku. Trdo vat en 16-letni tat. Mariborska policrpa še ni imela opraviti s tia'ko trdovratnim tatom, kakor je mladi 161etni Mirko Stabej, ki nikakor ne more i>aza-biti na svojo tatinsko strast. Sta- Rojak, ki je bil šele tri mesece poročeni, je prišel ves razburjen k zdravniku. — Gospod doktor. — mu je rekel. — pri nas se je dogodil st rasno čuden sj'jučaj. Zdi se mi, da nT neka j v redu. Tri mesece sem po- očen, včeraj mi je pa žena rodila. Zdravnik ga je vprašal, koliko časa je poznal svojo ženo predno se je poročil ž njo. — Samo štirinajst dni. Vse sva se pismeno domenila, nakar sem prišel sem ter se poročil i njo. Hm, hm, to je res čuden slučaj. — je mrmral zdravnik. Nevedni roiaik -se n»u je smilil in zato je začel listati po debelih knjigah. Slednjič mu je rekel: — Nikar se preveč ne razburjajte. V tej -učeni knjigi je zapisano, da so se taki slučaji že včasih dogodili. Toda dolga ja jo se samo pri prvean otroku. — Torej bo imela moja žena druge otroke v rednih presledkih t — To vam lahko garantiran^ Mladi zakonec se mu jc lepo zahvalil ter ves potolažen odšel. * Mnssolini je imenoval devetdeset novih generalov. Upajmo, da si vsi C'ardonevega (kalibra in vfcted tega se ni treba nikomur ničesar i4 ponovno are tiran. In še po aretaciji mu pri zasliševanju iti datia ta/tiinka žilica miru. Si i?ij>ujočemu uradniku je izmaknil enega kovača in vžigalnik z mize. Predmeta ho našli pozneje pri njem v -zasporu. škem Broadxvaj'u troje j?leti mesecev izpregovorila ž njim nabene 'besede. Nekateri si pomagajo tako, nekateri drugače. Bostonski možak je naprimei zahvalil * Profesor Marooni pra^, da preti \>lei Maraa wkju&ajo iisač let stopiti z našo zemljo v tele-.fonsko rveeo. { Najbrž imajo na Marchi baš ta-• ke aparate kot jih knamo tukaj na zemlji. * ' Javnoert je proti tajnon diploma tsk>.i pogodbam. Tajnih pogodb in tajnih dogovorov bo šele tedaj konec, ko bo dovolj žensk v diplom antični službi. * V balkanskih državah vlada zaenkrat mir. Toda balkanski državniki ne bodo prej mk-ovoii, dokler ga ne bodo zartrtt. * Ce bo Franeija plačala ministrom, katere je imela oadnja tri leta, penzijone, kc bo morala Ame-rika pod nasoan rfbrfcatti aa iaatth pet bilijonov, katere ji Fn»aaa dolguje. GLAS NAHODA, 8. JEN. 1926 reditev izšel jeniskega vprašanja. (Iz oficijehiega poročila Medna redne strokovne zveee). jein na seji parlamentarnega o-brambnega odseka. General Syrovy se je z izredno odločnostjo izjavil proti zanašanju politike v armado in povdaril trdno voljo državne oblasti, za vsako eeno in z največjo brezobzirnostjo zatreti vsak tak poskus. Pri tem je izrekel general Syrovy Po vojni Be število evropskih izae\i«ncev v prekomorske dežele čimdaje bolj ^zmanjšuje. Tekom 19. *Uo4etja in prvih 14 4et 20. stoletja so odpotovale velike množice evropskih izseljencev v preko-momke dožele. V flotih 1909—1913 je znašala število teh i»>eljencev nič manj Jkdt skrxro 6 milijonov, medtem, ko je v letih 1920—1924 doseglo komaj 3 in pol milijone.. Celo i»eljeniško gibanje med posa lncrnuui evropejskimi deželami je obstoje možnosti izseljeniškega I Izjavi generala Syrovega mora pričelo pojemati. Ker se bo obno- prometa, se mora smatrati pro- pritrditi vsakdo, kdor objektivno nt veno rugi faktor postaja vedno kor se je to zgodilo v Poljski, bi močne j«, pr\-i pa prihaja sedaj jaz smatral to za največjo' nesre-ob veljavo. Tako doigo, dokler še čo v naši državi. delavci delati pod najslabšimi pogoji. Drugi vzrok nujnosti je, da se delavci iz ei«kateril: držav radi njihovih slabih gospodarskih razmer vsiljujejo» t»c tudi ne bo, kakor kažejo ra*- mere, izboljšala. Se trans- t>ortnih druži) in agentov, čeprav so razmere v deželah, kamor se V Evropi Rami, pa morajo, 5c( selijo tudi slaJbše. kot v onih. ki tudi ne v tako v<4iki meri, gospo-j jih zapušča*©. Vsa ta vprašanja dansko šit&eje dežefle skrbeti, da morajo delavci sami obravnavati, ne povečajo lastnega števila brez- zlata njihove stroko-vne organiza-po»eInih e dotokom delavcev iz cije. tujih deiel. V letih 1923 in 192'; V ta namen je bil od 18 do 21. pa m> razmere še 9slalh*e kot v prej- mapa .sklican v Ijonckm izfselje-»njrh b-tih. Italija in Španija za- niški kongres, ki bo pa moral bi-r nam ujet a močno nezadovanje ! tii radi Stav-ke najbrže preložen, itevila preko morski h iAoljencev. i Kongres bodo prisoMvov^li d»-f n« 30.000 za v^ako dežeJo,jlegatje rz prekomonakih in evrojv Čeprav mero v lab iknmnr »sirih /1r*?ot' tnbft An olajšati dela na tako lahek način, da hoče porabiti v fašistične svr-he redno armado in jo vplesti v politično borbo, se s tem loti metod, ki se mora prej ali slej maščevati nad državo. Vojaška revolucija je naj efekt ne jše sredstvo politične borbe, tudi najriNkantnej-še z državnega stališča, zato se je bodo preudarni politiki posluži-li samo v zare^ skrajni sili, kadar so za to dovolj tehtne moralne 0-snove. Za to je izjava češkoslovaškega vojnega ministra glede politiziranje v armadi odgovor, ki bi ga moral dati vsakdo, komur je na srcu skrb za pomirjenje in stabilizacijo razmer v Evropi. SENZACIJONALEN PROCES ♦■prav se mere v dežrtah, ikajnop #e selijo tudi selitev njenih delavcev v evropske dežrfe. Vendar je v primerih leta 1924 in 1933 padlo to wt««viLo za 200.000 in za 170,000. Tudi v Avstriji, ČVIk*Jo- ma. hkih držav, tako, da s« boerje-ne zoper obstoječi ustavni red, s ciljem, nadomestiti ga z novim, z odločnejšim, tako da si bo preko težav, ki j Hi povzročajo politične stranke ali o)>ozicija. pomagal z diktatotn močnih. Fašistične organizacije hočejo same izvesti prevrat ali hočejo biti vsaj rezerva • m za slučaj, da nastopi potreba po njihovem nastopu, ali pa skušajo dohiti vpliv v armadi, da bi jo mogli uporabiti ob zaželjenem momentu za »voje namene. Ne da se tajiti, da je postal fašizem označba naše dobe. Italija služi za vzgled: tu se je razvil najprej in do največje popolnosti ter je tudi najenergičneje pokaial vse svoje cilje in metode. Razširil pa se je daleč po Evropi in malo je še danes evropskih držav, ki se nimajo svojih fašistov. Napačno pa bi bilo precenjevati v da ni vojna s svojim globoko se-gajočim preobratom ustvarila novo pojmovanje o učinkovitosti raznih akcij političnega udejstvova-11 ja, bi fašizem kot evropski pojav ne bil mogoč. Gotovo je značilno, da se je fašizem razširil eelo v Češkoslovaško. ki spada brez dvoma meti najbolj trezno in pretrdaruo misleče dežele v Evpopi. Pričele so se pripravljati organizacije s fašističnim programom, fašizem se je siril v legijonarske vrste in pričel s propagando tudi v armadi. V časopisju so se množili napadi na fašiste in imenoval se je eelo general Gajda v zelo dalekosežnih kombinacijah. Stvar je šla že tako daleč, da je moral general Gajda objaviti v listih posebno izjavo, s katero izreka, da je samo vojak in da ne pripada nobeni politični stranki ali frakciji ter da smatra za nezdružljivo se aktivno političnega bojV Ta izjava je vzbudila precejšnjo pozornost, osobito, ko je prišla baš v času vojaškega V Odesi je .nedavno izvršil samomor zdravnik dr. Gešelin, ki «o jra sovjetske oblasti zaradi neke kritike suspendirale in preganjale tako, da se je v obupu ustr«. lil. Ker je šikaniranje zdravnikov v Rusiji na dnevnem redu, se je začel sovjetski tisk izanimati za zadevo dr. Gešelina. Powlvdica je bila, da je prišel .izdrav-stveiii inšpektor odeškega okraija Judele« pred sodišče in sicer zaradi zlorabe uradne moči tem bolj, ker se je izkaizalo, da je oddal Gešeli-novo mesrto denuncijantu brea predpisanega nattočaja. In te dni se je vršil v Odesi zanimiv proces. Sodna dvorana je nabito poena občinstva, *ki je razdeljeno v dva tabora. Razburjenost javnosti gre tako daleč, da se ljudje v dvorani celo večkrat spojprimeijo. Tudi med državnim prawbiikoin in zagovornikom je prišlo do dejanskih spopadov. Predsednik sodišča je zagrozil državnemu pravilniku, da ga izključi od obravnave. N'ajposled je zastopnik komunistične javnočrti iajavil. dal so duhovi preveč razburjeni in da se mora obravnava prekiniti. Sodišče se je moralo m'kloniti in razprava je bila preložena. JudelLsov zagovornik je dokazu-val, da je dr. Gešelin res kritizr-ral in napadal sovjetsko vvu«Cjo katerih zamore boljše vrftitl svoje dollnosU kot ^udinja ln mali. Na tem mestn bomo vs&k teden objavili fiaaek, ki bo zanlAl vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Štv. 101. Navodilo za kuho. » Nadeti za dom. Iti?, je juko rt^lilfn. hiliko i»rfl>av-Ijiv ter jakti okusen, nko je prav pripravljen. KI2 j«- «iv»»ji> vrst : pokrit fn m»iK>krit. Ves bt-l ri/. ji- jmh krit. rjav riž je pa nt'|»okrit. Iližni pudu^ jo eua najbeIj znanih jmli. ki jo uživajo >koro vst*i>ovsod, ntda marsikatera ^osiHKlinja ne ve. kako pi j»» trrl»a pravilno pripraviti z rozinami ali orelii. Napravite jja 1k» tim iiuvodilu in vsa družina jra bo vesela. ItIŽKV PUDING S SMETANO l! časi mleka II žlioi riža 'i t-a^e sladkorja 1 ča.ša rozin 1 žličk-a vaniljf Itiž «U»hro izperite iu ]>osušite. Dajte ga v namašeeno jiosodo in prllijte mleka. Peeite v zmerni ih»-či iK»hlrugo uro ter včasi premešajte. Pridenite ostale sestavine ter INK-ite še ik>1 ure. Potem vam ni treha veC- mešati, ampak pustiti, da se lepo zriueui. Nasveti za kuhinjo. Ko delate paj iz črnlc ali rohid-ni»*. jih nekoliko os«»lite, kar bo izboljšalo njihov okus. l>a l>o zelje zeleno, ko ^a hostf skuhali, mu pridenite šče|»ec i>e-civnega praška. Boljše je napravili maiijSe piškote in več kot |«i v«'H-ko in malo. Manjši imajo boljši okus. Da se Vam prsti ne bodo sprejemali, tr^wjie Crnice iu druge jagode s 8'adkornimi kle.šeami. Ko ladite salato. jo naprej osoli-te, nato pa šele pridenite olja in jesilia. l^ostulo 7.a kavo oC-istlte z boraksom iu ver uje je naslednje: vzemite nekoliko sodnega bi-karbonata. zmočite ga ter namažite kurje oko. Bolečine bodo kuialo prenehale in oko bo izginilo. To večkrat ponavljajte. Proti mehkim kurjim očesom in onim. ki so meti prsti, je dobro zdravilo tudi castor olje. Ovijte jih z vato. ki je namočena v olju. DoS>er je tudi terjx'litin. Mažite se večkrat ž njim iu i kurje oko bo izginilo. Osebno zdravje. Zdravniki pravijo: "Dajte svojim otrokom žitnih jedil, mleka in J zelenjave, če ne, se bo zgodilo to in to." Vedo. da iKiinaujkauje kake potrebne hrane i>ovzroCT opasuo stanje, katero je treba zdraviti, i Tudi sol lična luC igra večjo vlogo kot bi kdo domnevali. Celo rastline sv odvisne od sotnea. i»s» bi otrok ne bil. Tudi zdravniki to spoznavajo. Otroka in žival žene naravni nagon na solm-e. Znanstveniki so se začeli i»osluževatl solnčuih žarkov s posebno znansfjo, da lNuna- 1 gajo zdravju. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Far«l|n Langua«« Information Mrvlc«. — Ju«o«l«v lurwu.) ZABRANJENI VSTOPI V ZEDINJENE DRŽAVE MMMNN * IMUHM M. V Ob pacifični so zadnji čab ipostavill precej topov, kakoranega vidite na sliki. Ko so oddadi eArele^ je nastala med prebili veižka panika] Pok je bil tako alovit, da so ilj popokale vse šipe. feOJAKI, NAK0ČAJTE SE NA "GLA8 NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Zvesti sluga. V Klimi, 35 kilometrov dalee od Moskve, je umrl A. Safraaaov, ^vi je bil dvajset let -jduga znanega ruskega komponista Oajkovske-ga. Po smrti Oaj-kovskega je pokupil sluga za lastne mnogoletne prihranke njegovo pohištvo ki zapuščino, da bi preprečil dražbo. Poccneje je preveel "Dom Čajkov-skega" komponistov brat Modest ki je ustvaril velike zbirke. Ali brez Safraaiova tega muzeja ne bi bilo in njemu gre največja zasluga, da je rešil dragoceni arhiv pokojnega gospodarja. Maščevanje nad Rossijem. Ro^j, ki je bil zapleten v Mat-teottijerv umor in ki je polbepnkl v Francijo, bo prenehal biti italijanski držarJjwn, ker mu bo odvzelo italijansko državljanstvo. Ista kazen doleti trkli popolarca Dc-nattija, ki razni/ja protifašls-to\>ko propagando v Franciji. Smrt pod ruševinami V Skoptjiu se je shieafjno podrl zid neke% hiše ter zasul delavca Ve#?e*ina CVetkoviča. P'od ruševinami je ležal dve mri. Ko so ga odkopadi. je ibil netertvesten in je kmalu nato um rt Od začetka tekočega fiskalnega leta, t. j. od 1. julija 1025 do 31. marca t. I. je bilo 15.570 oseb, katerim je bil vstop v Zed i njene država zabranjen. Razlogi .so bili sledeči: Umobolnottt, ej>ile|»sija, duševni pomankljaji 188 slučajev; telesni pomankljaji 160; nalezljive bolezni 358; verjetnost, da padejo dot ič n i na ja^-no breme 2.717; •spremljevalci G1 ; otroci iz pod 16 let brez spremljevaflja staršev 63; nepismenost 401; kontraktni delavci 548; nemoralni razredi 71; zločinci 200; pomanjkanje pravilnega vizuma, na suhem 8.923, v morskih lukah 1,678; drugi razlogi 112. LANSKI DAROVI UNIVERZAM Tekom šolskega leta 1923-24 so i univerze in "kolegiji" Združenih Držav dobili na darovih č e z j $81,700,000. V to svoto so zapo-padeni darovi in zapuščine s pri-.vatne strani, nikakor pa ne pri-'spevki s strani občin, držav ali federalne vlade. Največ darov je dobila slavna Harvard univerza, namreč čez $7,780.000. Northwestern University v Chicagu in Yale University sta vsaka dobila čez pet miljonov. University of Chicago je dobila čez dva miljona in toliko tudi Western Reserve University. 'John Hopkins Uuniversitv (v Baltiinore), University of California. Lelanu Stanford Junior University (v Berkley, Cal.), Columbia University (v New Yorku), Cornell University (v Ithaca, N. Y.) in Carnegie Institute of Technology (v PitUburghu) so dobile vsaka čez en miljou. Izined izključno ženskih univerz je največ darov dobil Vassar College, skoraj miljon dolarjev. GOSPODARSKA VREDNOST ČLOVEKA Metropolitan Life Insurance Company pripravlja serijo študij o "vrednosti človeka" na podlagi približnega strodka v denarju za otroka tekom neproduktivne dobe do starosti 18 let. Stroški za prehrano od rojstva do 18. leta se cenijo na približno $2500. K temu treba še dodati $250, kajrti povprečno človek sta-! ne toliko, da se le rodi. Povprečni stroški za oblačila rastočega .dečka j do 18. Ie4a .se cenijo na 912, deklice pa na $1002. Ako fte delež vsakega otroka n a družinskih ceni na eno šestino skupnih stro- škov, stroški otroka na najemnini stanejo prrbližno $1620, na kurivu in svetlobi $300, na pohištvu in gospodinjstvu $351, ^a strošku pri začetni ustanovitvi družinskega sožitja $144. Skupaj ti stroški otroka od rojritva do 18. leta se cenijo torej povprečno na $6510. Kmalu bodo izdane cenitve glede stroškov za sdravje, zabavo in vzgojo. Kasneje bo'družba začela študijo o produktivni do/bi človeškega življenja, t. j. začenši od o-nega trenotka. ko človek eaene zaslužiti. PRWC m NJEGOVA LJU- j-*' Ljubezenska afera romunskega princa Karta z gospo Zizi Lambrino je že dokaj dobro znana. — Ko te je prestolonaslednik odpovedati avojim pravicam glede nc-»Jedstva. Ln je bival v Parmi, je prinla za njim Zizi Lambrino m je na pariškem sodišču vložila tožbo, v kateri je 'zahtevala deset milijonov frankov odiodnine. — Francosko časopisje je afero silno razvleklo. Kmalu nato pa je l>rinc Karel kagiail iz Pariza in se je mkognito odpeljal nazaj na Romunsko. Gospa Lambrino je oMaia blamirana in praznih rok. Vendar pa je njena 'tožba obležada na «odi«eu in te dni se je vršila v zadevi obravnava. Pretftolana-dednik Kari je pov*»-ril obrambo wvoje zadeve odvetniku Bonconrju. Odvetnik je prijel na obravnavo in je izjavil, aa *>e je pojarvil samo iz ul^udnotsti do francoskega šodi&ca. Romunski |>restolonafciednik namreč sporoča, da francosko -odiače ni kom-pe tent no razpravljati o sKJva/ri, radi katere je vložila go^pa Lambrv »o tožbo proti njemu. Svojo izjavo ut«?me>jiije s tem, da sta 011 m <_'po Lanubrino do takih zahtev. Kjun zakon je razveljavljen, sin Mircea pa je bil rojen več kot r> mesecev* po tem, ko je bila zakonika zveza že razvedena. Pariško sodišče je vzelo to izjavo na (znanje in si je pridržalo odločitev, katero bo izreklo pismenim potoni. \ ____ GLAS NAROE>A, 8. JPN. 1026 \ POUČNE KNJIGE MOLITVENIKJ KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI VESEUAČENJE ZA ČASA KUGE V srednjem veku je divjala v Evropi večkrat kuga. Poc*hno veliko irtev je zahtevala epidemija leta 1348. "Orna smrt" je pciko-bila tedaj *koro eno četrtino vsega prebivakfcva Evrope. Ljudstvo je bilo bupano. Kuga. skrivnostna bolesten, je prišla taJcorekoe iz xra-ka. Nihče ji ni vedel vzroka, zato je umorila drugega za drugim. Strah in groza trta vladala vtsepo-vm*1. Vsakdo se je bal. da utegne priti drugi dan vrata nanj. Kuga ni prizancKla niti eni rodbini. Zato pa so podedovali ljudje nenadoma prmoženja, na katera bi jim bilo sicer še dolgo čakati. !»»» MOLITVENIKJ: Duša popolna ................... J.—. Marija Varhinja: v platno vezano .............. ,80 v fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 ▼ fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: > v usnje veaano................1,50 v fino usnje vwzano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: V fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela ..........120 Oče naš, slonokosti rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____ 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJKfcB: Abecednik.......................30 Prva čitanka, trdo vez............75 Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez. ............ 1.— Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 .75 .... 1.— .... 1.50 1.80 Govedoreja Gospodinjstvo .................. Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski meri..........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako sa postane ameriški državljan ,15 Knjiga o dostojnem vedenja........60 Ljubavna in snubilna pisma .50 Mlekarstvo 9 e-ticami za živinorejo .715 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 arjH in poetov, ki so bila last jNtuk pomagati živini ............ .80 itjih umrlih sorodnikov, so izgu- i Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 bili vso dirševno ravnotežje. Bo- Naše gobe, s slikami. Navodila za Nesrečneži, ki so prišli na ta narin nepričakovano v posest de- jazen. da bodo imeli malo od zakladov, ce jih pokliče v kratkem črna -smrt v večnoat, je povtzročila splošno poltratnost, krredn-o ra-k<>Kno«rt v življenji in obHeki. Vse je hotelo dane« živeti čim najbolj, zakaj jutri utegne biti prepozno Gospe malih meščanov so se oblačile v obleke iž najfinejšega blaga ter nosile najdragocenejši nakit, kot preje samo na j odličnejše dame pfcemenitasev. Denar je bilo treba eisn hitreje izdati, zakaj vwak trenotek je utegnila prestrl-či smrt nit življenja. Ljudje so ae komaj zadovoljili iz najpikant-nejiimi jedrni ii najboljšimi . plačami. Ko je postal nenadoma kapital p«wt, .medtem pa je »tešilo koiiauraentov padalo, je nastala preobilica blaga, cene potrebščin in »vil so padale. Posledica je bila, da so ost a vil i rokodelci svoje chsio, trgovci svoje trgovine, ker je v*e uanuQ živelo, ds uživa. Rea*-. ija je bila »trmiaa* Preobilica se v veliko fcc- apoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............00 Nemščina bre* učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .78 Praktični računar...................75 Praktični sadjar trd. vaz.........3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar ▼ kronski in di^rrirj v«. ..........................70 Rodni slov.-nemški in nemfiko-slov. slovar .................... 60 Sadno vino .......................30 . .40 .. .90 Umni čebelar ................... L— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po- lje .......................... .30 Voščilna knjižica..................00 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........,.70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ................ .35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska......... .80 Balkahska vojska s slikami........ .25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu ...............20 Burska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja X v...........1.— broširano ...................80 Cesar Jožef H ...................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato.....................- 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek, t. v......................90 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Mea- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska.................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 .35 .45 .30 ..60 .00 .30 1.20 .25 1.20 .90 .80 1.— .35 .40 .80 .60 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v posencah — Različne poezije — Zabavijice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu je- . zikoslovju....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 Elizabeta ........................ Fabijola ali crkev v Katakombah .. Fran Baron Trenk ............... Filozofska zgodba ............... Fra Diavolo ..................... Gozdarjev sin .................. Gozdovnik (2 zvezka) ............ Godčevski katekizem ............... Gruda umira, trda vez........... Gusarji ........................ Hadži Murat, trda ve*. ........... Hči papeža .................... Hedvika .......................... Helena (Kmetova) .............. Humoreske, Groteske in Satire, vez. broširano .................... Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 Srbska začetnica .............. 81ike iz živalstva, trdo vezana .. Slovenska narodna mladina, obsega 452 afcr................. 1.50 Slovensko-nemlki hi nemško-slovenski slovar.................... .50 .25 . 1.45; 1-20 lepo LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 zm. Darovana. . Zgodovinka povest........................50 3. z v. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 MTLČINSKIJEVI SPISI: Praprečanove zgodbe ........„.... ,25 P stria, povesti iz irske junaške dob« .30 Predfržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Fifed nevihto ................. 35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zveaeik.....................40 1 2. zvezek .....................40 Sablji, trda ve«...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem . ........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ........ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala.............60 3pakc, humoreske, trda ve« .80 Strahote vojna....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................70 Spomini jugoslov. dobro vol j ca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sfsto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez.......... 1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .30 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana.................70 Othelo .............................70 Sen kresne noči.....................70 Št JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema slo. loma trd; v. .... ............ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................30 Kralj zlate reke in Srna brata.....45 Krišev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .................... .35. Kuhinj* pri kraljici g. nofici, francoski roman ...............40 Lisjakov* hči . ................. 80 XiUciTcr • • • • ••«• •• • Drobiž .............................60 Igračke, trda vez. ................ 1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan .............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................30 Materina žrtev .6Q Musolino . ........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ............................30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. L— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........30 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............00 Na Preriji .......................30 Nihilist ........................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1J50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica ................ .90 V gorskem zakotju...............30 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisja ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovin« .........30 Božja kazen .....................3b Napoleon I. .................... .75 Obiski (G&nkar). Trdo vezano 1.40 Ob 00 letnici Dr. Jsneaa E. Kreka .. M Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prosi, trdo ves. ........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .20 Pariški zlatar .................... .30 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00 Ptobaauž Joanes tr. ves. . ........1.— Pod krivo jelko. Povest iz fesov Bo- kovnjačev na Kranjskem..... M Poslednji Mehikanec ............. M Pravljice H. Maj ar ............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnjfe pri sv. Bofca .85 Rs- strani fcfeMs, trdo ves.........i JO SPISI KRIŠTOFA t BUDA: 7 1. zv. Poznava Bog«...........30 7. z v. Jagnje ...... ...........30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. JBrata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., bro4. .50 Št. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bro«..........................25 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš..................35 Št. 8. Akt št. 113 .......01...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., breš..................70 Št. 10. Ivan1 Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan; narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žnn, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliž: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verna dnše v vicah, povest, preval Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompe&i ta KomurasaJd, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, _ 154 str„ bro«. .................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratko časnih zgodbic, H, 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. 0. Golar, 60 str., br. .80 Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, L deL 355 str., bros^ .......................s .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele. nost in problemi skrbstva z« brezposelne, 80 str., broš..........35 31. Roka roko.................25 32. Živeti .....................25 št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksavsr Meško: Lktki, 144 str.......................65 37. Domače živali.............30 Št. 39„ La Boheme................ 1.— Št. 46. Magola .................. 40 Št. 47. Misterij duše ...'...........1.— Št. 4S.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 št. 50. Slika De Graye............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 15( At. 54. V metežu ................ 1 — Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. M&ron, krčanaki deček is Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest is kav- kaškilr gora.................. .26 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.......... M 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlsde Akbarja Velikegs ............ .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica is mis- jonov v Koreji...............90 13. zv Boj in zmaga, povest .. _____ .30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... J2S 16. z v. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci «11 vožnja v Nikaraguo ............. J30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč ir ena noc, trdo vez..........90 lik za fronto...................70 Tunel ...........................1.— Tatič, Bevk, trd. vez...............70 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .70 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš......... .35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore 1rdo vezano................ .79 bros. .......................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti z« mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... .00 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, , .......... .60 Ženini naše Koprnele ............... .30 Zmote in koncc gospodične Pavle .30 Zjrodovinske anekdoti ............ .80 Zločin v Orsevalu 246 str.........L— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir al! poganstvo......80 2. zv. Hudo brezdno............... .80 3. zv. Vesele povesti............... JO 4. z v. Povesti in slike . ......... ,30 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ....................... « ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .....j.................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: .00 .60 JS« .50 .50 4. zv. Tihotapec, o dejanj......... .60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanj« ....... .60 Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order ali poštne znamka po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, ra« komandira jte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. 1 "6US KARMA"!! OO, . - ------» »• . OLAS NARODA, 8. JUN. 1926 Mož Vaak* žen« jc tra^edka! . . . J&vo je, bmi se petje v kočiji z dvema konjema in glled* n* vse »trani. Predito stopi iz kočije, se še enkrat previdno zre po cesti, nato p« ttmukne navidez mimo čez dvorišče. Pozvani. . . Ah, kako lepo oan žena zvonili, kadar se ji zdi, da jo tejp strah. Pride — on. Oosre «se na njo, in ker opazi, da ji je zasenčila obraz fcreBupn* <*txJŽno*t, postane otožen budi on. — Ti sif — Da, jaz sem. Zapri hitro vrata ! Zdi se mi, da me nekdo zasleduje. — Pomiri drago dete. Nikogar ni! Stopila sta v njegov kabinet, ki je dišal malce po kokotki ali kaki drugi ljubici. Oak a l je, kaj se bo zgodilo, ne da bi vedel, kaj tiči danes v njeni glavici. Nekaj ča*a je stada m molčala. — Oprosti, ali nisi malo bo&na? — Zdrava sem, kakor še nikoli poprej. — Kaj je torej ? — To se mora končati! — Aha! — je pomic&i in vzkliknil; — Jezus Marija! — Da, končati se mora. . . Imam deco. Žalostno je povesil glavo. — Deco imam :— -slišiš? — Saj vem. — Končati je treba. Tega mora biti konoe! Naslonila se je e eno roko na mizo in bila je očarljiva. Stopil je k oknu in zažvižgal. In nasloj>iia je dolga med igra molka. Slišati je bilo -samo, kako utriplje njeno srce in kalko brenči nokjc v kotu muha. — Pojdi wra! — je -zacepetala. Približal se ji je in sedel. — Ce t>i le vedel, kako zelo t«* imam rada, kako zelo zelo te Iju- Potem pa h je vrgla k njego- , bi m ! Vim nogam kakor levinja, ki napadejo nenadni krči. — Jezu« Marija! Kaj pa ti je* Zatulila je kakor pes v mesečini in vsa v solzah z a jecljala; — N^, nič. . . Ne jezi sel — Ali hoče« malo vode t — Ne, ni treba. . . &aj. preide tako. J° — Ti opica ti, načminkana, — je pomislil in napravil zelo nedolžen obraz. Ona pa je nadaljevala svoje pojavilo: — Cuj! Povem ti nekaj, kar ml niti z jezika prav ne gre. Ljubim sa^.te. ljubim pa tudi 6vojo deco. . . .tudi moža tjubim. Vedel je, da preide, pa mu je! _ . ■ , ... . , ... mm. * Pri teh besedah ga je pogleda- bilo vendar zal jzgubljcnega časa. i, , _ . ... ~ # . „ . Ia izpod cela. on pa ni niti trenil — Trina, af — jo'je vprašal . . . . 4 . make zlobno. I" °CDU* baj Je ZUal ze na l pamet. — Tako ne moreva — ZA o, da grozno trpim. . — Ubogo dete! Ubogo moje dete!. . . Tisti hip se je vduhu že jezil. — Kaj nefki še pride? Pa ji vei,-dar ne pride na misel tuliti tako celo uro? — je ipomrtlil sam pri sebi. — Zakaj me pa ta tieroda ne tolaži? — je pomislila ona, — Saj imam še vse krvave oči! Na glas je on dejal: — No, no, pomiri se venar! — Pstl . . . Prav up. pa jr bil preveč truden. Zarto je povesil samo glavo, je podprl z obema rokama in zrl mračno v nasprotno steno. Objela je z obema rokama nje govo glavo. — Ubožec ti moj! Vi-'dilinii je kalkor človek1, ki ea'ka samo še na gospoda patra zc da izroči svojo dušo Bogu v oskr bo. — Toda, poslušaj, nisem ti št \sega povedala. . . To ga je presenetilo. — Nisem še vsega povedala Moram ti Se povedati, da če ne morem živeti s teboj, da sploh no čem živeti. Dve solzi, skrbno paeeč, da bt :-e katera iz neprevidnosti prohit ro ne utrnila, sta prežali v kotič kih njenih oči. — Nočem več živeti! Te ibe^ede je spravila iz seb< nasilno in (premerila sobo z nagli mi koraki. Dolgo je razmišljal, kako na.1 »e vede v tako izrazitem pogreb nem položaju. Napoved je stori to. kar je. smatrad za svojo dolž nost: Padel je k njenim nogam orbjel njena kolena in jih začed poljubljati. Pri tem se je prepričal, da diši njeno krilo močno po bencinu. Stala je kakor svetnica in 4>la goslavljala ljubljeno glavo. Poljubljal je to nesrečno kriV in razmišljal. Naposled je vstal Njegov obraz je bit na videz tragičen. — Torej hoče$š umreti? — Da! — Če ni drugače, pa um rem % teboj! Tisti hip je strašno za vriskala. Strnila ft a se v poljubKi, kakršnega wot še ni videl. Trajai je neskončno dolgo. Našli «*a se dvr dnši in tarnali skupaj. Bila rt*, kakor »bi staila na kovinskem piedestalu, izklesana ir kamna. Zdnuiila ju je bolest ns trpljenje. On pa -si je mislil pri tem: < — To je samo histerični napaa A ona je pomislila: — To ti je prava mula! Kako en it no se zna hliiliti! BELI SLON NA POTI V AMERIKO MT' VLOMILCA POD KLJUČEM Te dni jo bilo vlomljeno v nt-ko trgovino v Bratiwlavi, kjer .so odux'.li vlomilci c\a 1000 čolikih kion Waga. Binuka poilicija je bi-!a takoj obveščena o vlomu in je A: P. ČEHOV: L a • v v • • etoviscar ji. A - .v (mociiwooo « uNotnwooo. n. r. kratkem bodo privedli v Ameriko iz Indije belega -»Jona. Si>reiii-ija d pretvezo, da je >ko-sinom gibkega diktatorja Panga- niuimtinja. iz?uaJtko so Predle na gr-j Stari Pangalos - vedel, da ima skojfugoslovanski meji jugotdoA. ; ,;ri cdi zadevi Uuli skiades svoje oblasti in jo odpremile v Beograa, I p!,tc V)nc, m ]l0tel ^ je tudi nje. cjer je -bila na jvodlag. izmišljene j „a na radikalen uačin izaUv Icnuneijacije gibkih oblasti naj- 1:ili> Mladi Pan„a,los pa je &ki. rej certa. Ko. pa se je pobija na podlagi jisgoslov. poslaništva v Atenahprepričala, de so iz->ovedi gospodične Rt'te o pravem zroku njenega izgona resnične, o .je -eveda izpustila iz zapora. Izredno lepa devo,>ka je obtaia >a-ez denarja. Ker pa se je hotela >ošteno preživljati, a ni mogla iobiti druge fedužbe, si je kratko-na-lo poiskala siužbo kot sobaric i •iri neki beograjski rodbini. Trd-io jc verovala, da je njen zaročenec ne izapusti, ampak da ji ostane zvest in pride prej ali slej po pa je ado.a pravočasno opozoril in tako je Grk odnesel jiete. p r fed no ga je dosegla maščevalna Pangaloso-va roka. Pobegnil je v Jugoslavijo. na Sušalku pa so ga prijeli, češ da je osumljen poneverbe 36 milijonov drahem. Seveda je Skiadcc napravil velike oči. kajti o milijonih ni imel niti pojma. Ko so ga pripedjali v Beograd, je odšel na giJki kontzubit, da se sam prijavi. Spotoma je strečal Reto Tripi-čevo. To srečanje tga je iznenadi-lo. in ko mu je Reta sporočila, kaj •:e je ž njo zgodilo, je sklenil, da vala skozi raztrgane oblake in si namrgodila obraz. Bila jim je najbrž nevoščljiva in se je jezila nad svojimi dolgočasnim devištvom, katerega ji nihče ne more vzeti. Zrak je bil čisto miren in prena-sičen od vonja po bezgu in krh-1 i koven. Nekje v dalji, on-stran tračnic, se je oglašalo klicanje divjega petelina. Na železnični postaji nekega letovišča se sprehajata mladoporočenca. On jc bil ovil desnico , „ | krog njenega pasu, ona pa se je odredila vse potrefbno za sraeai.»i; l, , ., . , , . v , . , . J 1 ljubko naslonila nanj. Oba sta bi- ce bi se oglasili vtiomiLci tnkli ▼[,„ , T ^ la zelo srečna. Luna ju je opazo- Btuu. In res so se odpeljali vlomilci iz BiratHave v Bitio, kjer so si izbrali ibflagajno mestne za-sta vijalnice. Nekega popoldne st« prišla v zastavljalnico dva neznanca, ki sta 6ktuišalla zastaviti tri kose ukradenega platna. Pri tem pa :a si dobro ogledala notranjost zastavljalnice. Kr so bili detekti-. i vlomilcem že za petami, so neznanca v zastavljalnici aretirali in ugotovili, da imajo opraviti z nevarnim mednarodmim vlomilcem 301otnim Armiuom "Weissoon. ki je .vtaiKn ail zaKlnje čase na Dunaju, in njeirovim pomočnikom Aladerjem Ilindelsom. mehanikom iz Budimpešte. Kosi iiltna. ki sta jih hotela 'zastaviti, so bili okrvavljeni in tudi Weissova roka je bila obrezana s steklom. Nevarna svedrovca -so odvedli na policijski komr.sarijat, kjer so na.šli pri njima razno vlomlisko orodje. V "Wei^su je 'policija spoznala ^lobro znanega in večkrat kaznovanega Vlomilca, ki je prišel iz zapora šele 8. marca, ilorža i-mata na vesti več drznih vlomov. Tako sta vlomila nedavno v Ga lan«i na, 6»lo^'aiškeni iai cm^ne.-l^ 100.000 češkoslovaškili kron. Vse kaže. da jc tudi vlom v prodajalno juvelirja We in stabl a v Bratislavi delo njunih rok. Juve.lirju -o bile ukradene raizne dragocenosti v -kupni vrednosti 80.000 češ-kr-J o vaških kron. ri dni. Upam, da vama ne nomo \ nadlego ? Kaj 1 Kar odkritosrčno mi povej, prosim!" Ob pogledu ua strica in njegovo družino se je mladi par strahovito prestrašil. Med tem, ko ga jc slrie nagovarjal iu poljuboval, je Aleksander gledal sledečo podobo v mislih pred seboj: z ženo bosta morala prepustiti gostom vse tri sobe, pernice in prešivane oaeje: jesetrovino, sardine in mrzlo juho bodo kar hipoma pojedli. Bratranci bodo trgali rože, polivali črnilo in razsajali vsepovsod. Teta pa bo vse dni govorila samo o "Kako lepo je to, dragi Alek- svoji bolezni (o trakulji in boleči-sander, kako lepo!" je dejala nah pod srčno duplino) in o nc-mlada gospa. "Zares, zdi se mi. pezabnem dejstvu, da je po rodu' da o vsem tem samo sanjam. Po- barcnesa plemenita Finticliova.. . glej samo. kako udoben in prija- \ Aleksander jc ves razjarjen zen je oni gozdiček! Kako prijetni gledal svojo mlado ženko in ji še->o tudi ti visoki, molčeči telegraf- petal: "K tebi so prišli... Da bi .ski drogovi! Kar oživljajo to po_ jih vrag pobral!" krajinsko sliko, kajne, Aleksan,j "Ne, k tebi!" je odvrnila ona der, in nam pripovedujejo, ua so jezno in nejevoljno. Postala je bi-tam nekje daleč ljudje... civilizi- ia čisto bleda. "Saj to niso moji ran svet. Ali se ti ne zli razvese-' sorodniki, ampak tvoji!" ljivo. če ti veter tiho prinaša na j Potem pa se je okrenil h gostom uho ropotanje bližajočega se via- in jhn s pri/.nim pozdravnim na- ka?" "Da, seveda. . . Toda. kako imaš vroče roke! To je zato. ker so tako razburjaš. Varja... Kaj pa bomo imeli za večerjo?" "Mrzlo juho in piščanca. .. ene- ', smehom dejala: "Srčno nam dobrodošli!" Luna se je bila prikazala .spet izza oblakov. Zdelo se je, da se smehlja in raduje, ker nima nobenih sorodnikov Aleksander pa se Zgodba o rekrutu in njegovi deci. V Versaillets so te dni prišli v vojaško slnižbo novi rekruti. Med njimi Angolo LaHla. čvrst, zagorel fant, delavec z dežele. Veliko vrečo je »prinesel na hrbtu, v njej nedeljsko obleko, dve velikanski ga bova imela oba dovolj. Zato sem ol,rnil v *tran- da bi I)red poslala v mesto še po sardine in}skril svoi ™*kačeni in obupani o-jesetrovino. " braz, izbral jo svojemu glasu jiri- Luna je skrila obraz za oblake Jazen in iskren ton in deJa>: ~ ko da bi bila njuhala tobak. Po-,' Sre2n0 nara dobrodošli, ljubi go-gled na človeško srečo jo je bil^5 Sr&i0 nam dobrodošli!" spomnil na njeno lastno samoto, na ____.. . , . sander in zazdehal. copati, odego. nekaj perila, kav- „.,... . mlinček. ^ »-s»,-:avlJenJe iraava tu- ^ar-la» ijo. Ni se varala. Pangalos. ki ni'se da raje v Beograda zaiproti, ne lotel dovoliti, da bi ee njegov sin, kot sin najvišjega -grškega dosto-anstvenika poročil s hčerko pre-roffte meščanske Obitelji in povrh e z inozciuko. Ker pa -»inko. biž-čas energičen ini trdoglav kakoa i jegov ' slavni oče, ni hotel j>opu-titi. ga je Pangalos poslal v ino-^em-'t\o na mal osamljen otok v Sgejskcm morju. Mladi Pangalos je mornariški oficir in se je nekaj jasa pokoril diktart-u očeta, ki je obenem njegov vrhovni vojaški go da se vrne v domovino. Sedaj ga je. Pangalosov sin rešil iz neprijetnega položaja. Kako se bo ci'la stvar laizvila, ni znano. V izvozi s prihodom mladega PangaJa-a v Beograd pa so še druge interesantne okolščinc. Sedaj bo monda pojavi jena tudi žago net-k a Gi>ka Spiridiona Skiadcsa. katerega o 'zasledovale grške obia-sti baje ladi poneverbe 36 milijonov drahem. Takoj .po svojem prj-hodu v Beograd je imel mladi z joveljnlk. Ko pa se oče le ni dal PaBgaitos daljši raizgovor z žago- omehčati, je sina premagalo ko- j vorjlikom Skia ključev — s\kratka, \"se svoje premoženje. Pa še nekaj: ob vsaki roki je vodil po eno deklico, prvo ?!aro dve. drugi tri leta. "Kaj pa je to?" je zagrmel narednik, ki na dvorišču fiipre-jcmal rekrurte. "Moja dva otroka!" je skromno odvrnil reknrt, odložil žakelj in "-kušai rojaiHko pozdraviti. "Milost božja, kaj pa naj počnemo z njima. "Sam ne vem", pravi rek rut. "*Ioj oče je padel na froaiti, tiu-di mati je izdihnila med vojno, ltarši moje žene so mrtvi in še moja žena je uimria ured mesecem. Nimam nikogar ..." Narednik je zmajal ina z lepo, a siromašno Reto Tri-pieevo. — Mladi Pangalos se je zaljubil v Smirni v Reto in ker je radi njene siromašnosti ni moje! odvesti v Atene, je to \ilogo prevzel Skiades. Tako je prišla Seta v Atene. Stari Pangalos je *icer vedi za ljubavno razmerje vojega sina, menil ipa je, da je to oai5 običajna mladeniska avanUt-ra. .ki se .bq tako, kakor je začela, tudi končala. Ko pa je vidri, da da ima njegov- aro >,» -. w ... da odj^tuje v London kot grški j ataše za mornatrico, v Beogradu se je ustavil samo začasno. Zanimive so izjave Pangalosa o Spiri-dijonu Skiadesu. Rekel je, da Ski-adesa dobro pozna, da je pošten človek in da ga grške oblasti zasledujejo zgolj iz političnih razSo-gov. POZOR SO JAKI l Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Bsscx Street. New York City. Vprašajte za zastojeika Legije " Ameri^ |>rfavl^tvo. Pozor čitatelji. Opbfcorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava -Glas Naroda*. ROJAKI, NAfcOCAJTE SE NA GLAg NARODA", ^AJVlCil SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. prijetno, da je kar zares neverjetno!" Črna pošast je skoro brezšumno spolzela mimo nju na postajo in se ustavila. Skozi slabo osveljena vlakova okna je bilo videti zaspane obraze, klobuke in ramena. "Ah, ah!" se je oglasilo iz enega izmed vagonov. "Varja in njen mož sta nas prišla iskat! Evo jih! Varja... Varja! Tu smo!" Iz vagona sta poskočili dve majhni deklici in se vrgli Varji krog vratu. Za njima se je prikazala debelušna, postarna dama in nato visokorasel, suhljati gospod s sivimi zalizci, potem dva s prtljago otovorjena gimnazijca, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica. "Vidiš, zdaj smo pa tudi mi tu, ljubček, evo nas" je pričel gospod z zalizci in stisnil roko mlademu zakoncu. "Gotovo si nas že dolgo nestrpno pričakoval! In jezil si se na strica, ker ga tako dolgo ni bilo! Nikola j,Konstantin, Nina. Fi- fa___ otroci! Poljubite bratranca Aleksandra! Vsi smo prišli k tebi, vsa družina, tako za tri ali št i— Očeta ustrelil. Kakor javljajo iz Čačka je tamkaj dcvetnajstJlctni Milan Ra-kovič v prqpiru z revolverjem u-strelil svojega očeta. Policija je mladega morilca aretirala in ga i z raČ i Ia sodišč u. Najboljši Predpis za Slabotne, Izmučene Može in Žene. Tisočerim Je na čudovit način pomasano v par dneh. <*e vam Je vaš zdravnik Se nI rian^il, oveča na čudovit način njih moč vMraj-iokU. Daje oživliajoč spanec, aober tek. i no prebavo, reden stol mnogo entuzf-zma in ambicije. — Če se dobro ne po-utite. je va£a dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobre. Je prijetna za vživati «n počutili se boste boljSi takoj. Če vam je Se ni predpisal va5 zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Xuga-Tone. Xc sprejmite nadomestil. Vživajte jo par dni in če se ne počutite boljši in če ne ztrlcd.-i-te boljši, nesite ostalo nazaj lekarnarju ki vam bo povrnil vaš denar. Isdelovatelji N*ugra-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena. Jamčena In na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal nas zastopnik Mr. J. HABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet, La Salle in Oglesby. ter prosimo, da naročniki, katerim jc ]>ošla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere imamo v zalogi. Upravniltvo. | PRVO SKUPNO POTOVANJE V Ž ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^a • parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, paril na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in samovoljne potovali. Na razpolago imamo kabine v III. razreda c 2, 4 in 0 posteljami ▼ posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta Je $93.— in vojni davek $5.— ; železniea do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120— In $5.— vojni davek. Toznl list III. razreda za tja in nazaj stane le $162.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom Presidents Wilson dne 6. JULIJA, 1926. i Po široki cesti življenja ROMAN JZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Milila je ua Georgino, na ^et in proti svoji ždlji je morala oslabiti moje dovoljenje. Prikimaj je v znamenje, da je razumel smer njenih mk>li, a ne prt*.: a »o je imel svoje oči »uprte vanjo, kot da se ne iuore odtrgati. Vprašal je t — Ali bi jui lioteli dati dovoljenje, da vas slikam t — O ne, — je vzkliknila, skoro prest rasen a. — (Jospa Herskot mi je že rekla, da imate čudno antipatijo proti temu, a lega v>koix) ne morem vrjeti. In tudi če bi imeli antipatijo, ali ibi bila -res tako kruta, da mi odbijcte to prošnjo T — bojim, da jo moram. Cim bolj je občutila, kakšno zagonetno oblast je imel ta človek nad '"jo, tem 'bolj we je tskimala oborožiti vroti temu. Vzdihnil je ter nekoliko na^ubil čelo. — R&4\adili me ravno niste, milohtljiva gospa, — je pričel 7.0-|mM. nekoliko jezno. — bi če jl\ bil v resnici taJko lieeimuren in do-uiišLjav kot govore o meni, bi brez A'sake nadaljne besedice odstopil od svojega namena. Vam nasproti rpa e»cm zmožen prošenj. — Ali hočete? Zmajala je z glavo. Naravnost nemogoče se ji je zdelo sedeti njenKi nasproti ;k> cele ure ter prenašati njegove poglede, ki o, kjr je družabnica še vedno šivala. Tekom eelega časa ni niti dvignila pogleda, — Pojdiva noter, mrzlo postaja, — je rekla. Zabtopil ji je pot s polovično kretnjo. — Ali hočete priti? — Da. * Vzdihnila je, kajioi>jači ter sanjala z odprtimi očuii. * Nekako ob istem cam sta sedela -skupaj dr. Srat in njegov prijatelj Lene ter se razigovarjala o naporih dneva. — Naj se le še eden oglasi proti dvojnosti *logoklko.v, — je rekel Lene. ki je počasi zavžival svojo večerjo. — Isti slučaj, s katerim si se i>ečal pri Konridn, čeprav v drugi ofbliki, se je na skoro ivti način zavrnil v moji praksi. Moj paeijent je sedaj izven nevarnosti. Upam celo. da bo soraicmenio razumen po tej živčni krizi. Dr. JSrat je iKXiciul svoj krožnik na stran ter postal zelo bled. — Ali si mu zapisal kaj določenega? — Ne, vse sem prepiustil telesu samemu. Če ibi umrl, bi itak ne mogel nič pomagati. — Potem ni imel nikakih bolečin ali vsaj le majhne? — Ne. celo strašne bolečine. Pošteno hočem priznati, da me je že mikalo zapisati mu morfij, a ti ve«, da ne i>omonja to le potrditi smrtno obsodbo, "temveč jo tudi izivrsiti. Mtol ter uprt svoje oči trdno v prijatelja. Ali bi te ne mogla nobena stvar dovesti do tega, da se izneveriš temu svojemu prepričanju? Toliko je stvari, katerih se lahke loti »d ravni k, da ne ofstane ista stvar vedno ista. Vzemi, da bi te prosil, da bi prišla njegova družina v nevarnost radi njega, da bi bila doba njegovega življenja itak kratka . . . Dr. Lene je odložiS nož in vilice ter se presenečeno ozrl na prijatelja. — V«e to ne velja pri meni nič, dragi dečko, — je rekel ter pričel nato razmišljat L — Vem, da tudi pri tdbi nič ne velja. Tudi ml nismo vsavedm in ckVkler je v človeku iskrica življenja, jo moramo ohraniti, ne pa uničiti. Dr. israt se je »treseL — Ali se ti ne zdi, da je tulkaj m rolo? — je vprašal mehanično. — Tega je kriva slaba ventilacija, a čuj me, dečko, ti mi ne' ugajaš. Slabo kagldaš ter nisi skoro nič jedel, — je menil Lene. Takrat pri Konridu si gotovo nekaj staknil. Od takrat naprej se mi je že večkrat odelo, da nisi več tak kot si biL Ali Ki vsaj dobil nekaj poitenega ? Šrat je prikimal — No, to se je tugi spodobilo. Koncem konca pa je bHo v«e bi irejie končano kot smo pričakovali. — Bil je skrajni čas, — je odvrnil dr. Šrat s svojo ritaro odločnostjo. — V drugačnem slučaju bi lahko stalo življenje žene, kot sem ti pripovcdovaL — l>a, da. Zakaj pa ga niste poslaK v katk zavod? Želje žensk o dobre, dokler ne kolidinvjo z adravim človeškim razumom, a kontno pot>laaejo vendar neupravičene. Sploh pa mi* bilo popolnoma iZopett zdrav. _____________ SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK PARIS 12. JUNIJA - 3. JULIJA FRANCE 26. junija — 17. julija. MAVRE — PARIŠKO PRISfANlitE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In takoto ved« za 4 ali • oseb. Francoska kuhinj« in pijafta. 19 STATE STREET - ————ALI LOKALNI AGENTJC NEW YORK - Lene je zmajal z glavo. — Ne da bi se te hotel dotakniti, a jaz sam sem zrl z dvomom na celo stvar. Neumnost pa je prerekati se glade tega. Mrtvo je mrtvo. (Dalje prihodnjič.) MAKSIM GORKI: V stepi. ( Nadaljevanje.) "ITej. ti! Ne bomo se te dotaknili, daj nam samo krulia.. . saj ga gotovo imaš? Daj za Kristovo voljo! ... Proklet bodi, lopov!" Poslednje besede je mrmral vojak v brado. Človek je molčal. "Slišiš!" je pričel vojak izno-va, tresoč se jeze in obupa. — "Daj nam kruha — ne bomo se te dotaknili!... Vrzi nam ga sem!" "Naj bo!" je rekel človek kratko. Pravzaprav bi bilo to najboljše!" je prikimal študent" s svojo koničasto glavo. Prinesli smo naibrano gradivo, ki smo ga pustili ležati tam, kjer nas je zadržal mizar s svojim pretečim vsklikom, privleki smo vse skupaj in kmalu smo sedeli ob o-gnju. Gorel je mirno v brezve-terni noči in razsvetljeval prostor, ki smo si ga izbrali. Zaspali smo, dasi bi bili se lahko enkrat večer-jali. "Pratje!" nas je poklical mi-zar* Ležal je tri korake daleč od nas, in včasih se mi je zazdelo, da nekaj šepeče. "Kaj je?" je vprašal vojak. "-Ali smem k vam — k ognju? Konec se mi bliža — trga me po vseh kosteh... ljubi Bog — nikdar več ne pridem domov..." "Priplazi se sem!" je dovolil "študent". Mizar se je premikal na zemlji proti nam, počasi, kot da se boji da bi izgubil nogo ali roko. Bil je dolg, silno suh mož; vse je viselo od njega in iz njegovih velikih, kalnih oeij je sevalo moreče ga gorje. Njegov izmučeni 4'Pes je!" je odločil vojak. |ol)raz Je biI ko^en 'm cel° Pri Sedeli smo tesno drug ob dru ni °gDja ™menkast kakor obraz gem in škilili proti smeri, kjer je rarli(:'a- Trewl se P° v-sem "Kdo je neki — kaj?" "Mora biti že kot ubogi hratec Iliob!..." iretanje pamikov . Shipping Newi 12. junija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg, Antwerp. 16. junija: Reliance, Cherbourg. Hamburg. 1«. Junija: A.quitanla. Cherbourg:: Pres. Rocae-▼alt, Cherbourg, Bremen. 17. junija: Westphalia, Hamburg. 10. junija: Olympic, Cherbourg; Pennland. Cherbourg, Antwerp; Sierra Ven tana, Cherbourg, Bremen. 22. JftmiJa: MARTHA WASHINGTON. TRST. BKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherboorg: Albert Rallln. Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 28. junija: France, Havre^ Belgenland, Cherbourg. Antwerp. 29. junija: Reeolute, Cherbourg, Hamburg, Thurinsria. Hamburg; Bremen. Cher-bourg, Bremen. 30. Junija: Mauretanla. Cherbourg: Free Harding, Cherbourg, Bremen. 1. Julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Zetland, Cherbourg. Antwerp. 6. julija: PRESIDENTE WILSON, TRST; — SKUPNI IZLET.; Columbua. Cherbourg, Bremen. 7. julija: Aquitanla, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 8. julija: — Olympic, Cherbourg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. JulQa: Berengaria, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. Ju!iJa: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Pennland, Cherbourg, Antwerp. 21. Julija: Mauretania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 24. jutija: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenohen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 29. Julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 29. julija: Westphalia. Hamburg. 31. Julija: , Zeeiaud, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. sedel naš dobrotnik s samokresom. Od tam ni prišel noben glas, nobeno znamenje življenja. Noč je razprostrla svoja temna krila nad nami. Smrtnotilio je bilo v stepi — .slišali smo svojo lastno sapo. Zdaj-zdaj se je čtdo melanholično žvi_ t, , , , • , n ,t,, .. ,z?a»nje podlasice. Zvezde, te žive Rekel bi nam lahko: Moji lju- • . ,, .. , ' k; , , • | .-i , ,nebesne cvetke, so sijale nad na_ bi bratje! m ko bi bil položil v'«,; x,;,..___ te tri krščanske besede najsvetej- ša in najčistejša čustva, bi nas ne bila tako ganila in ublažila, ka_. kor ta kratki in votli: "Naj bo!" "Nikar se ne boj«!" je rekel vojak mehko in s slakim smehljajem na obrazu — dasiravno človek tega smehljaja ni mogel videti, ker se je nahajal najmanj dvajset korakov od nas. "Mi smo miroljubni ljudje... na potovanju smo od severa proti kubanski pokrajini... denar nam je spotoma pošel, vse svoje premoženje smo zamenjali z jestvinami — in sedaj že dva dni nismo ničesar jedli..." "Ujemi!" je dejal dobri mož in zavihtel z roko. Nekaj črnega je frčalo po zraku in je padlo nedaleč od nas na njivo. "Student" je planil tja... Ujeanrte še enkrat! — in še enkrat! — Več nimam!.. " Ko je študent pobral to originalno miloščino, se je izkazalo, da imamo približno štiri funte suhega pšenienega kruha. Bil je od zemlje umazan in jako trd. Za prvo se nismo dalje brigali, poslednja pa nam je napravilo mnogo veselja. Stfh kridi je bolj nasiti j i v, kot mehak, ker ima manj mokrote v sebi. Tako.. . in tu. ..! je delil vojak resno koščke. "Pazi!" to ni jednakomerno! Tebi, učenjak, se mora košček odvzeti, sicer ima o-ni premalo!" Študeint je brez ugovora vrnil košček kruha, ki je tehtal približno dva lota — dobil sem ga jaz in ga vtaknil v usta. In pričel sem žvečiti; komaj sem mogel brzdati svoje zobe, ki bi bili zmožni, semleti kamen. Bilo mi je v veliko naslado, čutiti krčevito stis-njenje v požiralniku in je polagoma ublaževati. Požir za požirom, čudovito topel — nepopisno okusen, je prihajal v žgoči želodec in zdelo se mi je, da sc spreminja drug za drugim takoj v kri in mozeg. To tako navadno, mirno in oživljajoče čustvo veselja je ogrelo srce v isti meri, kot «© je napolnjeval želodec, in ves moj položaj je bil enak poluspa-njiL Pozabil sem na strašne dneve kronične lakote in pozabil sem na svoja tovariša, popolnoma zatopljen v čustva, ki sem jih u-žival. Toda ko sem del poslednje drobtinice v usta, brl sem še silno lačen. "Ta lopov je obdržal še maslo in nekaj mesa", je mrmral vpjak, ki je sedel pred menoj na zemlji in si gladil z rokami želodec. "•Gotovo, kajti kruh je dišal po mesu... tudi kruha ima gotovo Se.je_>kel "Student" in tiho pristavil: "Ko bi ne bilo samo- mi... Bili smo lačni. S ponosom pravim: bil nisem niti h udobnejši niti boljši od svojih tovarišev v tej čudežni noči. Predlagal sem jim, da bi vstali hi šli nad moža. Nič mu nečemo, samo pojesti hočemo vse, kar bomo našli. Če bo streljal — naj! Izmed treh zadene lahko samo enega, če sploh koga zadene; in če tudi zadene, bo strel iz samokresa težko smrtonojsen. "Le nad njega!" je dejal vojak in skočil kvišku. "Student" se je dvignil nekoliko počasneje. In šli smo — skoraj bežali. ".Student" je bil vedno za nami. "Tovariš!" mu je zaklical vojak očitajoče. Motno mrmranje nam je donelo naproti in o>rtro prasketanje napetega petelina. V tem se je zasvetilo in počil je strel. "Pasja duša ti! Razpoči se, kakor suho drevo! Ali misliš, da te bomo deli iz kože? Čemu nam bo? Norec — osel! Glej vendar! ta lopov ima orožje in strelja na ljudi! Vzemi te..." Zmerjal je in žvečil pri tem — zaito so izgubile njegove besede ves upliv in vso važnost. "Le počakaj, če smo enkrat gotovi, obračunamo s tabo!" je obljubljal "študent" z nesrečo o-znanujočimi očmi. Tedaj je zadonelo preko stepe silno ihtenje, ki nas je prestrašilo. s "Bratje! Ali sem vedel? Streljal sem. ker sem se oal! Prihajam iz Novega Atosa in grem proti smolenskemu gouvernementu ... o ljubi Bog... napadla me je mrzlica — vedno, kadar zahaja soln-ce, mi je slabo, radi mrzlice sera odšel tudi iz Atosa.. . tam sem delal — mizar sem... doma sedi žena — dve deklici ... več kot dve leti jih nisem videl... Bratci — pojejte vse..." "Za to bomo poskrbeli — nas ni treba prositi!' je rekel "študent". Ljubi Bog! Ko bi bil vedel, da ste mirni, dobri ljudje... ali bi bil streljal? Tako pa — ponoči — v stepi ... kaj morem za to, kaj?" Govoril je in jokal, ali bolje, ječ al je s tresočim, boječim tee glasom. "Kaj vse pripovedujel" je rekel vojak zaničljivo. "Imeti mora denarja pri sebi!" je menil "študent". Vojak je pom^žiknil z očmi, ga pogledal in se smejal! 'Prebrisan siti!... Toda zanetimo si enkrat ogenj in potem pojdimo spat!" " "I