If undelivered retmre tot "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •t 17 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United State* of America. Sworn circulation 17,400 Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly _.$0.84 For nonmembers _______S 1.00 Foreign Countries ........$3.00 Telephone: Rsndolph 3012 [ ^^ ^^^^^^^^^^^^^ Telefon: ReUolph M12. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Swm«imwttm»miam»twwi» Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post dffice at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. ^___ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Leto XIL — Volume XII. CLEVELAND, O., 23. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1926 STRAŠNA NOČ V GORKI LISTNICA UPRAVNIŠTVA CLEVELANDSKE NOVICE. PRINC V CLEVELANDU la lep stan bolničarke (nurse), za kojega se je po dveletnem prakticiranju izvežbala v bolnišnici sv. Aleša, da je dobila tudi od države potrebno diplomo. V resnici lep zakonski par. Ženin je zdravnik, nevesta pa. bolničarka! Bog jima dodeli mnogo sreče in blagoslova v zakonskem stanu! Naše iskrene časti tke novoporočenee-ma, pa tudi njunim družinam! Dr. A. J. Perko je bil rojen dne 4. marca, 1900 v Cleve-landu. O.; stariši mu še živijo. Njegov oče, Dominik Perko, je doma iz vasi Veliko Globoko pri Krki na Dolenjskem, mati Neža, rojena Jakšič je pa doma iz Podgaja pri Žužemberku. Sole je obiskoval in dovršil sledeče Od leta 1905 do 1913 slovensko farno šolo sy. Lovrenca v Newburgu, 1913 do 1917 South High School v Newburgu. 1918 do 1921 Western Reserve univerzo v Clevelandu. 1921 do 1925 univerzo v Sf. Louis, Mo. Takozvani Bachelor of Science naslov je dobil leta 1923 na St. Louis universi, doktorsko diplomo je pa prejel dne 4. junija, 4.925 od r^vnoiste šole. »t^Man času je pr. Perko dovršil tudi štiri-letno vojaško zdravilsko in drugo prakso, vtfled česar je bil imenovan pr vim poročnikom zdravilskega rezervnega kora. Od 1. julija 1925 do sedaj opravlja Dr. Perko službo hišnega zdravnika v anani bolnišnici sv. Aleša v Clevelandu, poleg tega ima pa še svoj urad \ Newburgu. Dr. Perko si je že od prvih šolskih let nekaj pomagal s tem, da je bil raznašalec in zastopnik prvega in najstarejšega lista v Clevelandu "Ameriška Domovine." Vsled njegovega marljivega delovanja tudi ko visokošolec je Tony Perko ti. list v Newburgu zelo razširil; vse to je delal poleg študiranja v svojih prostih urah. Dr. A. J. Perko je član društva sv. Jožefa, št. 146. K. S. K. Jednote, član reda Kolumbovih vitezov, Cleveland, O., in član šolske bratovščine Phi Beta Pi. Njegov oče je pa že večletni član društva sv. Vida. št. 25 K. S. K. Jednote. Ce enkrat izražamo novopo-ročencema naše najiskrenejšc častitke! DR. ANTHOiNY J. PKtlKO Znani cvetličar Jim Slapnik bo v svrho te poroke cerkev sv. Vida kar najbolj »sijajno okrasil s samimi pestrimi krizan-temami. Gotovo je še marsikomu v spominu poroka najstarejšega sina Grdinove družine Mr. Anton Grdir.a ml. vršeča se 1. maja t.l. Ker bo pa prihodnji četrtek storila slovesno zakonsko obljubo pred altar-jcm najstarejša hčerka Grdinove družine poleg svojega izvoljenca Dr.«Perkota, pa* obeta ta poroka prekositi celo ono, prvo. Vsi prijatelji in znanci Grdinove ter Perkotove družine so uljudno vabljeni, da pridejo v četrtek ob 10. uri v cer-ker sv. Vida. ko se vrši slovesna poročna maša. Novi šerif mesta Chicago umrl. Chicago. 111., 16. novembra. — Dosedanji okrajni blagajnik in novoizvoljeni šerif Patrick J. Carr je danes po dvatedenskem bolehanju umrl v Mercy bolnišnici; zbolel je ravno na dan volitev dne 2. novembra. MISS »CATHERINE C.RDINA Naj pri tej priliki še nekoliko omenimo o življenju naših novoporočencev: Nevesta, Miss Katarina Gr-dina, starejša hči našega so-brata glavnega predsednika šteje 23 let. Spada k društvu Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote. Rojena je bila v Clevelandu. Po dovršitvi farne šole pri sv. Frančišku je študirala Štiri leta na Notre Dame višji šoli; zatem si je pa izbra- Obsojen bankir. New Castle, Pa., 17. novembra. — Vsled potvarjanja knjig in goljufije je bil bivši predsednik tukajšnje First State banke, Victor Doyno obsojen na poldrugo leto ječo v Allegheny okrajni prisilni delavnici. Društvo sv. Jožefa, št. 2, 'odpravnine iz poškodninskega Joliet, I1L sklada. Na strani 61 Finan- Članom našega društva se čnega poročila glavnega tajni-naznanja, da imamo običajno ka, predloženega na zadnji kon-adventno skupno spoved v so- venciji, čitamo, da je bilo zad-boto, dne 27. novembra, in dru- nja tri leta izplačanih enajst gi dan. to je v nedeljo 28. no-, odpravninskih slučajev v skup-vembra pri osmi maši pa skup- nem znesku $5,100; ta denar no sv. obhajilo. Zatorej s tem se je vzelo iz poškodninskega opozarjam člane našega dru- sklada. K temu pipštejmo še štva, da naj vsakdo opravi svojo vsakoletno versko dolžnost, odpravnino izplačani meseca septembra t. 1. $600, toVej sku- da bomo nastopili v velikem |paj $5,700. številu. Zbirali se bomo 15 mi-! Zdaj pa nastane vprašanje, nut pred osmo uro v stari šoli. Dalje bi tukaj opozoril vse one člane našega društva, ki so bili že obveščeni radi neplačanih prispevkov društva, da po- na kak način bi se moralo pri naši Jednoti izplačevati odpravnino? To nam je tajnik našega društya natančno pojasnil, ko nam je na tej seji pre- ravnajo svoj dolg v na j kraj-j či tal opombo v resoluciji glav sem času. Ako morda kateri nega urada na glasovnici VII izmed prizadetih ne more stva- < splošnega glasovanja iz leta ri poravnati, naj sfe zglasi pri j 1922, ko je bila odpravnina tajniku ali pa na seji. Pomni-;sprejeta. Opomba se glasi: te. da kateri ne poravna svoje- i "Glavni predsednik naj se ga dolga, ali se ne opraviči, bo ozira na slične prošnje le v ta brezobzirno suspendan. Kaj kih slučajih, ako razvidi, da se pomeni suspendacija, vam men- zamore odpravnino kriti iz zada ni treba razkladati. Zato- dostnega poškodninskega skla-rej vas ponovno prosim, da po- da, ne da bi se zato poškod-ravnate svoj dolg brez vsakega ninski asesment zvišalo." odlašanja; s tem prihranite Naše društvo ni nikakor na-tajniku veliko nepotrebnega de- sprotno izplačevanju odprav-la. sebi pa morebitne neprilike. nin; s tem se odpomaga dotič-S sobratskim pozdravom, nemu omilovanja vrednemu čla-Louis Košmerl, tajnik. nu. pa tudi Jednota je vsled --tega nekaj na dobičku v smrt- V A BILO NA LETNO SEJO ninskem skladu. Treba je pa Iz urada tajnika društva sv. V"i- • v tem oziru ravnati samo do da. št. 25. Cleveland, O. gotove meje in na podlagi skle-Na zadnji mesečni seji je bi- , pa VII. splošnega glasovanja, lo sklenjeno, da bomo imeli me- kakor označeno. Kaj nam po-seca decembra samo eno sejo, maga, če smo vsled tega v mi-in sicer prvo nedeljo, dne 5. de-; lijonskem solventnem smrtnin-cembra; to bo zaeno glavna ali skem skladu za nekaj stotakov letna seja. ko bo treba voliti na boljšem, v poškodninskem novi odbor in odobriti nova pra-1 skladu je pa deficit, katerega vila našega bolniškega oddelka, moramo doplačevati s poseb-Z zborovanjem se bo pričelo nimi nakladami. Ako bo glav-točno ob 1. uri dopoldne v na- ni odbor še v bodoče izplačal vadni (Knausovi) dvorani. Pri- več odpravnin iz tega sklada, dite vsi pravočasno, ker seja bo gotovo čez par mesecev zo-bo otvorjena točno ob določe- pet razpisan izvanredni poškodnem času, da ne bo ista vsled j ninski asesment. obširnega dnevnega reda tra-, Naš nasvet glavnemu odboru jala predolgo. je, da naj se z izplačevanjem Asesment bom pričel v dvo- odpravnin za nekaj časa prene-rani pobirati že ob 9. uri dopol- ha, dokler se ne nabere primer-dne. Pridite plačat že dopol- na rezerva v poškodninskem dne in ne odlašajte na sejo. skladu. Vsakdo, kdor je kaj društvu K sklepu še naše društvo iz-na dolgu, naj poravna stvar na javlja, da ne bo več plačalo note j seji, ker jaz moram meseca benega posebnega poškodnin-decembra sestaviti celoletno fi- skega asesmenta, ki bi nastal nančno poročilo. Imena onih, vsled gorinavedenega vzroka, ki ne bodo poravnali svojega Za drdštvo sv. Vida, št. 25 dolga, bodo prečitana na janu-! K. S. K. Jednote, odborniki: arski seji in ž njimi se bo postopalo po pravilih. Kakor boste tudi s posebnimi dopisnicami vabljeni, vas še tem potom prosim, da se glav- V Clevelandu, O., dne 9. novem ne letne seje polnoštevilno ude- bra, 1926 hodnje mesečne seje dne 12. decembra, k«r vsakdo ve, da bo treba na tej seji voliti novi odbor za prihodnje leto. Dalje poročam cenjenemu članstvu, da smo imeli meseca septembra in oktobra posebno doklado 50 centov za našo društveno blagajno; da ne bo kdo mislil, kam gre denar. S sobratskim pozdravom, John Krumpačnik, tajnik. Društvo sv. Družine, št. 136, Wiliard, Wis. Članom našega društva se naznanja, da bomo imeli v nedeljo, dne 5. decembra glavno letno sejo, kjer bo treba voliti odbor za leto 1927. Člani in članice ste torej vsled tega uljudno prošeni, da se označene seje polnoštevilno udeležite. Ker imam še nekaj Jednoti-nih certifikatov na rokah, zato prosim vse one člane in članice, ki jih še' niso dobili, da pridejo ponje na prihodnjo sejo; to velja tudi za stariše, ki imate otroke vpisane v mladin skem oddelku. Pridite, da boste dobili vse potrebne listine, ki so vaše. Naznanja se tudi vsem onim. ki niso zavarovani pri društvu za bolniško podporo, da mora vsak tak član ali članica plačati meseca decembra poleg rednega asesmenta še 65 centov, in to v pokritje društvenih stroškov. Člani, ki ste zaostali z vplačili mesečnih asesmentov, ste pa prošeni, da dolg prihodnji mesec poravnate. S pozdravom, Ludvik Perušek, tajnik. Anton Strniša, predsednik. Anton J. Fortuna, tajnik, Ignac Stepic, blagajnik. (Dr. pečat) ležite. Pridite tudi oni, katerih nikdar ne vidimo v zboro-valni dvorani. Najbolj važna točka prihodnje seje bo volitev uradnikov za prihodnje leto in čitanje pravil bolniškega oddelka. Toliko vsem cenjenim sobra-tom v naznanilo in ravnanje. S pozdravom, Anthony J. Fortuna, tajnik. IZJAVA Iz urada društva sv. .Vida, št. 25, Cleveland. O. Ker je bil za tekoči mesec iz glavnega Jednotinega urada zopet razpisan izredni poškod-ninski asesment v znesku 50 centov na vsakega člana in članico, je prišla ta točka na naši minuli seji dne 7. novembra v debatiranje. Vsi navzoči člani so se hudo pritoževali zaradi te posebne naklade. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se priobči v "Glasilu" posebno izjavo, in opozori glavni odbor na sledeče dejstvo: Mi smo se prepričali, da je bil gornji posebni asesment razpisan vsled tega, ker se je zadnja tri leta izplačalo preveč Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa. S tem pozivam vse člane na sega društva na glavno letno sejo v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. Vsi člani so prošeni, da se te seje udeleže; katerega ne bo, bo plačal globo (ka zen) po društvenih pravilih. Vsi člani, katerim je mar napredek društva so dolžni udeležiti se glavne letne seje. Na tej seji bo na dnevnem redu tudi volitev novega odbora za leto 1927 in ob enem za rešiti še več drugih važnih stvari. Tudi so prošeni oni člani, ki dolgujejo društvu na asesmen-tu, da poravnajo zaostalo, da bo mogoče staremu odboru izročiti čiste račune novemu odboru. Torej vsi člani pridite na sejo dne 5. decembra! . S pozdravom, John Skoff. tajnik. Iz urada društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 9t, Sublet, Wyo Naznanjam vsem članom našega društva, živečim v okolici Diamondville in Kemmerer, da bi se polnoštevilno udeležili pri- IZJAVA Iz urada društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland. O. Ko se je vršila zadnja redna seja našega društva dne 1. novembra, so se vse članice hu-dovale zaradi posebnega poškodninskega asesmenta, ki je bil uradno razpisan za tekoči mesec. Sklenjeno je bilo, da naj se potom "Glasila" opozori glavni odbor Jednote, da bi se glede plačevanja odpravnin v bodoče ravnal po pravilih, oziroma po točki, ki je bila sprejeta pri sedmem spfošnem glasovanju leta 1922. Ta točka jasno kaže, da se odpravnine lahko izplačuje le v slučaju, če je v poškodninskem skladu zadosti denarja, ne pa da bi se zato po-škodninski asesment zvišalo, kar se je že večkrat pripetilo Ako bo šlo s plačevanjem odpravnin še po starem načinu dalje, bomo imeli vedne posebne naklade za poškodninski sklad, kar članstvo zelo razburja in jezi. Za društvo Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote, Odbor: ' Helena Mally, predsednica, Frances Ponikvar, tajnica, Frances Debevc, blaga j niča. (Dr. pečat.) Cleveland, O., dne 3. novembra, 1926. Naznanilo in vabilo Iz urada društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., se naznanja vsem članicam našega društva sklep zadnje mesečne seje, da se bomo udeležile veselice, katero priredi pevski klub "Danica" v nedeljo, dne 28. novembra v South Side Turn dvorani. Sklenjeno je bilo tudi, da se bomo udeležile veselice ali ta-kozvane "Hardtime Party," katero priredi društvo "Sestre Slovenije," št. 7 v soboto zve čer dne 4. decembra v Kralje vi dvorani; zbiramo se ob osmih zvečer v cerkveni dvorani. Torej ste uljudno vabljene vse cenjene članice, da se v obilnem številu udeležite obeh veselic. Ako se me ne udeležimo veselic drugih društev, tudi me ne moremo pričakovati, da bi se druga društva udeležila naših prireditev ali veselic. Vstopnice za obe veselice lahko vale; kar razveselilo me je ko sem videla z odra toliko občinstva. Zdaj sem popolnoma prepričana, da "vohcet" res vsakdo rad vidi. Ta prireditev nam je dala priložnost za velik korak naprej, kar pa žalibog ni šlo vse po sreči. Prišel je namreč nekdo in nam odnesel s svojimi strupenimi prsti bankovec za dvajset dolarjev; to je bil ves dar, kar smo ga dobili za naša novoporočenca. Vzet je bil na odru; seveda ni bil vzet samo meni, ampak vsem članicam našega društva skupaj, 100 po po številu. To ne bo pozabljeno, dokler živim; in 3amo to trdim, da tako težko pridobljen denar ne bo imel uspeha onemu dolgoprstnežu; društvu pa bi bilo v veliko pomoč. S tem pa jaz ne mislim nikogar žaliti, še manj pa sumiti, kar je bilo naših dobrih igralcev, ker sem prepričana, da je vsem hudo, kdor bo to izvedel in si stvar morda napačno tolmačil. Lahko si vsakdo predstavlja, kako je omenjeni oder dobite pri tajnici našega društva. S sestrskim pozdravom, Mary Arch, tajnica. POZIV NA GLAVNO SEJO društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, W«ft Park, O. Glasom sklepa zadnje seje se vrši glavna letna seja našega društva v nedeljo, dne 5. decembra (prvo nedeljo) v Jugoslovanskem Narodnem Domu kot po navadi, in sicer se prične seja točno ob eni uri popoldne, Asesment bom pričel pobirati že eno uro prej; med sejo ga ne bom pobiral. Zato pridite vsi že prej na sejo, ne pa čakati, češ, saj se ne mudi. Dolžnost vsakega člana in članice je, da pride vsak na to glavno sejo, ker bo treba mno-čo stvari rešiti in tudi izvoliti novi odbor za leto 1927; Na tej seji moramo tudi rešiti vprašanje glede bolniške centralizacije. Na zadnji, zato sklicani seji se je razmotrivalo o tem in tudi volilo. Rezultat volitve je bil en glas večine za odstop iz centralizacije. Zato j zgrajen, da lahko vsakdo zadej se je stvar preložila na glavno gori pride; na to bo treba dati letno sejo 5. decembra t. 1. več pozornosti pri drugi priliki V gotove debate, katere či- j Prav lep dobiček smo napra-tam v "Glasilu" za danes ne! vili, ali vseeno bi bilo dobro še bom posegal, dasi se tudi nas onih $20 več. To sem napisala tiče; o tem morda o priliki. |zato, ker mi vest ne da druga- Torej bratje in sestre dru-{če, kar mi izvolite oprostiti, štva št. 172; pridite vsi na se-1 Zadnjič sem pisala, da ime-jo dne 5. decembra, točno ob 1.'na neveste ne povem; danes ga uri popoldne, da se kot pravi pa bom. V igri "Svatba pri bratje in sestre pogovorimo za' Andrejevih," je bila za neve-napredek in procvit našega sto Mrs. Mary Peternel, pred-druŠtva in K. S. K. Jednote. sednica našega društva. Kaj, Na svidenje dne 5. decern- ali ni bila res lepa ? Ženina je bra! igral John Potočnik. Ali ni bil Josip Grdina. tajnik. res zavber fant? Takih izbra- u --, nih ženinov je malo. Njegov Društvo sv. Vincenca, št. 186,loče in mati sta bila Frank Elkhart, Ind. Strah in H. Yurcich, nevestini Dne 12 decžembra ob 2. uri stariši pa Frank Tušar in J. popoldne se bo vršila letna se-! Koritnik. Tista poredna Fran-ja našega društva. S tem ste1 cka, ki se ni hotela možiti je prošeni vsi člani in članice te- bila pa M. Koshar; njeni stariši ga društva, da se gotovo vsi j so bili Frank Pirjevec in Fran-udeležite prihodnje seje. Ni- ces Tanko; vlogo onega zgo-hče naj ne išče kakega vzroka, vornega mešetarja, ki jih je ta-da bi ostal doma. izvzemši če ko ženil je igral Frank Koželj; bi bil bolan. Enkrat v letu se'dekla Nežka je bila Mary Ul-gotovo vsakdo lahko potrudi, j čer; starešina Frank Pirjevec, da pride na sejo; že itak nas jstarešinka pa Mary Pirjevec. je malo, in več je takih, ki ni-! Oh, ja, tista klepetava Mar- štev, in se ne morejo obenem vse seje udeležiti, smo določile našo sejo na prvo nedeljo, dne 5. decembra. Članica, ki se ne udeleži glavne seje, bo plačala $1 kazni v društveno blagajno; izjema je samo bolezen ali če članica kje drugod živi. Glavna seja je velikega pomena za vsako društvo; na isti se izvoli odbor za celo leto ter se začrta pot do napredka, ali kakor si šame izberete. Zatorej pridite vse. Ako katera želi biti v društvenem odboru, bo mesto lahko zasedla, kajti mene je tako potrla tista nesreča na tej igri, da bom odlomila svoje tajniško breme, ako bo le mogoče. Še enkrat vas prosim, da pridete vse na prihodnjo rfejo dne 5. decembra v Indiharje-vo dvorano. Sosestrski pozdrav, Helen Yurehich, tajnica. vse TO IN ONO IZ COLLINWOOD Pokonvenčni dopisi in članki od strani raznih društev in posameznikov se nam v Collin-woodu nikakor ne vidijo tako po vol j ni, kot so bili predkon-venčni, posebno v patr slučajih. Vse kar pride izpod peresa dobropoznanega sobrata iz Jo-lieta Jakoba Šega-ta, je vse kaj drugega, kot pa bi bilo za pričakovati. Iz vseh njegovih člankov odseva edinole predba-civanje, napuh in splošno ruvanje v prvi vrsti proti vsem zdravniška preiskava za nove prosilce in prosilke. Pristopnina v društvo kakor tudi v Jednoto, zdravniška preiskava in vse drugo je popolnoma prosto do novega leta. Zadnja, skupna zdravniška preiskava se torej vrši v sredo 1. decembra in se s tem nudi. vsem, ki žele pristopiti v do-* bro društvo in Jednoto, zadnja in najlepša prilika brez posebnih potov. Vsako leto, bodisi že tako ali tako, mora biti zvezano s krat-kočasenjem. veseljem in zabavo. Tako je tudi sklep našega društva, da se v sredo, to je danes 24. novembra (Zahvalni večer) po trudapolnem delovanju v vseh ozirih, enkrat vsi skupaj snidemo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ter se prav pošteno pozabavamo, na-plešemo itd. Naravnost me ima že "firbec," ako bomo v resnici enkrat vsi skupaj na prijazen način vporabili en večer. Drugi smrtni slučaj smo imeli v našem društvu, ko smo izgubili sobrata Andrej Kofola, doma iz Tolminskega v 52 letu svoje starosti, katerega smo spremili v četrtek 18. novembra k zadnjemu počitku. V stari domovini zapušča dve hčeri in enega brata. Pozdrav vsemu članstvu našega društva kakor tudi cele Jednote. Frank Matoh, tajnik. so bili tekom leta prav noben-krat na seji. Vsakdo naj ve. da meni sami ni mofeoče reševati društvene stvari; po pravilih jih tudi sama reševati ne smem. Zato vas prosim cenjeni člani in članice, zanimajte se vendar malo bolj za društvo in udeležujte se bolj redno mesečnih sej. Ako bomo tako zanemarjali seje, bomo sami krivi, da ne bomo napredovali. Nikdo naj ne reče: "Kaj mi mar seja!" Tam ima vsakdo pravico govoriti brezj izjeme, prvi kot zadnji član. In navzoči naj bodo samo člani in članice društva ;nihče drugi naj ne sili vmes, ki ni morda član, da s tem moti celo zborovanje. Zato se ne bo nikogar pustilo zraven, ki ni član. Vsi Člani našega društva ste pa še enkrat prošerii, da dne 12. decembra ob dveh popoldne gotovo pridete na sejo, da bo'm za-mogla sestaviti celoletni račun: volil se bo tudi odbor za bodoče leto. Vsakdo ima pravico jeta, ki je jajca in kurjad pobirala je bila tudi Mrs. M. Peternel. Kako se je veselila, da bo dobila pijačo in denar ter kaj za pod zob; pa ji ni šlo; samo enkrat se je dobro zastonj najedla, drugič je morala pa bežati, da jo ni skupila po plečih, ker je Andrejeve tako v sramoto spravila; končno so jo pa le "pogruntali." Mrs. Peternel, predsednica društva je prav dobro dovršila obe vlogi, in tako tudi vsi drugi igralci; seveda jaz se ne morem hvaliti, ker je vsak svojih misli; toda kolikor oseb sem že slišala, je prav vsakdo našo igro pohvalil.. Tukaj naj bo izrečena najlepša zahvala prvič vsem našim igralcem in igralkam, ki ste se potrudili za pomoč in šli nam na roke. Drugič hvala našim pomočnikom in vsem udeležencem iz daljnih naselbin, sobra-tcm in sosestram; sploh vsem skupaj kličem v imenu društva: Hvala! Dalje ne smem pozabiti naše- glavnim odbornikom, kakor tu- . . 0 . , , in di proti vsemu današnjemu siJ Novice iz Springfield, 111. stemu poslovanju naše Jednote. J,riporočati bi bilo, da svoje zmožnosti v pisanju uporabi v koristnejše namene, za splošen dobrobit in napredek Jednote. Ako ima pa namen nadaljevati s takim pisanjem, si naj svoje duhovitosti rajši zapiše v svoj Dan premirja in zabave. Springfield, III. — Na dan premirja (Armistice Day) 11. novembra smo imeli v našem mestu veliko patrijotično parado, katere so se vdeležile mnogotere organizacije ter vse šole, župnijske in javne. Tudi žepni zapisnik, ne pa dajati ta- "aša ženska šola je bila do- bro zastopana. Vsi šolarji so bfli za to primerno oblečeni ter pritožiti se le na tej seji. ako j ga dobrega glavnega predsed-kateremu kaj ne ugaja, nikdar j nika sobrata Anton Grdina za pa ne izven seje! Seje so zato, da skupaj delujemo, se pritožujemo ali pa odobrujemo. Pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jednote. Mary Oblak, tajnica. ZAHVALA Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 1%, Gilbert, Minn. V dolžnost si štejem poročati o naši igri "Svatba pri Andrejevih," ki jo je priredilo društvo Marije Pomagaj, št. 196 K. S. K. Jednote dne 14. i novembra 1.1. Zares je bil to lep večer in dvorana napolnjena, kar je bilo pričati tudi lepega dobička. Tako velike udeležbe nismo skoro pričako-, njegov dar in glavnega tajnika sobrata Josip Zalarja in vrhovnega zdravnika sobrata Dr. Josip V. Graheka. Lepa hvala vsem skupaj. Javno zahvalo izrekam tudi Cooperative Flower Mill Co., ki nam je darovala 200 funtov fine moke; priporočam članicam, naj jo vsaka enkrat kupi, ker se bo ta moka vsem dopa-dla. Naznanjam tudi, da se bo zadnja ali glavna letna seja vršila prvo nedeljo v decembru ob 2. uri popoldne v navadnem prostoru. Vzrok je ta, ker ima tudi društvo sv. Ane J. Š. K. Jednote sejo drugo nedeljo. Ker je veliko članic obeh dru- ke stvari v javnost. V splošno korist in zadovoljstvo celokupnega članstva moram povdariti, da je tudi jako neumestno, prepozno in obenem prezgodaj, kar se piše od strani ženskega članstva zadnje čase. Resnica je, da potrebujemo več ženskih moči v glavnem odboru; da se pa to ni zgodilo na zadnji konvenciji, so si v največji meri krive delega-tinje same. Več edinosti, več dobrih nasvetov pred konvencijo in obenem več sporazumlje-nja med seboj na konvenciji, pa bi bilo doseženo, kar si žele same in ž njimi pretežna večina vsega članstva Jednote. Štiri leta imamo časa do drugega glavnega zboroV&nja; opustimo tedaj zakasnela razmotrivanja in se rajše potrudimo po svojih najboljših zmožnostih izpopolniti kar mogoče še danes ni popolnoma v redu. Na vsfck način je po toči prepozno zvoniti. V naši naselbini na primer smo se že lotili dela, za večjo, popolnejšo in uspešnejšo K. S. K. Jednoto. Prvi sad pričete kampanje meseca novembra se je že pokazal na zadnji redni seji našega društva sv. Jožefa, št. 169, ker smo pomnožili število za 27 novih članov in članic. Kot vse izgleda, tudi na glavni seji v decembru ne bomo zborovali brez sprejema velikega števila novih kandidatov. V Hi majhne in velike ameriške zastave. Na čelu našega oddelka je korakal naš g. župnik, stotnik Mažir. v vojaški uniformi kot kurat 130. infan-terijskega polka. Naš fant Mike Kolaz je bil njegov po-bočnik. Ob nagrobnem spomeniku padlih vojakov našega mesta je stotnik Mažir otvoril vojaške in patrijotične ceremonije z molitvijo. Molitvi je sledilo popevanje patrijotičnih pesmi in govorov. Vojaški oddelek 130. regimenta je oddal tri strele v čast vojakom, padlim v raznih vojnah v obrambo naše ameriške domovine. Trobentači so zatrobentali žalujko (taps) in sklepna molitev je zaključila slovesne obrede. Kako veselo je biti med Amerikanci in to celo ob slovesnostih, ki človeku privabijo solze v oči. Amerikanec, od predsednika Združenih Držav do zadnjega policista, se ne sramuje javno odkriti in skloniti svoje glave v goreči molitvi pri vseh slovesnih prilikah. Zato mu pa Bog tudi nakloni svoj blagoslov pri njegovih podjetjih. Amerikanec je povsod in pri vsaki priliki spoštljiv napram našim katoliškim duhovnikom in to še osobito napram našim slovenskim. * , Mislim, to je tudi edina uteha ta namen polagam na srcaino-;. , . ... , , v, . ... . i naših slovenskih duhovnikov, vsem članom m clanicam naše- ... • . . , ' a -i u-i 11 jiker Jlh imaJ° Amerikanci tako ga društva, da ^e bil sklep zad-> aA£ ■ .. , ., .... radi m jim gredo povsod na nje seje, pridobiti za božično . „ ' * , , ., * ., , «... , . roke. Kjerkoli po raznih nase-darilo 50 novih kandidatov m K- . . ^ ' " kandidatinj za naše društvo in ^ S1°V^Cl ^J16^0 Ame" Jednoto. še nikdar ni bilo ni- Pranja cer- česar sklenjenega pri nas, daj*™ " "P^vanja do svojih ne bi bilo tudi storjeno. Zato- ^f"*1 t**^' ^ - T rej potrudimo se vsi skupno, da ■wdn? v „„ x„ ,. 4.... x__.__.____vensko cerkev in pošiljajo svo- se ta sklep tudi častno izvrši. Zapomni si tedaj, cenjeni član in članica, ter si obenem misli, da brez tvojega sodelovanja ne pošiljajo jo deco v lastno svojo šolo, tam Slovenci tudi po amerikansko napredujejo; imajo svoje velike bo vse popolno izvršeno. Na- proda;>*lne;. obrti in delo po pi-govarjaj torej svoje sorodnike, T™ fvthkl.h ter 80 prijatelje, otroke in znance, " V in ter jih pripelji v sredo 1. čt- ^ »°l}Ucmh uradlh *luz-cembra ob sedmi uri zvečer v IT" Kjer ** naše ljudstvo spodnjo cerkveno dvorano na Z" z, zatvorienimi ušesi Holmes Ave., kjer se bo vrfihJ^ ^ ljem in zraven 9e še ziblje sladkih sanjah o velikanskem "napredku," tam najdeš naše Slovence najbolj revne na du hu, duši, telesu in — žepu. Naši socijalisti nimajo ničesar, ra-razen velika usta in visoko gla vo, ki se kakor prazno klasje dviga \ zrak na bogatem polju ameriške pšenice. In to ne velja le o socijali stičnih skupinah in društvih isto vetja tudi o nekaterih posameznih društvih naših Jed-not. Kjerkoli taka društva sledijo le -kričačem in ljudem ki si morajo svoja spričevala da so "izvrstni katoličani" iskati pri Nemceh in Ircih, v takih naselbinah društva povsod na zadujejo in so gnjiloba na še precej zdravem telesu naših Jednot. Tako gnjilobo smo imeli pri rajni Barbari, Forest City. Glavni uradniki so zadremali, nalezljiva bolezen so-cijalizma se je nagloma širila in že pred desetimi leti je Barbara. Forest City, vrgla ban-dero sv. Barbare na smetišče in je danes ena najbolj zagrizenih nasprotnic in sovražnic naše sv. vere in slovenske na rodnosti. Sv. misijon dne 28. novembra, na prvo adventno nedeljo. Rev. Vencel Solar, benedik tinski misijonar, bo otvoril sv. misijon v naši slovenski cer kvi sv. Barbare. Za ta sveti čas se že dolgo pripravljamo z molitvami, osobito na čast sv. Tereziji, Mali Cvetki. Ker je springfieldskim Slovencem hudi duh zasekal globoko rano, mi čutimo, da smo preskromni, da bi sami brez pomoči pobožnih Slovencev po drugih naselbinah mogli zmagati. Zato. mili naši bratje, ki gotovo poznate slepoto zapeljanih žrtev našega naroda, ne bodimo enaki brato-morilcu Kajnu, ki je Bogu odgovoril : "Sem ali jaz čuvaj svojega brata?" temveč v teh treh tetinih pridružite se nam tudi ,vi v vaših zasebnih in javnih po-božnostih in osobito še pri prejemanju Najsvetejše Skrivnosti altarne. Prosimo tudi vas, častiti slovenski duhovniki, vi svetle zvezde — voditeljice našega ljudstva, vi, ki dan za dnevom trpite, se trudite v gorečnosti in zatajevanju samega sebe. vi, ki poznate nesrečo našega ubogega naroda bolje kot katerikoli zdravnik, prosimo vas. spominjajte se springfield-skih Slovencev pri sv. mašah in molitvi vašega brevirja in osobito še, kadar pri vaših obiskih v sanktuarijih sami klečite in se pogovarjate s Kristusom Gospodom, naj bi se med časom našega sv. misijona milostno vstavil v Springfieldu, kakor ob času, ko ga je slepec naprosil: "Gospod, da sprevi-dim." Prosite Ga z nami vred, da bi se s čudežno svojo roko dotaknil oči naših nesrečnih slepcev, da bi med tem svetim misijonom zopet zagledali luč sv. vere, da bi tej luči potem stalno sledili in rešili svoje duše. Sv. misijon bo trajal teden dni, od prve do druge ad-ventne nedelje. Nedeljske sv. maše bodo, kakor po navadi, ob sedmih, devetih in desetih. Večerna pobožnost s podukom in misijonsko pridigo ob pol osmih. Spovedovalo se bo vsak dan zjutraj, popoldne ob treh in zvečer po sklepu pobožnosti. Med tednom bodo sv. maše ob pol šestih, osmih in devetih. Slovenski, slovaški, poljski, nemški in angleški molitveniki, rožni venci ter raznovrstne druge devocijonalije bodo na prodaj v naši dvorani Slovenija že ob začetku misijona. Slovenci vsi ste uljudno vabljeni, da se s pobožnostjo udeležite sv. misijona. Za mnoge izmed nas je to poslednji klic Dobrega Pastirja. Slovenski raisijoni so v Ameriki že redki radi' pomanjkanja slovenskih misijonarjev. Farno iegnanje. Na god sv. Barbare, patrone naše župnije, to je v soboto. 4. decembra, bo posebna božja služba ob devetih zjutraj. Pra vo "žegnanje" pa bomo obha jali v nedeljo, dne 5. decembra, ob sklepu sv. misijona. Rana peta sv. maša bo isto nedeljo ob sedmih na čast sv. Barbari za žive in rajne člane društva sv. Barbare, št. 74 K. S. K. Jednote. Med sv. mašo bodo člani prejeli skupno sv. obhajilo. Rumunska kraljica. Minuli teden smo imeli izredno čast pozdraviti rumunsko kraljico Marijo ter princa Nikolaja in princezinjo Ileano Vse mesto je bilo v praznični obleki. Guverner države Illinois s svojim spremstvom ter nekaj najodličnejših naših državljanov in meščanov so bili v sprejemnem odboru. Tudi Slovenci smo bili častno zastopani po našem župniku, štabnem stotniku Mažirju. Bil je na odru v uniformi s štabom generalnega adjutanta naše države. Na kolodvoru je general Black kot guvernerjev zastopnik kraljico pozdravil. V dr žavnem arzenalu, kjer se je vr šil oficijelni sprejem, je kraljico ter njene otroke pozdravil guverner Small sam. Kraljica mu je v kratkih besedah lepo odgovorila. Na to je bil ves sprejemni odbor kraljici ter spremstvu predstavljen. Kraljica je vsem posameznim članom segla v roko in z nekaterimi spregovorila par besedi. Ta čast je zadela tudi našega stotnika Mažirja. Ko jej je povedal, da je Jugoslavija njegova domovina, je bila kraljica vidno razradoščena. Sprejem je bil zelo oficije-len, a vendar ne napet. Po sprejemnih ceremonijah v državnem arzenaluP se je kraljica s spremstvom in sprejemam odborom v 32 avtomobilih peljala h grobu narodnega mu-čenika. bivšega predsednika Združenih Držav, Abraham Lincolna. Na grob je položila venec. Kmalu na to se je vrnila na svoj poseben vlak ter odpotovala v Chicago. % Poročevalec. Za Slovenski Dom v Greater New Yorku. New York, N. Y. — V zadnji številki "Glasila" je G. T. dopisnik povedal svoje mnenje glede nameravanega Slovenskega Doma v Greater New Yorku. Njegova izvajanja so bila pravilna in popolnoma na mestu. Da nam je Slovenski Dom potreben, je vsakemu jasno. Pri vsem tem pa imamo v naši naselbini nekaj rojakov, ki nasprotujejo tej ideji, dasi so v srcu dodobra prepričani, da krvavo potrebujemo svoje lastno shajališče tako za društva kot za posameznike. Zakaj se ne morejo ogrevati za svoj dom in zakaj mu celo nekateri odločno nasprotujejo, mi kar ne gre glavo. Vendar pa je vesel pojav, da je večina nas na oni strani, ki delujemo *na to, da čim prej pridemo do lastnega Doma. Zuaj imamo lepe jesenske dneve in obiskujemo se med seboj ter se shajamo pri društvenih sejah in prireditvah. Zdaj imamo najlepšo priliko, da se med seboj o tem razgo-varjamo in obenem agitiramo. Sicer je odbor za Slovenski Dom postavil svoje agitatorje, toda agitirati mora vsakdo, ki mu je kaj do tega, da enkrat kaj dosežemo. Priporočal bi tedaj, da se sedaj vsi zavzamemo, da bomo pridobili za to prekoristno in potrebno stvar kar največ somišljenikov, da bomo res mogli v doglednem času kaj doseči in pokazati. Vsi na delo in imeli bomo uspeh! Prijatelj napredka. Evelet h, Minn. — Star pregovor pravi: "Kdor molči, trem odgovori." Jaz pa danes temu nasprotujem, ker so se ravno trije odregnili ob mojo osebo, oziroma na članek, kate rega sem pisal v "Glasilu.' Moj hamen ni bil nikogar žaliti in kdor hoče prav čitati in pomisliti. bo sam sprevidel ali sprevidela, da je resnica, kar sem pisal. Ker se sosestra Gottlieb čuti tako užaljena in pravi, da je bilo vse mirno, dokler se ni začelo vprašanje splošne centralizacije, katero sobrat Shukle tako goreče zagovarja. Da, zagovarjal sem jo in jo bom, ker le v centralizaciji je mogoč splošen napredek K. S. K. Jednote. In kdo je začel delovati za takozvani prepir o centralizaciji ? Prečitajte resolucijo, katera je bila predložena pri društvu sv. Alojzija, št 47 K. S. K. Jednote v Chicagu, 111., dne 10. julija, 1926, po so-bratu John Gottlieb (kateri je vaš ožji sorodnik), in videli boste, da ni bilo to nobeno pripo ročilo, ampak direktno dikta torstvo, katerega članstvo, katero hoče pošteno soditi, ne pri-poznava. Na vprašanje, kdo je kriv, da je imelo 8,000 članic samo 42 delegatinj, seveda niso krivi možje, ampak ženske. Ker se ženske rade malo pokregajo pri svojih sejah in radi tega nočejo nove članice pristopiti k ženskim društvom, gredo rajši k moškim, kjer so njih soprogi, pa jim ni treba k sejam hoditi. Seveda to ni prav ali vendar ženske so ženske, zabraniti jim ni mogoče, ker potem bi se jim kratile pravice. In pa centralizacija jih vleče k moškim društvom. Seveda ta je nekaterim trn v peti. ali prišla bo kot je prišla N. F. C. plačilna lestvica in privadili se je bomo vsi skupaj in potem bo K. S. K. Jednota popolna mati vdov in sirot. Kar se tiče imena Jednote, mora vsak priznati, da to ime ne bo ostalo za stalno; ime bo gotovo spremenjeno prej ali slej. In nameravano ime A. S. K. Jednota je bolj prikladno času sedanjosti kot je staro ime in zqkaj bi ga ne spremenili? Bratje Hrvati so spremenili ime; ali jim škodi? Gotovo ne! Ponosni so lahko, da so storili korak napredka za svojo organizacijo, pri nas je vse drugače; na konvencijo prihajajo delegatje in delegatinje, uradniki društev spadajočih tudi k drugim Jednotam; in ko pridejo debate za korist K. S. K. Jednote in za kompeticijo drugim Jednotam, taki zastopniki in zastopnice napnejo vse moči, da porušijo, kar bi kom-petiralo drugim Jednotam. In tp se je zgodilo pri 16. konvenciji K. S. K. Jednote pri glasovanju za, oziroma proti splošni centralizaciji. Torej že sedaj kličem društvom za v bo- Ali imate trakuljo? Njen« znamenja. Ce imate trakuljo, če »t* » Zdručenih driavah eden izmed tisočerih. o katerih pravijo, da jo imajo, upamo. da imate voljo isncbiti se je, predno bo tako iz-podkopala vale zdravje. da bodo nastale druge zapre-ke, katere ponavadi slede slabi prehrani. Ko se z»-dr.-ge pojaijo. in pojavijo »e prej ali slej, ne morete biti ve« zdravi. Zdravniki pravijo, da je najteiavnej-ia red rseniično djgnati navzočnost traWulje. Na prvi pogled lahko doiene-jo bolesen ledic, jeter, srca in rame druse bole* ni. V dosti slučajih zdravijo ubogega bolnika sa druge bolezni, dočim i rti« v resnici trakuljo. Ljudje se večkrat smejejo, kadar kdo omeni trakuljo. toda taki naj poglAiajo trpeči obraz iestletnega otroka, v kojega telesu je iivela .rakuljs par meseeev. če imate trakaljo, je s tem rkoro toliko rečeno, kot da ste prenehali je« t i. TrakuUa poje vso dobro hranilno snov vaie hrane, ki je namenjena xa obogatitev In os velite v vate krvi. TUoče molkih, iensk in otrok »e sdravi sa kako drugo bolezen in sicer neuspeino, dočim je njihova resnična bolesen polast — trakulja. Gotovo i namen j« te polasti ao oddajanja njenih delov, morebitna pa isguba teka i včasnim izpehavanjem. pokrit jetik. zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotiea, glavobol, občutek omedlevice a praznim it4o 4) doče: Dvema gospodoma je nemogoče služiti. (You can not serve two Masters). Kakor sem omenil, dandanes ni kot je bilo pred 25 leti; kompeticija je povsod na trgovskem in drit štvenem polju. Torej, kar na ši nasprotniki ponujajo član stvu,.to moremo tudi mi, in ne sanio to, ampak še kaj boljšega. Jaz priznavam, da so društva, katera niso v centralnem oddelku tudi lepo napredovala; ali vprašanje je: ali .more K. S. K. Jednota obstati samo s tem številom društev, in zakaj ne šteje naša Jednota najmanj 500 društev? Zato, ker ni sprejela splošne bolniške centralizacije o pravem času. To je pribita resnica, katere ne moremo zanikati. Dopisniku iz Jolieta, kateri omenja, da ni jako občutljiv, samo par vrstic: Star pregovor pravi: "Kar gre, gotovo pride, kar preide, tega dolgo ni." Tako je tudi s splošno bolniško centralizacijo pri K. S. K. Jednoti. Brat Klepec tudi od strani malo namigava proti centrali-stom in tistim, katerim staro ime ne dopade. Seveda, tisti si lahko odpomorejo, ker že živijo v Ameriki, a onim, ki so za "Kranjsko" je bolj težavno, ker Kranjske dežele večni na zemljevidu. Kar se tiče zavarovalnine, smrtne, poškodninske, do sedaj je bila prisiljena, ker ako je hotel biti član ali članica K. S. K. Jednote, je moral ali morala plačevati iste prispevke. H koncu še rečem (pa brez zamere), če bi ne bilo take politike za različne urade, bi gotovo nekaterniki drugače govorili pri raznih debatah. In v prihodnjič, ako hočemo imeti' vse po starem, nam je škoda trositi denarja; ako se gre samo za nove odbore iste lahko potom referenduma izvolimo. (DiUe na 5. strani) yiiiimiiiinxiii :xxziniixxxi7_ VARNO in TOČNO POŠLJE VAŠ DENAR V STARO DOMOVINO NAŠA SLOVENSKA DANKA The Worth American Bank IIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII SEDA J je čas, da se spomnite svojcev preko morja in jim pošljete BOŽIČNO DARILO. Slovenska banka Vam nudi najboljšo postrežbo v tej zadevi. Urad odprt vsak večer od 6. do 8. (razun ob sredah). Nakazila sprejemamo tudi po pošti. The North American Bank 6131 St. Clair Ave. Collinwoodska podružnica: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO fcixxxxxxxrxxxxxxgxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrxtxxxxgrrx'nnmirTiH i Cigarete Camels so prinesle miljonom k novo veselje ffOBBNE druge cigarete nimajo tako xelo radi kot Camel. Nobene druge cigarete tako zelo ne cenijo toliki miljoni iskušenih in uspešnih ljudi. Izmenjava Camels med tujimi je prijazna priprava za boljše razumevanje. Ker so Camels tako dobre in ker jim splošno dajejo prednost je geslo "Preskrbite au Camel I" povsod prijazna beseda. Uspeh Camels, ki je največji v zgodovini kajenja, ima svoj temelj v kakovosti. Gamete m izdelujejo iz najbolj izbranega tobaka. In temu najfinejšemu tobaku se doda duh, ki ga ni najti v nobeni drugi ciga* reti. Ako jih še niste poskusili, bodo Camels za vas nOvo razkritje v kajenju, kajti nikdar ne utrudijo okusa in nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah. Zato vam tudi priporočamo, da ugodite in razveselite svoj okus z največjim kadilnim užitkom. Največja svetovna tobačna organizacija vam priporoča— Preskrbite »i Camel! It J, REYNOLDS TOBACCO COMPANY. WINSTON-SALIM, N. C, "GLASILO K. S. K. JEDNOTE« Izhaja vsak torek. Lastnina Kranjeko-Slovenake Katoliške Jednote r Združenih državah ameriikih. •117 St Clair Ave. Uredništvo ia opravniitre: CLEVELAND, OHIO. Telefon: Randolph 3tl2 Za Člane, na leto ~ Naročnina. ....$0.84 Z* fiAtlan* ........... ...41.00 Za inozematvo ........ ...43.00 OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOMAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the intereat of the Order, laaued every Tueaday OFFICE: 6117 St Clair Ave. . CLEVELAND, Telephone: Randolph 3012. OHIO OSEBNA SVOBODA Pred kratkim je priobčil dnevnik "Chicago Herald and Ex aminer" zanimiv kratek članek pod naslovom: "Pomisleka vredno — Osebna svoboda." Avtor tega članka navaja dejstva, ki pod krinko prohibicije direktno kratijo osebno svobodo ameriškega ljudstva. Clankar Bruno Lessing piše o tem sledeče: "Glavni prohibicijski ravnatelj major Green priobčuje v neki reviji svoje skrajno zanimive članke o prohibiciji. Ker je naravno tudi sam prohibicijonist, nastopa s svojimi podanik: na zelo uljuden način, ne da bi kakega kršilca 18. amendmenta žalil. "Mr. Green omenja: 'Človek, ki se tudi samo malo okrepča s kako alkoholno pijačo, ni več normalen. Ker torej ni več normalen, vsled tega zelo ogroža javen mir. Država ima torej povsem pravico, da prepoveduje vživanje alkohola.' "Morda ima Mr. Green v gotovem oziru prav. Toda v tej zadevi je treba natančno opisati pravo normalno stanje vsakega človeka. Vsi ljudje niso enako ne po duhu (normalnosti) in ne po postavi. Poglejmo na primer našega slavnega Edisona Vsakih pet let se pojavi s kako novo iznajdbo. Ali je bil Demp. sey normalen po telesu in duhu, ker ga je Tunney premagal ? "Nastopijo časi, ko človeka razni slučaji tako potrejo in pretvorijo, da postane rad ali nerad nenormalen, oziroma du ševno pobit. Na primer prevelika žalost, prenaporno delo, preveč jedi, preveč veselja itd. Vendar tak človek ni javnosti nevaren. Tudi časa močnega čaja ali kave razdraži naše živce, da postanemo razburjeni, torej nenormalni. Ali ima država pravicc vsled tega prepovedati tudi vživanje čaja in kave? Osobitc močna črna kava močno vpliva na živce, ker ima nekak strup v sebi (coffein). "Res je, da med vsemi pijačami alkohol človeka najbolj omami, oziroma pretvori v nenormalno stanje; zato ga suhači tako branijo, kar je za en de! prav. Treba je pri tem Mr. Greenov argument smatrati z drugega stališča :kdaj ravno ga človek preveč užije in kdaj ravno preneha biti normalen, tej zadevi bi pa moral ves svet dognati in natanko opisati kaj ravno je človek normalen, če se na primer drsate in po nesreči padete v lužo, se boste po vsem životu tresli. V takem slučaju vam bo požirek viške vaše nenormalno stanje pretvoril v nor malno; žganje vas bo ogrelo in kmalu boste zopet dobri. "Še nekaj. Mnogo se piše kake pravice ima država. Samo iste, katere ji je poverilo ljudstvo. V tem oziru se ni gledalo na ljudsko voljo in pravice, ko se je na'posredovanje nekaterih fanatikov uvedlo splošno prohibicijo." Dostavek uredništva: Iz Washingtona prihaja poročilo, da se bo I. C. Andrews, vrhovni poveljnik suhačev obrnil na kon grešno zbortiico, ker je v zadregi vsled pomanjkanja viške v zdravilne svrhe. Vlada ima v svojih skladiščih samo še 15 milijonov galon te zdravilne pijače, oziroma samo še za pet let. Andrews bo naprosil vlado, da naj dovoli skuhati vsako leto tri milijone gal^n dobre viške. Ce torej kapljica dobrega rženovca pomaga bolnikom, gotovo tudi ne škoduje zdravemu človeku. V tej zadevi ima člankar Lessing popolnoma prav, ker kritizira glavnega prohibicij-skega ravnatelja Greena, ki trdi, da vsaka kapljica alkohola pretvori človeka v nenormalnega. Bolniki v bolnišnicah postanejo po Greenovem naziranju tudi nenormalni ko jim bolničarka ponudi nekaj žganja v okrepčilo. Take osebe so po Greenovem receptu tudi javnosti nevarni. Zares čudna je ta ameriška pro-hibicijska postava! KRAJEVNIM DRUŠTVOM V NAZNANJE Članstvo krajevnih društev naj vpošteva moj današnji uradni poziv, s katerim je pozvano na zelo važne, ali najvažnejše letne seje vseh krajevnih društev. Vse članstvo, moškega kakor tudi ženskega spola, je dolžno se udeležiti glavnih sej decembra meseca, in to brez vsakega izgovora; le bolezen in more-bitno važno delo, katero se ne more v službi opustiti, naj bi bila izjema, drugače pa nobenega izgovora in nobene izjeme. Kakor se zahteva opravo sv. spovedi enkrat na leto, se zahteva tudi udeležbo društvene seje vsaj enkrat na leto Ako so nekateri zanemarili vseh 11 sej, naj vsaj vpošte-vajo zadnjo to je decembrovo sejo, ker ta seja je najvažnejša. Kdor še tega ne vpošteva, potem se ga ne more smatrati za člana, ali vsaj ne za vrednega člana društva. Čitam "Glasilo," kako vedno vabijo tajniki in tajnice, da bi se članstvo bolj redno udeleževalo društvenih sej. Zdi se mi, da je vse zaman. Ce pa kdaj vabilo velja; naj velja ravno sedaj. Sedaj vas bodo ponovno vabili vaši društveni uradniki in uradnice; naj ne bodo njih vabila brezuspešna. Njim se pridružujem z vabilom tudi jaz, in sicer s tem, da vam'uradno naznanjam, da ste radi važnih zadev dolžni, da se udeležite glavnih društvenih sej vaših krajevnih društev. v Kar ste zamudili črez leto, to popravite sedaj. Dolžni ste storiti to. Prišel bo čas, ko bo treba, da bo društvo poklicano skupaj radi vas. Bo prišla bolezen ali pa smrt. In takrat se bodo vprašali kakšen Član ali članjca, ste bili vi. Je storil kaj za društvo? So vas videli kdaj na seji društva? ' Ste li vpisali katerega v društvo? In kaj ste še drugega storili za dobrobit društva? itd. Pa to ni vse, kaj se bo govoričilo še potem za vami, ko vas več ne bo, pač pa je važnost sedaj, kako da naj uzdržlmo društva in organizacijo in kako naj pospešimo istih napredek. Oni, kateri na seje ne hodijo, ne morejo ničesar storiti za njo. Store lahko samo oni, kateri se sej udeležujejo in to vemo vsi, delajo le oni, kateri zahajajo na seje. Vprašanje pa je: Ali veže dolžnost le samo nekatere? In ali imajo od napredka le samo oni korist, ki delajo za napredek? Ne, nikakor ne! Dolžni smo vsi! In koristi, od napredka imamo (smo) deležni vsi! . Kaj bi bilo z društvi in Jednoto, ako bi noben ne hotel priti na sejo društva? Vse bi propadlo. In kaj bi lahko bil o,ako bi vsi hodili na sejo društev? Odgovor jpe ta, da bi lahko štela naša Jednota več kot sto tisoč članstva. In ko bi mi imeli toliko članstva, bi plačevali manj pri Jednoti, imeli bi še več koristi in dobička pri Jednoti. Kaj pa mislite, koliko članstva se redno udeležuje društvenih sej? Jaz mislim, da samo od 10 do 20 procentov. Tisti ko se udeležujejo, so dobri, aktivni in napredni Člani in članice, vsi drugi so le za številke pri društvu in Jednoti. Kadar kateri kaj potrebuje, se obrne na društveni urad in svoje zahteva, navadno pa še taki zahtevaajo robato, ker ne vedo, kaj je urado-vanje pri društvu. Društvo mu da vse, kar mu gre, dotični pa 3e niti hvaležnega ne izkaže, niti ne prizna, da je to delo so-bratstva; obnaša se kakor bi bila to le kaka zavarovalninska družba, v katero se samo plačuje in prejema. Po tem načinu navadno ravnajo taki, ki se za seje nikoli ne zanimajo. In to ni prav, to ni bratstvo, to ni pričakovati od članstva katoliških društev. So pa še druge dolžnosti, ki vas kličejo, da se udeležite glavnih letnih sej meseca decembra. Na teh sejah bo veliko' važnih vprašanj za bodočnost obstanka društev in Jednote. Na vrsti bodo vprašanja, kako ustanoviti in širiti v društvih klube fantov in deklet. Naselbine, katere ne bodo imele tega, se ne bodo štele za napredne. Take naselbine in društva bodo zaostala za duhom Časa, in Jednota ne bo imela od njih nobene koristi. Zadnjih par let so nekatera društva poskusila s takimi klubi, in uspeh se je pokazal velik, sijajen in zadovoljiv, radi tega se vsem krajevnim društvom po vseh naselbinah priporoča, ia si ustanove v svoji sredi mladinske klube sinov in hčera, da 3e bodo isti sami med seboj organizirali, in da bodo zborovali *ami za sebe. Kdor računa, da bodo naši mlajši zborovali z nami po naših starih navadah, ta se moti. Mladina hoče biti z mladino, in isti bodo zborovali v ameriškem jeziku in sistemu; ako jih bomo mi držali od tega nazaj, bomo le škodili samim sebi in njim. ker bodo med tem Časoih Mi rajše kam drugam, kajti naše ideje so kranjske, njih ideje so pa ameriške, in to jim moramo priznati. Ako ne bomo mi njim dali tega, kar jim po vsaki pravici gre, tudi oni ne bodo spoštovali naših idej in zborovanj. Zaradi tega je zelo važno, da se na sejah decembra meseca ukrene, kako naj se po naselbinah zavzemajo za svoja mladinska društva. Najbolje je, da se ustanove mladinska nova lastna društva, v katerih bodo sami svoji uradniki in voditelji zborovanj ; kjer pa ,tega mogoče ni, tam naj pa se v starejih društvih organizirajo mladinski klubi, ki bodo vodili športne igre sami v svojemu delokrogu, seveda s pomočjo društva. Druge važne dolžnosti decemberskih sej so pa še: Da si društva na teh sejah naredijo letni program, mogoče vsakovrstnih prireditev čez leto, bodisi za obhajanje obletnice ali upe-javo slovesnega sprejema, katerega je sprejela 16. konvencija n radi ravnanja bolniških obiskovalcev in nadzorovanja bolnikov. Vse, kar se tiče celoletnega društvenega poslovanja, spada pod sejo decembra meseca. Zatorej se mora te seje udeležiti vsak društven in Jednotin član in članica. Toliko v prijazno naznanje. — Vaš sobrat, Anton Grdina, glavni predsednik. -—o- Ameriška avtomobilska industrija. . Kar osupne tujca, ko pride semkaj in vidi ogromni promet po ulicah in mrgoleče število avtomobilov. Še visoki nebotič-nikši ne napravljajo nanj tako globokega vtisa. Brez ozira na to, od koder naj prihaja, toliki promet motornih vozov, osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov, taksijev in avtobusov, pretoega vse, kar si je mogel predstavljati v »najbolj bujni domišljiji. Kajti nikjer na svetu ni motorni promet dosegel take proporcije kakor Združenih Državah. Tekom zadnjih petih let se je avto-mobilstvo v Evropi sicer jako razvilo, zlasti kar se tiče lahkih vozov, ali v primeri z ameriškimi razmerami je evropski avtomobilski promet dokaj krotka stvar. Po vsem svetu je v prometu približno 25 milijonov avtomobilov in od teh čez 20 milijonov se nahaja ▼ Združenih Državah samih. Lani je iz ameriških tovarn izšlo 4,000,000 avtomobilov; Ali si morete predstavljati, kaj to pomenja? Postavljeni zaporedoma drug za drugim, tako da ne bi bilo nič prostora vmes, bi -tvorili vrsto, ki bi obkolita polovico zemeljske kroglje po tri enem redu pa bi tvorili vrsto, ki bi segla od New Yorka do San Francisca. Sedaj je čez dvajset milijonov motornih vb. zov v tej deželi. Ker *se povprečna življenska doba avtomobila ceni na sedem do osmih let, pomenja, da je treba vsako leto izgotoviti po tri milijone novih avtomobilov, da se le nadoknadijo obrabljeni avtomobili Lahko si je predstavljati, kako orjaška mora biti industri-strija, ki omogočuje tako ogromno produkcijo — industrija, ki je v stanu izgotoviti na leto štiri milijone novih avtomobilov in povrh tega oskrbovati obrat in vzdrževanje ostalih dvajsetih milijonov avtomobilov. Statistike nam povejo, da ameriška avtomobilska industrija tekmuje z industrijo železa in jekla, svojim najbližjim tekmecem, kar se tiče vrednosti produkcije. Koliko tovarn in koliko ljudi je posredno ali ne posredno ali neposredno z av tomobilstvom, je teško reči. Konservativna cenitev trdi, da število ljudi, neposredno zaposlenih v industriji avtomobilov, znaša tri milijone. To vključuje nastavljence v avtomobilskih tovarnah za obroče ,gazo-lin, avtomobilske dele in pritik line, trgovce in prodajalce, delavce v garažah in popravljal-nfcah in profesijonalne šoferje. Koliko ljudi služi indirekt-no tej Industriji — na primer pri obdelovanju surovin, prevažanju produktov itd. je nemogoče povedati. Jasno p^ je že, da je avtomobilska industrija v Ameriki tako velika in važna, da bistveno prizadeva gospodarsko življenje vse dežele. - Surovine za avtomobilsko Mmtiija # Pod izgotavljanjem motornih vozov si ljudje dostikrat predstavljajo tovarno, v katere su- rovi materijal vstopa na enem koncu in na drugem koncu izhajajo popolnoma izgotovljeni novi avtomobili. Temu ni rav,-no tako. Moderni motorni voz je jako komplicirana skupina strojev, sestavljena od mnogih delov in enot. Izveemli ihorda eden ali dva slučaja, avtomobilska podjetja niso niti poskusila obsegati vse stopnje produkcije od začetka do konca. Zato so mnoge avtomobilske tovarne pravzaprav le delavnice za montiranje avtomobilov, dočim poedini deli in pritikline prihajajo iz posebnih tovarn, ki izdelujejo poedine dele kot lco-čijnik (body), karburetorje, radiatorje, električne priprave, obroče itd. Avtomobilska industrija vpo-rablja ogromne količine surovin. Od skupne produkcije kavčuka (rubber) v tej deželi, avtomobilska industrija baje vporablja 83 odsto. Od vsega gazolina, ki se producira v ameriški rafinerijah, gre 80 odstotkov v tanke avtomobilov, ki so v obratu. Od vsega tapetar-skega usnja avtomobilska in dustrija voprablja 68 odsto celokupne produkcije, nadalje 53 odsto vse produkcije ploščatega stekla, 29 odsto vsega alumni-ja, 12 do 13 odsto vse produkcije jekla in železa. Izmed drugih snovi, ki jih avtomobilska industrija vporablja, naj omenimo zlato, platino, dijamante, tungsten, baker, med, kositer, cink, premog, ilovico, cement, apno, kolomaz, olja, kemikalije, bombaž, volno, svilo, juto, les, steklenino itd. Kar se tiče samega jekla, neko avtomobilško podjetje vporablja 45 raznih vrst jekla, primernih za raznovrstne dele, od jekla za trdna ogrodja tovornih avtomobilov do jekla za drobne igle karbu-retorja. To podjetje, ki producira, sedem do osem tisoč tovornih avtomobilov na leto, vporablja za ogrodje teh vozov toliko jekla, da bi se z njim lahko sezidalo šestnajst nebotičnikov Woolworthove veličine. To isto podjetje vporablja na leto 250 milijonov vijakov, 500 milijonov vijakov obročkov in 100 milijonov raznovrstnih igel. Tovarniške metode ia delavci. Še bolj imponujoče kot količine vporabljenega materijala, so metode izdelovanja. Avtomobilska industrija je posel, kjer vlada najvišja konkurenca med poedinimi podjetji. Da more avtomobilsko podjetje tekmovati z drugimi in biti kos neprestanemu razvoju in napredku, mora uvajati vse mogoče stroje, ki prihranjajo delo in čas, tako da se more znižati stroške produkcije in zboljšati produkt. Podjetje,, ki se po tem ne ravna, najde kmalu, da ga druga podjetja prekašajo in izbijajo iz tekme. Mnogo podjetij se je že vdeležilo tekme, ki je začela pred kakimi dvajsetimi leti, in kakor minejo leta, vidimo, da le najsilnejša so v stanu korakati s Časom. Ako bi tu naveli seznam vseh vrst avtomobilov, ki so prišla na trg tekom zadnjih desetih ali petnajstih let, bi prav malo čitate-ljev bilo v stanu spominjati se le malega odstotka vseh imen. Število avtomobilskih tipov je vedno manjše; iztrebitev nada ljuje in bo še nadaljevala v prihodnjih letih. Kakor navaja neka znana avtomobilska revija, je samo od leta 1922 število avtomobilskih tvrdk padlo za 50 do 60 odsto. Ta razvoj pa ni le značilen za avtomobilsko industrijo. Produkcija na veliko (mass production), ta značilna poteza ameriške industrije, sili k standardizaciji, specializaciji in spojitvi poedinih stopenj produkcije. Ako — kakor je to slučaj z ameriško avtomobilsko industrijo — posledica te masne produkcije so nižje cene brez slabše kvalitete, tedaj je taka konsolidacija v korist občinstvu. Ves svet pripoznava, da ame riftka avtomobilska industrija je tako učinkovita produkcija organizacija, kakoršne svet še ni videl. Nikjer ni toliko strojev in mehaničnih priprav na domestovalo dela človeške ro ke, kakor na tem polju, in ni kjer ni sistem masne produkcije dosegel takega razvoja. 2e-nijalno izumljene priprave prinašajo avtomobilski del pred delavce in ga zopet odnašajo natančno ob pravem času, tako d adelavec stoji vedno na istem pri svojem delu. Vsak delavec mora izvršiti le neko enoto dela, na kar se komad pomakne k drugemu delavcu, ki izvrši svoje enoto, in tako dalje od de lavca do delavca, od delavnice do delavnice. Ni nikake zamude časa s nepotrebnim prenaša njem. Posebni in avtomatični stroji se rabijo v velikem obsegu, ki omogočujejo, da se delo vrši v veliki hitrici in s pomočjo nestrokovnih delavcev, število visoko izurjenih strokovnjakov delavcev v avtomobilski industriji je razmeroma jako majhno. Znanstvena orodja, sposobna za najbolj precizno delo, omogočujejo natančnost do milijonskega dela ene inče. Pod modernimi metodami avtomobilske produkcije mora biti isti del vsakega avtomobila natančno enak, drugače ne velja. Navadno ni časa, da bi se kak del, ki je le malce izven mere, popravil ali prilagodil. Inženirsko nadzorstvo je jako strogo in jako dobro opremljeni laboratoriji neprestano preskušajo moč in kakovost materijala. Brez takih znanstvenih produkcijskih metod avtomobilska in dustrija ne bi bila v stanu vzdr zevati tako ogromne produkci je. Ena sama tovarna, Ford Co. v Detroitu je baje v stanu producirati sedem do osem tisoč avtomobilov na dan. To podjetje je dobo vse produkcije, od surovine do izgotovljenega avtomobila, skrčil na nekoliko dni. Ako to produciramo, je lahko razumeti, kar je izjavil neki iz-delovatelj avtomobilov: "Kakor ogromne naj se vam zdijo naše naprave, one so le mala stvar v primeri z vrednostjo tovarniških metod, ki smo jih izumili. Mogoče je zgraditi vrsto novih tovarn in ustvariti enako podjetje, ali ni-kaka svota denarja ne bi mogla nadomestiti izkušnje, ki smo jo pridobili v teku let." Ob velikanstvu količine rabljenih surovin in tovarniških metod ne smemo pozabljati na človeka, ki stoji pred strojem. V ameriških tovarnah avtomobilov dela stotisoče delavcev. Odstotek priseljencev je velik. Produkti te orjaške korporacije vključujejo osebne in trgovske avtomobile tipov Buick, Cadillac, Chevrolet, Oakland, Olds-mobile in Pontiac, kakor tudi tovorne avtomobile GMC., Del-co-Light električne priprave, Frigidaire električne hladilnice in mnogo drugih produktov. Korporacija ima tovarne in zla-galnice (assembling plants) v 35 mestih v Združenih Državah, Kanadi in preko morja. General Motors je producirala do sedaj približno 4,500,000 osebnih avtomobilov. Leta 1924 je približno 400,000 novih avtomobilov izšlo iz njenih mnogoštevilnih tovarn. Družba trdi, da ima 90,000 zaposlencev; ako se k temu številu prištejejo tudi nastavljenci podružnih podjetij in njenih prodajalnic in garaž, se število nastavljencev baje bliža četrtini milijona. Fordova družba, dasi je v izključni kontroli enega samega moža in njegove družine, je tudi ogromno podjetje. Ta tvrd-ka sama producira skoraj toliko avtomobilov kakor vse druge tvrdke skupaj. Kako je Fordovo podjetje v kratki dobi 20 let narastlo iz male kovačnice v eno izmed največjih indu-strijalnih podjetij na svetu, tvori slikovito in romantično povest ameriškega podjetništva. Trebalo bi cele knjige za zgodovino razvoja Fordovega podjetja. Tu naj le omenimo, da isto obsega velikansko raznovrstnost industrijalnih delavnosti, tvorečo — Čemur se pravi — popolno industrijalno verigo: od lastnega železa in premogovnikov — potem lastnih prometnih prog — do preobrnitve surovin v izgotovljene produkte, znane Fordove avtomobile. Fordova družba ima 35 podružnic in zla-galnic v tej deželi razun podružnic po vsem svetu. Le v tej deželi zaposluje 150,000 1^'udi. Izmed njenih raznih podružnih podjetij naj imenujemo premogovnike, železne rudnike, žage, plavže, električne je-klarne, steklarne, hidro-elek-trične naprave, papirnice, cementarne, ladije in železnice, aeroplanski promet itd. Izmed drugih vrst avtomobilov, ki se izdelujejo ali imajo svoj glavni stan v državi Michigan, so či ta tel j i brezdvomno seznanjeni s sledečimi imeni: Hudson in Essex, Chrysler, Dodge, Hupmobile. Paige-Jew-ett, Lincoln (ki ga sedaj Ford kontrolira), Packard, Ricken-backer, Durant, Reo in druge. Izven "avtomobilske države" se izdelujejo razne vrste avtomobilov v državi Ohio, Chandler, Cleveland, Jordan, Over- co, kjer se nahajajo slike delavcev, po en delavec za vsako narodnost; vseh slik je 60, torej šestdeset narodnosti je zastopanih v onem podjetju. Vsled jako specializiranega dela se more rabiti veliko število neiz-urjenih delavcev. To razlaga, kako je to mogoče, da so mogli delavci iz dežel, kjer je malo industrije, dobiti delo v avtomobilski industriji. Nekatere izmed največjih tovaf-n, kakor Ford Co. in mnoge tovarne, ki jih lastuje General Motors, zaposlujejo več ljudi, kot znaša prebivalstvo precej velikih evropskih mest. Hyland Park tovarna Fordove družbe zaposluje sama čez 50,000 delavcev, nevštevši pisarniških uradnikov. XT , .... . ... , .... land, Peerless, Stearns, Wi ys-Neko podjetje je izdalo knjiži- v. . . ' . T / ^ utL. L __Knight, v državi Indiana, Au- burn, Elcar, Lexington, McFar-lan, Marmon, Studebaker, Stutz, v državi New York, Pierce-Ar-row, Cunningham, Franklin razun mnogih vrst tovornih avtomobilov in avtobusov, v državi Wisconsin Kissel, Nash itd., in v mnogih drugih državah. Da je mogoč obrat vseh teh milijonov avtomobliov, treba je ogromnih količini gazolina, kavčuka, avtomobilskih delov in pritiklin razun ogromne množi-pe delavcev v garažah in po-pravljalnicah. Lani so avtomobil^ v Združenih Državah uporabili osemtisoč milijonov ga-lonov gazolina — kar bi tvorilo pravcato jezero eno miljo široko in 40 čevljev globoko. Tovarne kavčuka (rubber factories) se nahajajo večinoma v državi Ohio, kjer se producira več kot polovica vseh avtomobilskih obročev (tires) v Združenih Državah, v New Jersey in Massachesetts; te tovarne izdelujejo na leto približno 60 milijonov obročev in kakih 80 milijonov notranjih gumijevih cevi (tubes). Skupna vrednost avtomobilskih delov, pritiklin accessories) in obročev, produ-ciranih lansko leto, je po cenah v trgovini na debelo znašala čez dva bilijona dolarjev. Velika avtomobilska podjetja. Detroit v državi Michigan je središče avtomobilske industrije v tej deželi, ali vsaka država, nekatera več, druga manj, prispeva k skupni produkciji. V Detroitu je glavni stan velikega števila avtomobilskih podjetij, kot je Fordovo podjetje, General Motors Corporation in druga. Zadnje imenovana družba upravlja svoje lastne tovarne in kontrolira popolnoma ali deloma tudi druga podjetja. Ustanavlja« v Jolietu, I1L. dne 2. aprila 1804. Inkorperir«a« ? Ji :Illinois, dna 12. januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znata 100.43%; solvenfnost mladinskega oddelka znala '135.42%. Od ustanovitve do t. novembra'1926, znaša skupna izplačana podpora $2.849.431.90. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd 8t., Cleveland, Okla. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Am, Ifcltijpi, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St, Joliet, IU. Pomožni tajnik: Steve G. Vertfn, 1004 N. Chicago St., Jelle«, IU Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Obla. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat« Baak Bldg. 800 Graat St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. / NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— 10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. MA", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Marthi Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, 111. Frank Trempuah, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOKi John Dechman, Box 529 Forest City, Pa.' John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "QLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU, dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Nova društva sprejeta v K. S. K. Jednoto. I. Novo ustanovljeno društvo Marije Čistega Spočetja, št. 211 Chicago, 111., sprejeto v Jednoto dne 4. novembra, 1926. Imena člana in članic so: 27868 Debevec John, roj. 1908, R. 18, $1000; 14417 Anzelc Alice, roj. 1910, R. 16, $1000; 14418 Lah Valeria, roj. 1908, R. 19, $1000; 14419 Boitz Rose, roj. 1907, R. 19, $500; 14420 Bom-bich Frances, roj. 1906, R. 20, $500; 14421 Boitz Frances, roj. 11905, R. 21, $500; 14422 Postudenšek Frances, roj. 1904, R. 22, $250; 14423 Mlakar Mary,- roj. 1887, R. 40, $1000. Društvo šteje 8 čl. & II. Novo ustanovljeno društvo Marije Pomagaj, št. 212, Tim-mins, Ontario, Kanada, sprejeto v Jednoto dne 8.' novembra, 1926. Imena članov so: 27869 Šterk George, roj. 1909, R. 18, $1000; 27870 Vida-tich John, roj. 1909, R. 18, $1000; 27871 Kotze Peter, roj. 1907, R. 19, $1000; 27872 Vidatich Mark W., roj. 1903, R. 23, $1000; 27873 Smuk Peter, roj. 1901, R. 25, $1000 ; 27874 Levgtik Frank, roj. 1897. R. 29, $500; 27875 Chop Matthew, roj. 1892, R. 35, $1000; 27876 Platnar Louis, roj. 1890, R. 37, $500; 27877 Ro-manich Peter, roj. 1877, R. 40, $500. Dr. šteje 9 čl. , Josip Zalar, glavni tajnik. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za oktober '26. Asesment št. 10-26. Surtnine. Poikodnine. Centr. b. podp. O. podp. D. b. podp. Dr. »t. Plač. na a*e». 10-26. 1........ ...........$ 559.64 2..—... ........... 900.70 . 3......... ........... 238.94 4......M, _________ 281.39 5......... ........... 310.47 7........ ........... 943.35 8......... ........... 188.97 . 10......... ........... 28.62 11......... ........... 179.00 12......... ........... 401.18 13......... ........... 94.40 14 15......... ........... 257.64 16......... ........... 164.99 17......... ........... 40.68 20......... _____> 251.15 21......... ........... 180.05 23......... ........... 227.86 24........ _________ 6.49 25......... ........... 846.66 29...... 30......... ............ 420.72 32 33......... ............ 230.26 38......... ............ 199.54 39......... ............ 22.44 40......... ............ 16428 41-....... ............ 351.35 42........ ............ 386.91 43......... ............ 179.54 44______ 346.63 45_______ ............ 142.89 46......... ............ 108.96 47......... ............ 155.34 50........ ............ 488.47 51......... ........ 9627 52......... ............ 438.42 53......... ............ 384.12 55........ ............ 198.57 56......... ___492.36 57______ ............ 268.67 58........ ............ 138.01 59........ ............ 589.43 60........ 83.97 61........ ............ 251.72 62........ 40.38 63........ ............ 503.38 64........ ............. 308.77 65........ ............ 319.28 60........ ............ 65.63 70........ ............ 148.00 72........ 280.19 73........ ............. 46.62 74........ ............ 13128 75........ ............. 75.30 77.----- 261.67 78........ ............. 462.26 79........ 80.^.... _______407.50 81........ ............ 320.42 83........ ............ 61.91 84....... ............ 38.48 85........ ............. 204.87 86....... ............. 152.13 87....... ............. 168.74 88...... ............. 101.79 90....... ............. 71.78 91....... ........... 197.86 92....... ............. 170.65 93....... ............ 480.93 94....... ............. 75.75 95....... ............. 163.89 97....... ............. 67.83 98....... 90.29 101....... ............. 268.55 103....... __________ 336.43 104....... __________ 225.02 $ 1,700.00 Tooabo 100.00 $ 67.50 83.00 200.00 15.00 2,000.00 200.00 386.00 38.00 100.00 128.00 88.00 319.00 3,000.00 1,000.00 300.00 100.00 100.00 100.00 141.00 104.00 f 53.00 100.00..... ..$100.00 50.00 . 50.00 . 50.00 66.00 25.00 50.00 300.50 ............... 91.00 71.00 116.00 53.00 1.000.. 50.00 100.00 1,000.00 1,000.00 97.50 " "9.00" S20.0q 100.00 98.00 33.00 52.00 100.00... 45.00 ................ 26-00 ............... 125.00 105................. 78.67 !»:— : 1«? 110................. 266.85 IU................. 265.98 112................. 173.61 113................. .. 22163 114................ 142.11 115................. .. 188.99 118................. 36.39 119............... 72.01 120................. 381.98 121................ 51.55 122 72 06 122................ 73.52 123................. 180.90 124................. 126../.____________ 25.41 127................ .. 223.13 128................. 89.54 130................. 12.40 131.................. .. 238.43 132................. 133................. 46.33 134.................. 137.62 135.................. 194.28 136.................. 140.36 139.................. .. \ 33.00 143.................. .. 295.13 145.................. 129.69 146..».............. .. 408.90 147.................. 93.75 148.................. 198.72 • 251.55 152.................. 116.66 153.................. 182.18 154.................. 24.82 156.................. 394.00 157.................. 183.84 158.................. . * 31.95 160.................. 64.52 161.................. 82.34 162.................. 763.39 163.................. 776.37 164.................. 261.61 164.................. 244.96 165................... 131.17 166................... 62.98 167.............. 14.03 168................... 253.67 169................... 170.................. 50.09 171................... 99.58 209.84 173................... 181.91 174................... 56.11 175................... 45.30 176................... 144.00 177................... 23.23 178................... 73.59 179................... 14.40 180................... 128.45 . 181................... 132.76 181................... 147.53 182................... 20.00 183................. 42.17 184................... 53.66 185................... 59.22 . 186................... 11.20 187................... 42.78 188................... 103.65 . 189................... 46.25 190................... 78.73 . 191................... 178.08 192................... 193...................................... 194............. 49.00 . 195................... 37.10 196................... 85.00 . 197................... 48.76 198......_.. n. «2-02 .. 199.................... 29.04 200................... 16.47 202................... 37.76 203................... 28.82 204................... 15.70 205................... 19.42 205................... 19.42 . 206................... 137.75 . 207................... 37.11 208................... 88.24 209................... 14.54 210................... 20.97 v Skupaj $29,889.16 500.00.... 200.00 1,000.00........ 31.00 79.50 66.00 24.00 9.00 100.00.... 65.00 22.00 39.00 100.00.... 33.00 1,000.00 1,800.00.... 175.00 17.50 84.00 ... 211.00 26.00 29.00 15.00 34.00.... 10.00 153.00 88.00 72.00 30.00 29.00 76.00 1 Kfj . i' h 46.00 28.00 50.00 31.00 50.00 20.00 $16,000.00 $3,425.00 $4,483.00 $350.00 $20.00 Preostanek 1. oktobra 1926 .................................................................$1,539,508.53 Prejemki tekom meseca oktobra 1926. Prejeli od društev ...............................................................$29,889.16 Obresti ................................................................................... 4,08126 Najemnina za okt. 1926, plačal Ernest Modic, Laurium, Michigan ...................................................... Provizija pri kupljenih obveznicah, City of Waukegan, 111............................................................... Mr. Anton Grdina plačal kot polovično odškodnino, ki se je plačala br. John Gorniku, kot predsedatelju štirih dni pri XVI. konvenciji .................................. 15.00 100.00 50.00 $34,135.42 34,135.42 Izplačali. Posmrtnine ..............................................................................$16,000.00 Poškodnine .................................;............................................ 3,425.00 Centralne bolniške podpore ................................................ 4,483.00 Onemogle podpore .................................................................... 350.00 Dolgotrajne bolniške podpore ............................................. 20.00 Upravni stroški ...................................................................... 3,974.16 $1,573,643.95 130 134 136 140 144 145 146 147 148 150 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 164 165 166 167 168 170 171 172 173 174 175 . 176 177 . 178 . 180 . 181 . 181 . 182 . 183 . 184 . 185 . 187 . 188 . 189 . 190 . 191 . 194 . 195 . 196 . 197 . 198 . 202 . 204 . 206 . 207 . 225 13.05 1.35 10.50 7.55 9.45 22.95 10.85 37.35 16.65 16.95 22.80 17.10 1.80 9.60 28.80 3.30 3.90 8.70 33.15 53.85 5.85: 5.85 6.15 4.35 .45 3.60 4.80 5.70 16.50 3.75 6.45 6.30 1.65 1.50 1.65 6.90 5.55 7.35 3.30 3.90 .30 1.65 2.85 4.20 1.35 1.65 3.75 1.60 1.5C 6.15 4.80 2.25 .45 • 1.05 12.45 2.70 Skupaj .............................-....... $1,587.20 Preostanek 1. okt. 1926 ........$56,439.60 Prejeli od društev ...51,58720 Obresti .................... 25.50 $1,612.70 1,612.70 Izplačali: Posmrtnine ................$257.00 Za prestop med člane in članice ................ 74.25 Upravni stroški ........ 95.00 $58,052.30 $42625 426.25 $28,252.16 28252.16 Preostanek 31. oktobra 1926 ................................................................$1,545,391.79 Joliet, III, 1. nov. 1926. Josip Zalar, gl. tajnik. -O- Finančno poročilo Mladinskega oddelka Preostanek 31. oktobra 1926 $57,626.05 Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, III. 1. nov. 1926 DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) pa bomo tisočake prihranili izdane za konvencijo. Ker pa to pregovarjanje m in Jednoti ne hasni, ampak prej škoduje, pozabimo na preteklost in sklenimo, da bomo v prihodnje le delovali v slogi za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. In to začnimo takoj in zaključimo stare debate, katere smo imeli do. sedaj. Kar se mojih odgovorov tiče, jaz ne bom več odgovarjal na nobeno vprašanje v javnosti. Pripravljen sem pa pismenim potom dokazati, da je resnica, kar sem pisal in se bom vedno potegoval za splošno pravico in za splošno članstvo, ker to je dolžnost vsakega člana in članice. Ker bo gotovo ta moj zadnji dopis pred prazniki, torej voščim skupnemu Članstvu K. S. K. Jednote in vsem rojakom in rojakinjam vesele božične praznike! Bodite mi pozdravljeni! * Martin Shukle. za mesec oktober 1926. - 105.50 200.00 Dr. št. 1 ........ 2 ........ 3 ........ 4......... 5 ........ 7 ........ 8 ........ 11 ....... 12 ........ 13 ....... 15 ........ 16 ....... 17 ....... 20 ....... 21 ....... 23 ....... 25 ....... 30 ....... 33 ....... 38 ....... 40 ....... 41 ....... 42 ...*.. 43 ....... 44 ....... 45 ....... 46 ....... 47 ....... 5 0...... 51 ....... 52 ....... 53 ....... 55 ....... 56 ....... 57 58 ....... 50 ....... 60 ...... 61 ...... Vplačan asesment ................ $ 46.35 63.30 11.85 9.90 8.55 61.65 12.30 9.75 24.30 3.00 12.85 2.70 .JBO 12.45 5.70 6.15 32.55 10.65 12.45 16.65 6.30 12.00 45.75 2.10 9.75 3.35 2.40 7.95 29.70 2.10 27.15 23.25 6.45! 25.80! 10J0 1.6$ i 123 23.85 ! 126 1.80 127 21.00 J128 62 . 63 . 64 . 65 . 69 . 70 . 72 . 74 . 75 . 77 . 78 . 80 . 81 . 83 . 84 . 85 . 86 . 87 88 90 91 92 93 94 95 98 101 103 104 108 109 110 111 112 113 115 118 119 120 122 122 3.75 4020 17.55 17.25 1.20 4.05 18.15 4.05 1.50 20.85 25.20 20.55 18.90 1.20 1.50 9.00 13.50 10.05 .90 6.15 3.00 6.45 30.00 2.55 7.80 4.80 7.80 12.50 26.35 12.15 9.45 22.65 12.00 3.15 9.15 6.30 1.65 5.70 24.00 1.05 1.05 13.50 .75 15.75 2.70 Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo: Prosim, da obelodanite te moje skromne vrstice v našem priljubljenem listu. Rada ga čitam že od njegovega rojstva tukaj v Chicagu. Večkrat mi ni bilo to in ono po volji, pa držala sem se resničnega pregovora: "Kdor eno zamolči, 99tim odgovori." Ali danes pa ne morem več molčati, ker me je tako bi rekla — sram, da smo res me katoliške žene in dekleta K. S. K. Jednote kar čez, noč postale moderne sufra-getke. Dvomim. Zakaj se očita konvenčni zbornici in glavnim uradnikom negentlemanost, ker ni prišlo več članic v glavni odbor? Toliko razuma drage sosestre K. S. K. Jednote! Ako bi vsi glavni uradniki že pred konvencijo obljubili, da pridejo vsaj tri članice v glavni odbor, bi jaz rekla, da ni tega nič pred konvencijo govoriti in obljubovati; bomo že videli, kaj bo konvencija izvolila. S tem se je pokazalo, koliko je ie žena in deklet, ki se strinjajo z moškimi člani. Drage mi "sestre! Nisem zoper, če se poganjate za pravice; ali treba je vedeti, kdaj je to potreba, ne pa klicati na boj, dokler se nam ne godi nobena krivica. Ali nismo enakopravne kot moški? Plačujemo asesment kot moški, tako tudi prejemamo vse podpore. Ce pa je ena članica manj v glavnem odboru, jaz mislim, da to ne škoduje toliko K. S. K. Jednoti. Bodimo bolj »zaupljive našim možem, saj dobro gospodarijo; me žene in dekleta pa bodimo njih dobre pomočnice in svetovalke; skrbimo za mir in napredek Članstva pri naši čislani Jednoti, ne pa za prepir in žensko čast; to čast iščimo raj še pri svojih možeh doma. Kar se pa tiče spovednih list-koc pa poskusimo za prihodnja štiri leta kaj se bo pokazalo; saj je še večja katoliška organizacija, pa je brez njih in napreduje lepo naprej v krščanskem duhu. Slab član ali članica je, če gre k sv. spovedi samo radi listka; veliko jih je pa tudi, ko baš zaradi teh listkov ne gredo. Ako so pa naši duhovni očetje odklanjali nominacijo, to pa že sami prav dobro vedo zakaj. Dalje: Ce članice pristopajo k moškim društvom, tega niso moški krivi, vsaka ima prosto voljo za pristop. Ce se pa taka društva ne imenujejo moško in žensko društvo, to je pa ravno ženskim društvom v napredek. Ako naše zagovornice tako želijo, možje, potem pa kar proglasite svoje društvo za mo-ško-žensko društvo; pripe,čana sem, da bo to velik napredek za društvo in Jednoto. Gotovo je že škodilo naši Jednoti, ker ni razglašeno, da moška društva Sprejemajo tudi ženske. Ko je Članica odstopila od ženskega društva, pa ni vedela, da je še kako drugo društvo K. S. K. Jednote v oni naselbini (moško), je pristopila k drugi Jednoti. S tem bi bilo prav gotovo nekaj ustreženega našim zagovornicam. Korajža velja! Ne se tako ustrašiti, če malo zagrmi. V tem slučaju bi članice pri moških društvih lahko bolj energično nastopile in zahtevale več pravic pri izbiranju delegatov. Ce se pa take članice nečejo nič ganiti, potem so si same krive, da nočejo deliti koristi enakopravnosti, ki jim je zajamčena. Torej za sedaj se moramo držati kot amerikanski državljani. Kar se sklene in izvoli za štiri leta, to naj tudi ostane pri naši K. S. K. Jednoti. Prepričana sem tudi, da vsem ne bo nikdar po volji, če bi se na konvenciji še tako trudili. Res škoda, za vsako malenkost članstvo razburjati. Skrbimo rajši, da bodo naša društva v lepi slogi napredovala; to bo veliko boljše in za nas, žene in dekleta veliko lepše. Bodimo odkritega slovenskega srca. Zaupajmo našim možem,- saj toliko časa,' dokler nimamo kaj slabega dokazati. Ce bi se primerilo, da bi nam ženskam kake posebne takse naložili; potem pa, joj! Za danes kličem k sklepu: Bog vas živi stare in nove glavne uradnike K. S. K. Jednote. Gospodarite dobro s pomočjo sv. vere! Sosestrski pozdrav vsemu članstvu naše Jednote. M. O., večletna članica. VSE KAR JE PRAV! V številki 46 "Glasila" z dne 16. novembra je bil priobčen odgovor ali pojasnilo bratu J. Šega-tu izpod peresa brata John Pluta. Ker se omenja nekatere člane našega društva, pristopile v letu 1926 celo z imeni, zato je moja dolžnost kot tajnika društva, da dam nekoliko pojasnila v tej stvari. Brat Plut omenja, da veliko članov pristoplih v letu 1926 ni plačalo niti ficka v društveno blagajno, kar ne odgovarja resnici; ravno nasprotno je, da člana, katera se omenja, da nista plačala ficka v društveno blagajno — plačujeta svoje prispevke redno dosedaj. Resnici na ljubo naj bo povedano, da izmed vseh novo pristoplih članov v tem letu je bil samo eden, da ni plačal ficka društvu, ampak društvo je dobilo vseeno svoje in to iz taj-nikovega žepa. Resnica pa je, da društvo ne napreduje, ker je treba su3-pendati 15 članov in članic v enem mesecu, in to večina no-no pristople. Dalje ni res, da je prestopilo 12 članov od našega društva, ampak le devet. Tega nisem napisal iz kakega sovraštva, ampak v prijazno pojasnilo. .tli S pozdravom, Louis Koemerl. tajnik društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, Joliet, IU. Opomba uredništva: S tem se zaključuje neljubo nam Še-ga-tovo afero; o tej zadevi ne priobčimo več nobenega dopisa. Pittsburgh. Pa. — Dne 10. novembra t. 1. je obhajal naš dobro znani rojak Peter Kat-kičeva družina spada že več let k naši Jednoti; Mrs. Katkič je bila svoječasno uradnica društva št. 92. Ta prijateljski, oziroma družinski sestanek se je vršil na domu slavi jencev. Naj prvo je sledila okusna večerja, obstoječa iz zajcev, jagnjet in puranov. Tudi za suha grla je bilo O .K. preskrbljeno, tako da se je kmalu zatem pričela lepa hrvatska in naša slovenska pesem, katero je vodila spretna pevka Mrs. John F. Stokan, na klavirju je pa igral Mr. Mark Frankovich ml. Delo stolo-ravnatelja je mojstrsko vodil Mr. L. Korenich, velik po govoru in tudi po osebi. Naj prvo je pozdravil goste v imenu John F. Stokana, ki je bil kum ob priliki poroke Katkičev pred 20 leti. Nato je pa on v iskrenih besedah častital slavij en-ljencema; predstavil je navzočim tudi Mr. Zeleznjaka in Mr. Fabca, ki sta enako častitala poročencema, saj sta bila tudi oba navzoča na njuni poroki pred 20 leti. O polnoči je zopet stolorav-natelj pozdravil goste, nakar se je pričelo z nadaljevanjem petja, trajajočim do 2. ure v jutro. Zatem so se gostje veselo razšli na svoje domove in ponovno želeli jubilarjema, da bi dovčakala tudi 50-letnico. oziroma zlato poroko, zdrava in vesela kot ob dvajsetletnici. S tem je bil zaključen ta vesel prijateljski sestanek, ki nam bo ostal v spominu še mnoga leta. G. S. Waukegan, IU. — Nič kaj veselega nimam poročati, ampak žalostno vest, da nam je nemila smrt iztrgala zopet enega so-brata našega društva Marije Pomagaj, št. 79, namreč Frank Adlerja. Pokojnik je bil doma iz vasi Cesta, pristojen v Rov-te pri Logatcu. V Ameriko je prišel leta 1907; šel je pa potem enkrat na obisk v stari kraj, kjer zapušča ženo in eno omoženo hčer, tukaj pa mnogo prijateljev. Umrl je dne 5. novembra previden - s sv. zakritmetni v bolnišnici sv. Antona v Chicagu, IU. Pokopan je bil 9. novembra dopoldne s peto sv. mašo zadušnico, katero je daroval pater Aleksander, pomožni župnik cerkve sv. Štefana v Chieagu. Zato se na tem mestu prav lepo zahvalim častitemu gospodu za ves trud, kar so ga imeli z našim pokojnim sobra-tom, kakor za obiske v bolnišni- (Dalje na 6. strani) DOPISI v moj psihološki razvoj, kajti .Nadaljevanje iz 5. strani) dutil sem> da to pomenja raz- ci in podelitvijo sv. zakramen- pad 9tare države, nisem pa ob-tov (čutil nobenega sočutja do nje Pokojnik je živel v Chica- in' usmeril takoj vse misli na gu okrog 13 let: da ni vzel pre- točnost svojega naroda. Postopnega lista je bil vzrok ta. 8ebno nevarnost z italijanske ker je vedno mislili, da se po- vence Hrvate in Srbe v biv. si Avstriji. Poročilo se je gla- Joliet. III. - Naznanjam ^ ([a gU o(, slovencev v vla. vsem prijateljem našega dru- (}. dj. Koroiee in dr 2erjav ter štva. vsem rojakom in rojaki- da je pa§.. na pwvetovanjih v njam v Jolietu m Rockdale, ob,jubi, podpirati pro- Ill.. in članom ter članicam na- gnm nove v,ade pri pogaja. šega slovenskega izobraževalne- njjh z v,ado y Belgradu ter da ga društva "Triglav.' da bo to ostaneta do začasnega obe vla- društvo priredilo veselico v ko- dj 3 novembra nam je fran. rist svoje blagajne dne 27. no- cogkj konzulat sporočilt da je vembra ob pol 8. zvečer v Slo- prestoionasiednik Aleksander venia dvorani. \ stopnina bo proglašen za regenta Jugosla- prosta za vse. Igrala bo izvrst- vjje nakar 9mQ pojJ,aH udanQ na godba Bolte Brothers: za ^ lelegram njemu in novi okrepčila bo preskrbel odbor. skupnj v,adi Te sporadiene Tem potom še enkrat uljud- novice ?Q y glavnem zadostova- no vabim vse člane in clamce. |e da smo se sproti primerno da se gotovo udeležite te vese- politieno orientirali. Dočim smo lice, ki bo zadnja pred adven-' (lo tega dne stopali tudi last, tom- no politično tezo federativne S sobratskim pozdravom. Jugoslavije, nam je bilo tistim Za društvo "Triglav: rmo nosjij vodilno odgovor-Frank launch, predsednik. no8t, sedaj namah jasno,^la je -0--K)litična misija jugoslovanske Iz Sibirskih spominov ob. emigracije zaključena in da rojstvu Jugoslavije. more biti odslej edina realria __in opravičljiva politika skupi- . , , . .. , . ne, ki deluje popolnoma odre l)o izbruha revolucije v feb- . , , zana od domovine ob nezadost- ruarju, leta 1917 smo bili razmeroma dobro informirsfni o jiolitičnem razvoju v domovini. Potem pa so prenehale vse osebne zveze med nami in rodno grudo in tudi časopisne vesti so začele pojemati, posebno pc 1 boljševiškem prevratu jeseni | istega leta. Le kaka posamezna iskra je posvetila v našo ne-izvestnost o tem. kaj se godi doma. Najvažnejša je bila zame in za slovenski krog v Tari vest o smrti dr. J. E. Kreka ir :iih informacijah, da osredotoči svojo delovanje na vzgojo poverjenih ji Jugoslovanov za nove razmere doma in pa da /es politični vpliv zastavi na takojšnjo ustvaritev enotne ju goslovanske organizacije v Si biriji. kar nas vsako cepljenje moči, ki je bilo do tedaj zna jilno za jugoslovansko emi racijo, samo slabi in smeši. Z velikim idealizmom glede varnosti naših meja doma. gle pa vest o dogodkih v SLS. ki dc obse*a nove države in *lede ijene notranje konsolidacije mi jo je spretno maskirano vtihotapil skozi cenzuro moj -vztrajni poročevalec dr. Fr. Ki- . movet. Ko se je spomladi, le- Toda 2f v S,b,"Jl »e ta 1918 začel v Sibiriji tudi no-1 4,,la marsiknka »renka kaP»Ja smo sedaj< pričakovali trenut ka. ko se bomo vrnili v domo tranji kaos po nastopu čeških legij proti boljševikom, smo pa nase srce. Prva je bilo 1. de cembra 1918 lakonično poroči sploh izgubili vsako orientacijo.10' dase je ljubljanski župan in ostali cele mesece brez za nesljivih vesti. . , , Slutili smo, da se vrši nekaj ;mranJu Jugoslovanske vlade v izrekel za Veliko Srbijo. Tudi Jolgi molk po novici o konsti važnega na frontah, ki bo prineslo odločitev za to ali ono stran, a niti oddaleč nismo slu- Zagrebu nas je vznemirjal; po- Poostrila novica 7. fe- stih mesecih popolne neinfor- >n,a, ja 1919 0 Proglasitvi fe- miranosti popolna duševna le- ! Jerativne republike v novi dr- targija in celo poprej nepre- 'Rvi ter Ponovitev te vesti v stano neteno misel na povra- Vladivostoku dne 16. aprila, ki tek v domovino smo opustili in >c »srečno goovrila o prevratu živeli samo še neke vrste vege * Belgradu. Takrat sem bil že tabilno življenje. V to neiz- ,ia Potu v domovino in lahko vestnost je treščil 23. oktobra. « mislite, s kakimi čuvstvi sem 1918 telegram, ki me je pozva' >dhajal iz Vladivostoka. Sko v Jugoslovansko komisijo pri Pa radiotelegrafična poročila Odbočki češke narodne rade v Tih«n» oceanu so nam pa že •Jekaterinburgu. Oživel sem jaano predočila, da se Italija naenkrat in moja misel je za- opasno širi po naši zemlji in da čela delovati znova s tako silo, tudi avstrijski Nemci ne izro- da se mi danes zdi, da se je po čajo naše narodne posesti brez absolutni depresiji začelo s tem idealne neodpornosti, katero dnem novo konstruktivno živ- jim je natvezila naša fantazi- 1 j en je, usmerjeno -nevzdržno v ja. Nova doba v spoznanju raz- bodočnost kot bi se bil nanovc mer v domovini in novi državi porodil. 8e je začela dne 3. julipa, ko Dne 31. oktobra sem izvedel smo stopili na ameriška tla v iz časopisov o dekretu cesarja kalifornijskem pristanišču San Karla o federalizaciji Avstrije. Diego. V Ameriki, kjer smo sto- Bengalično je te novica posve- pili v stik z raznimi jugoslo- tila v razvoj dogodkov pa tudi vanskimi organizacijami, ki so nam nanosile cele kupe jugoslovanskih časopisov, katere smo gladno prečitali od začetka do korca, se je šele odkrila naši močem realna slika novr Jugoslavije. Na idealizem, ki se je razbohotil y sibirski neizvestnosti, je padala sloj za slojem slans razočaranj in spoznanj, najtežje pa je bilo ono o italijanski ekspanziji in težavah na Koroškem. Hudo pa je bilo še eno spoznanje, to namreč, da je Jugoslavija needina in da se obetajo zakrknjeni ustavni boji. Nezadovoljnost Hrvatov je vrgla rahlo senco na nas po par časopisnih novicah že v Sibiriji, tu nam je postala jasna že kot organizirana borbena fronta. Ko smo doživljali "Malo Jugoslavijo" v Sibiriji v neprestanih borbah malih skupin med seboj, smo mislili, da je tc reakcija na neizvestni položaj glede razvojne črte dogodkov v domovini. Ko pa smo videli sovražne tabore med Jugoslovani v Ameriki, smo že vedeli da je to neposreden, organiziran izraz nič boljših razmer v domovini. V vsakem drobcu svojega telesa je Jugoslavija ka/.aia isto neveselo lice. Tru den teh spoznanj in še novih ki so mi jih posredovola prvp pisnfti po dveh letih iz domovine, sem se odpočil med brat skim češkim narodom v Pragi katerega emigrantska akcija mi je vzbudila odkrito občudovanje. Najrajši bi bil kar ostal med njimi, da si prihranim zadnjo bridkost, če doživim vse lako, kakor je doživljala moja fantazija po časopisnih vesteh Po nekem obisku pri takratnem našem poslaniku v Pragi, Iva nu Hribarju, pa je vzplamtelo v meni tako silno domotožje da sem sklenil nemudoma odi ti domov, pa naj bi bilo še sto krat slabše, kakor je hotel ta in oni opisati. Ko sem 28. avg ID 19 zvečer prestopil ves po nižen in brez velikih zahtev jugoslovansko mejo pri špilju in večerjal na kolodvoru v Ma riboru ter je oko koketno opa zovalo polne košare peciva skoro predvojne kvalitete, potem ko sem doživel kaka redkost je bil košček kruha v Franciji, Nemčiji, na češkem in v Avstriji, sem doživel vsaj eno ogromno prednost osvobojene domovine, polno skledo ter nisem več obupaval v zavesti, da je kruh osnovni predpogoj tudi za duševni napredek naroda. Fr. Stele Italijani kot rečeno fini gentle-mani. Ti izrazi olikanosti, obnašanja, živega temperamente, pridobitve živahnosti so prešli tudi na Francoze. Samo primerjaj delo "Vossler Frank-reichs Kultur im Spiegel seiner Sprachentwicklung" kot iz-razi: intrigant, virtuose, bal-ourd, longeries, caprice, jovial, pedant itd. itd. Pod vplivom Italijanov je nastal običaj vikanja. V Nemčiji nasprotno je bil tisti olikan, ki popiva, preklinja, robanti kot pravi "grohian." Geiler piše: "Naši plemiči ne iščejo plemenitosti v krepko-stih, ampak v pijači, v grdem govorenju". Stara baba je kričala: "Ja7 hočem žreti in piti; saj nazadnje vse vrag pobere." Drugi zopet so imeli nelepc navado, da so se raznih finih jedi nagrabili v žepe in odnesl; domov. Vitezi so pokradli je dilno orodje kot nože, lepo iz-rezlane vrče. Ko je prišel kralj Sigismund v Bern, je njegov dvorni komornik opomnil mest ne očete, da naj bo namizno po sodje priprosto; kar je dragocenega je nevarno za češke spremljevalce. Literatura k temu člančicu: "Vossler Kultur Frankreichs Zuemm Chronicon; Voigt Ene* Silvio." —r. o- POLJUDNA KEMUA Spisala Fr. Penrov in dr. A. Ratajec < Nadaljevanje) OLIKANOST IN JAVNO OB NAŠANJE V POZNEM SREDNJEM VEKU Nagnenje po igrah ni ostalo brez posledic na javno nravnost in obnašanje. Pod tem vtisom so nastala gotova pravila, kako je treba hoditi, vsta jati in pozdravljati zlasti žen ski svet. Odločujoči, činitelji v tem oziru so bili Italijani in Francozi. Gloooko zamišljene viteške igre, takozvanih "trubadurjev so izginjale; namesto njih sd se stopnjema upeljavale kretnje, zgolj zunanjosti, veliko globokih poklonov; a malo resničnega izliva pravega značaja. Zavladal je nekak zunanji formalizem. Vidni znak renesančne kulture, ki je žal zamenjal lep slog z jedrom notranje vsebine. Po italijanskem vzoru sc Francozi nazlvali moške: sere nissimes, illustrissimes, rever-endissimes. Kraljevske rodbine so v začetku 14. stoletja že uvajale bizantinski dvorni ce-remonijel. Vsakdo, predno je imel govoriti s kraljem, je moral prej popolnoma pasti na tla, ležati dalj časa nepremično in šele na znamenje kralja zopet se dvigniti. Sv. Brigita, sama kraljevskega rodu, je tako morala narediti pred razkošno in vladoželj-no kraljico Ivano Neapoljsko (umorjena 1382). Zlasti so bili ČETRTO POGLAVJE Kisline, osnove in soli. 1. Kisline. V vsakdanjem življenju sre čavamo razne snovi, ki jih za radi kislega ali ostrega duha imenujemo kisline. Take snovi so lahko trdne, tekoče ali plinaste, na primer eitronova kislina. vinski kisv ogljikova kisli na Itd. 'Bolj 'Zanesljivo sred stvo za spoznavanje' kislin, nego sta okus in duh, je modro rastlinsko barvilo, ki mu pravi mo lakmus. Izdelujejo ga iz lišaja, ki raste ob morskih oba lah zapadne Evrope. V vodi raztopljeno temnomodro barvilo se imenuje modra lakmusova tinktura. Namesto tinkture same lahko rabimo tudi ozke trakove v njej namočenega in posušenega pivnika. Ako vinski kis ali sodavico, ki vsebuje ogljikovo kislino, kanemo nekaj kapljic modre lakmusove tinkture, se takoj živo pordeči. Zato vsako snov, ki po^ rdeči modro lakmusovo tinktu ro. v kemiji imenujemo kislino To svojstvo imajo mnogi ne kovinski oksidi, oziroma njihove vodne raztopnine. Ako za-tgemo košček žvepla, gori v zraku s slabim in modrikastim, v čistem kisiku pa z bleščečim in sijajnim plamenom. Pri tem se žveplo s kisikom spaja v brezbarven in dušeč plin, ki se imenuje žveplov dioksid ^jegove molekule vsebujejo lam reč po en atom žvepla in po dva atoma kisika. V žve-plovem dioksidu organske sno-ri, na primer rdeča vrtnica, barvana volna ali svila, takoj poblede, ker se njihovo barvilo z njim spoji v brezbarvne snovi. Žveplov dioksid se silno rad topi v vodi in tvori z njo žveplenasto kislino. Njene molekule so sestavljene iz dveh atomov vodika, enega atoma žvepla in treh atomov kisika. Važnejša nego žveplenasta pa je žveplena kislina. Iti se od nje razlikuje v tem, da njene molekule namesto treh atomov vsebujejo po štiri atome kisika. Žveplena kislina je oljnate in silno jedka tekočina. Ako jo mešamo z vodo, se silno močno segreje in škropi na vse strani. Za izdelovanje žveplene kisline uporabljajo solitrno kislino. Njene molekule so sestavljene iz enega atoma vodika, enega atoma vodika, enega atoma dušika in treh atomov kisika. Ker vsebuje nad 76% ki sika, je zelo krepko oksidacij-sko sredstvo, to se pravi, da se iz nje zelo rad izločuje del kisika in spaja z drugimi snovmi. V velike, s svinčenimi ploščami obložene prostore, v katere priteka žveplov dioksid, svež zrak in vodna para, postavijo posode solitrno kislino. Kisik soli-trne kisline spreminja žveplov dioksid v žveplov trioksid, ki sc z vodno paro spaja v žvepleno kislino, sveži zrak pa solitrni kislini zopet vrača porabljeni kisik. Solitrna kislina pri tem ostane dolgo uporabna, ker tako rekoč samo prenaša kisik iz zraka v žveplov dioksid. Prvotno so za izdelovanje žvep-ovega dioksida, oziroma žveplene kisline uporabljali žveplo, ki je prihajalo iz Sicilije. Dan-Janes namesto žvepla žgo mnogo cenejši železov kršeč, lepe rumeno rudo, ki vsebuje kakih 50'c žvepla in v peči rada gori Uporaba žveplene kisline je radi njene jakosti in učinkovitosti premnogovrstna. Ker večino drugih kislin izpodrine i7 njihovih spojin, jo rabijo za pretvarjanje težko topljivih fosfatov v lahko topljive snovi ki so izvrstno umetno gnojile za poljedelstvo. Od nje je odvisno izdelovanje žveplenokis-lega amonijaka, ki ga kmetijstvo uporablja v velikanskih množinah, dalje stearinske kisline za sveče, nitroglicerina in strelnega bombaža.. veliko je uporabijo tudi v tvornicah za anilinske barve in papir, kjer navadni papir predelujejo pergament. Kaj čuda torej, če so je na primer leta 1909 na vsem svetu pridelali več kot osem milijonov ton. Fosfor je trdna, bela ali ru menkasta in jako strupena prvina. Ker se silno rada vname, jo hranimo pod vodo. Sa močistega fosfora v naravi ni pač pa ga je precej v rastlin skem in živalskem telesu. . Ako prižgemo košček fosforfe, ži vahno zgori v belkast dim, fos forov pentoksid, ki z vodo tvori fosforovo kislino. Njene molekule so sestavljene iz treh atomov vodika, enega atoma fosfora in štirih atomov kisika Kakor modra lakmusova tink tura tako se v fosforovi kislini pordeče tudi vijolice ali spomin čice, Ne samo žveplo in fosfor, tu di prvina ogljik gori in se spa ja 8 kisikom v ogljikov dioksid ali ogljikovo kislino. Ogljika je v naravi zelo veliko, ker je bistveno sestavina lesa in premoga, sploh vsakega rastlinske ?a in živalskega telesa. Grafit •z katerega izdelujemo svinčnike, in dragoceni diamant sta ?elo najčistejši ogljik. O og-'jikovi kislini vemo, da je zelo /ažna sestavina zraka in da se v vodi topi. Taka voda ima vsa svojstva kislin. Ogljiku zelo podobna in 11a zemlji silno razširjena prvina je silicij. Njegova spojina s kisikom se imenuje silicijev dioksid ali kremenova kislina. Kresilni kamen in pesek, ki se rabi za zidanje, sta po kemični sestavini kremenova kislina. Kako to, se boš začudil. Saj vendar pesek nima kislega okusa in ne pordeči modre lakmusove tinkture! To je res, ker se ne da raztopiti v vodi. Toda /kljub temu ga moramo prištevati h kislinam, kakor bomo kmalu slišali. Med nekovinami pa imamo tudi prvine, ki se spajajo z vo- 400 litrov klorovega vodikov- ski hlev, ga začutiš po nepri-ca. Solna kislina se rabi za jetnem in ostrem duhu, ki dra-pridobivanje klora, klorovega'ži nosne in solzne sluznice. za čiščenje apna, salmijaka, kovin itd. Kakor klor teko se tudi flour spaja z vodikom v brezbarven, ostro dišeč in v vodi lahko topljiv plin, ki se imenuje fluorov odikovec.' Njegova vodna raz-topnina je< fluorova ali jedav-* čeva kislina, ki razjeda vse kovine razen svinca, zlata in platine. Zato jo hranijo v platinastih ali pa kavčukastih posodah. Ker razjeda tudi steklo, se dado z njo pisati ali risati na steklo monogrami in razni okraski. 2. Osnove. Poleg nekovinskih oksidov poznamo tudi kovinske okside, ki so sestavljeni iz kisika in kovinskih prvin: Magnezij na primer gori v zraku z bleščečim plamenom in se s kisikom spaja v bel, lahek prah, ki se imenuje magnezijev oksid ali žgana magnezija. Drobno zre-zan cinek zgori v bele kosmiče ki jim pravimo cinkov oksid Pri dovolj visoki temperaturi ali v čistem kisiku gori tudi železo in tvori s kisikom železov oksid. Med kovinami imamo celo prvino, ki še rajši gori nego fosfor. Ta kot srebro se bleščeča in kot vosek mehka prvina je kalcij, ki ga je na zemlji zelo veliko v raznovrstnih spojinah. Ako je zrak le količkaj vlažen, se kalcij vname in zgori v kalcijev oksid ali žgano apno. Seveda žganega apna ne pri dobivamo neposredno iz kalcija ker bi bilo predrago. Kalcij je namreč v vseh spojinah skrit tako globoko, da ga je mogoče izločiti le z velikim trudom in, zelo visokimi stroški. Mnoge cenejše žgano apno pridobiva jo iz apnenca, ki ga žgo v ta ko zvanih apnenicah. Ce žgano apno polijemo z vodo, se zelo segreje in ^postane mlečnobelo Ugašeno apno se polagoma useda na dno, voda pa se ohla di iij sčisti. Ta voda, v kateri je raztopljenega nekoliko uga šenega apna in se zato imenuje apnenica, ima zelo oster in ka kor milnica zoprn okus. Ako vanjo vtaknemo šopek vijolic njihova modra barva takoj po-zeleni. 1 Lakmusova tinktura, ki smo jo pordečili s kako kislino, se v apnici zopet pomodri. V vodi raztopljeno ugašeno apno se imenuje kalcijev hidroksid ali jedki kalcij. Podobna svojstva ima tudi kalijev v hidr-oksid ali jedki kalij, ki ga prodajajo v paličicah, in pa natrijev hidroksid ali jedki natrij, ki se dobi v belih, nepravilnih kosih. Obe spojini si napravimo lahko tudi sami, ako nekoliko čistega kalija ali natrija denemo v vodo. Prvi zgori v njej z vijoličastim, drugi pa z rumenim plamenom. Kovini namreč vodo razkrajata in se z njenim kisikom spajata v kalijev oziroma natrijev oksid, ki se v vodi topita in spreminjata v kalijev oziroma natrijev hidroksid. Izločeni vodik se pri tem teko segreje, da se vname in zgori. Raztopljen kalijev hidroksid se imenuje tudi kalijev lug, natrijev hidroksid pa natrijev lug. Oba se rabita pri • izdelovanju mila in papirja. Kovinski ok sidi, ki tvorijo z vodo spojine 'ugastega okusa in pomodre rdečo lakmusovo tinkturo, se imenujejo osnove ali baze. Amonijak se v vodi zelo rad topi. En liter vode ga vsrka čez 1,000 litrov. Z amonija-kom nasičeni vodi pravimo sal-mijakovec. Rabimo ga zdaj izpiranje madežev, čiščenje volne in izdelovanje sode ter umetnega ledu. Kakor silicijev oksid prištevamo h kislinam vkljub temu, da ne pordeči modre lakmusove tinkture, tako imamo tudi ani-lin in amonijak za osnovi, četudi nista kovinska oksida in ne pomodrita rdeče lakmusove tinkture. Za tako opredelitev govore razlogi, ki nam jih bo pojasnilo sledeče razmotrivanje. Pittsburgh, Pa. Kot je bilo že poročano v listih, smo si tukaj v Pitts-burghu vstanovili odbor za pomoč poplavljencem v Sloveniji in danes smo odposlali prvo nakazilo Rdečemu križu v Ljubljani. Do zadnje nedelje nabranega je bilo vkupno $175.05 Darovali so sledeči: Po $25 dolarjev, Slovenski Dom na 57. cesti in družina Frank Eržena; po $20, Frank Oblak; po $10, Anton Zbašnik in Joseph F. Kobe; po $5, Ivan Varoga, družina Antlogar, družina Pogačar, Anton Dekleva, George Witkovich, Mike Pir-nat. Po $2, Frank Mevšek, Ignac Grabljevič, Jakob Valko, Ludo-vik Bogataj, Anton Bogataj, John Vehar, Joseph Toler, John Trempus; po $3, Jakob Derlin; po $1.50, John Krauland. Po $1, Mrs. Zelnikar, Paul Klun, Anton Sprohar, Alois Kompare, Joseph Matičič, Math Jakša, Andrew Coghe, Frank Korošec. Frank Arch, Vincenc Volk, Tomaž Tašič, Vinko Bezal, Frank Tolar, John Slapar, John Furar, Matija Paviakovič, Vinko Kristan, Math Balkovec, I., Nifholas Povše in Paul Bara. Po 50 centov, Joseph Jane, Nick Zunič, Frank Gerlovič, A. J. Muker, J. B. Cesarec, John Cudvat, John Vitez, Anton Tomšič, Joseph Ivanušič, Joseph Cadonič, John Golobič, Joseph Balkovec, Miko Zunič, Mike Grdun, George Starešinič, Joseph Adlešič; neimenovani 30 centov; po 25 centov, Nick Vin-kovič, Frances Brožič, Mrs. Za-lič, Mrs. Valenčič, George Vidina. Prihodnji izkaz priobčili bomo v listih prihodnji teden, ko odpošljemo drugi nabrani znesek. Želeti je, da bi se nabiralci kar najbolj mogoče potrudili ter obiskali kolikor mogoče več naših rojakov po Pitts-burghu in bližnji okolici. Nepotrebno je povdarjati, da bodo naši nesrečni bratje v starem kraju z največjo hvaležnostjo sprejeli vsako darilo. Tudi ni nobenega dvoma, da bo društvo Rdečeg& križa v Ljubljani vpo-števalo našo željo in razdelilo vsak nabrani znesek med najbolj prizadete družine. Gorinavedenem darovalcem se v imenu odbora in tudi v imenu prizadetega ljudstva naj-prisrčne je zahvaljujemo za njih velikodušnost. Ostale rojake, ki še niso darovali, pa prosimo, da vsak izmed njih po svoji zmožnosti nekaj daruje. Frank Oblak, tajnik. dikom in z njim tvorijo kisli-! Včasih jim pravimo tudi alka-ne. Te prvine so fluor, klor,1 'ij*- brom in. jod, ki se zato imenu- Kakor kisline tako so tudi jejo tudi solotyorne prvine ali I osnove lahko trdne, tekoče ali halogeni. Takti se spajate klor plinaste. Jedki kalij in jedki in vodik V brezbarven plin klo- natrij ste trdni telesi. Teko-rov vodikovec, ki dela na zraku ča osnova je na primer anilin, bele megle in ima oster duh ki je sestavljen iz ogljika, voter kisel okus. V vodi se topijdika in dušika in služi za izde-silno rad in tvori z njo solno I lovanje anilinskih barv. Plina-kislino. To ime je dobiia pojstim osnovam pa prištevamo kuhinjski soli, ker se iz nje iz-, amonijak, četudi ni kovinski ločuje klorov vodikovec, ako jo j oksid, ampak kemična spojina polijemo z razredčeno žvepleno dušika in vodika. Njegove mo-kislino in zmes zmerno segreva- lekule so sestavljene iz treh mo. V enem litru nasičene sol- atomov vodika in enega atoma ne kisline je raztopljenega do dušika. Ko stopiš v zaprt konj- Ne tarnajte več, če kašljate, ampak vzemite Severov balzam za kašelj (Seve-ra's Cough Balsam). Citajte. kaj piše o tem zdravilu Mr. J. Sedzinski v Aberdeen, Wash.: "Ko sem rabil že več različnih zdravil zoper kašelj brez kakega uspeha, sem slučajno dobil steklenico Severovega balzama zoper kašelj in moj hud kašelj je izginil v par dneh." Nikdo naj torej več ne tarna vsled kašlja ali hripavosti, ker lahko dobite Severov balzam zoper kašelj po teko nizki ceni, steklenica 25 centov ali 50 centov. Naprodaj v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, hwa. (Adv.) CHAPTER LIX. Short Resume of the Life and labors of Bishop Baraga; His Many virtues and Accomplishments; A Model Student, Priest Indian Missionary and Bishop. In the proceeding pages we have endeavored to give a faithful, reliable account of the LIFE AND LABORS ef Rt Rev. FREDHUC BARAGA, First Bishop of Msrquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMUS YB* O. F. M. el Los Angele«, Cal. whom he won to God by his instructions in the pulpit and confessional, and by his books of piety. Only on the great day of judgment will all the good be known which he effected during his long and fruitful priestly and episcopal career. As bishop we find indefatig- op Baraga. We are informed by Bishop Vertin of Marquette, a countryman of Baraga and the last ordained by him. that th§ inhabitants of Dobernik, Bishop Baraga's native place, intend to erect a monument this year, the centenary of his birth, to their distinguished countryman in the parisli church, where he was baptized just on hundred years ago. We hope that this little work of ours will also serve as a centenary monument to this saintly missionary and bishop of the Northwest, a monument which will help to perpetuate the memory of his noble deeds and great virtues unto future generations.-^ Bishop Baraga had the unspeakable blessing of having had pious, God-fearing, thoroughly Catholic parents. Although he lost them at an early age,, his mother dying when he was scarcely eleven .ypffs old. and his father four years later, still the lessons of piety, charity and other virtues they had taught him never became effaced from his mind. At the University of Vienna and at the gymnasium and seminary of Laiback he was a model student, diligent, conscientious, faithful, and persevering. He was gifted with extraordinary talents, had a clear, logical mind, remarkable memory and great love for linguistic studies. His progress in all branches of study was astonishing. At the same time he was a pure-minded, innocent, God-fearing youth, of whom we are morally certain that he retained the white garment of Baptismal innocence untarnished by any mortal sin to the day of his death. As priest in Europe we find him a model of all sacerdotal virtues, laboring with all the zeal and energy of a true pastor of souls for the spiritual welfare of his people. He never knew what it was to be idle, lukewarm, or careless in the service of his divine Master. Old and young, sinners and just, all felt the effect of his burning zeal for the salvation of souls, all were attracted by his soul-stirring discourses and instructions, by his kind, sym- RABBLES (The story thus far: The sport editor of the "Glasilo" rushes downtown in a $30 ford, to meet the queen of Rouma-nia in a drugstore. On the way to 493 the queen drives the ford and wrecks it. They board a street car and finally reach 493 — Now go on with the story). -r—o- As the queen stepped in the hallway she purposedly — dropped her handkerchief. As I stooped to pick the dainty up life and labors of saintly Bish- able in Promoting the cause of religion and virtue in the extensive territory committed to his care, which for many years embraced not only the Upper Peninsula of Michigan, but also a great part of Lower Michigan. northern Wisconsin, eastern Minnesota and parts of Ontario. Every year he visited almost all the missionary stations and congregations of this extensive territory, often suffering untold hardships and miseries, traveling in winter on snowshoes, sleeping under the open air or in some wretched Indian wigwam, shivering with cold, living on a little bread, cheese and tea. He never used stimulant of any kind, although often in sad need of them when exhausted by cold and long walks. He was a teetolar of the strictest kind and preached temperance, teet-otalism in his Indian works of instructions, knowing bat too w^ll that liquor is the Indian'.* greatest enemy. Bishop Baraga was deeplj' humble. Of this we have abundant proofs in his life as described by 'us and in the una nimous testimony of all who were personally acquainted with him. Not long ago, we heard from Mr. Charles Belle Isle, a venerable octogenarian of Bellil Falls, Wis., the following touching incident, of which he himself was an eye witness. One day he and Mr. Charpen-tier, father of Alexie Charpen-tier, of Odanah, Wis., were walking in the streets of La Pointe with Father Baraga. This was in 1841. They met a pagan Indian, most probably accompanied by others of the same stamp. Without the least provocation, this man went up to Father Baraga and spat in his face. He then walked away, laughing derisively. ' fhar-pentier fired with indignation at the insult offered to his beloved pastor, raised his hand to strike the impudent wretch and give him a well-merited beating ;' but Father Baraga restrained him, quietly saying: "Let him be; he won't know any better!" We are here forcibly reminded of the words of Jesus on the cross: "Father, forgive them, for they know not what they do." This Indian must thetic, winning ways to. God and the practice of religion and have been one of the very virtue. !worst sort, a fanatical pagan; Even/at this early stage of for as a rule, all Indians, even his sacerdotal career we find pagans him composing works of devo-1 tion and instruction for his Slovenian countrymen, which even to this day have retained their hold on the popular mirtd and heart. As Indian missionary he was second to none in self sacrificing labor and success as converter of Indians. He justly deserves to be called "The In-| dian Apostle of the Northwest." His converts are numbered by the thousands, not to speak of innumerable sinaers, respect the Catholic priest. We ' would, therefore, not believe what was related to usr were it vouched for by Mr. Belle Isle, who was an eye witness of the deed Another proof of Bishop Baraga's great humility is found in the following letter of his to Father Jacker: "Sault Ste. Marie, Mich., May 16th, 1863. Rev. and Most Beloved Father Jacker: (To * i). a feeling of remorse, anticipation and meekness overcame the girl (forget not that she wanted to embrace me in the drugstore) and she gracefully raised Iter left arm and pointed her finger with the air of expectation saying: "Oh, Stan — Who is that handsome man?" She was referring to a picture of Douglas Chaplan hanging on the wall. It was not before long that she made herself at home. Interim I was kept busy riding to and fro on a bicycle procuring provisions from the stores. As she said she would like to have a real meal once, I sallied forth to the "Krainski Firkelc" to get the "klobase" and "kislo zelje." I was rather slow in coming back as the hunting season just opened and Mr. Ma-lensek had to get the "Sloven ske Weeners." As I neared the house I heard a terrible racket. Upon entering I was surprised to find that the noise was not that of the water tank, but it was the girl playing the St. Louis Blues on my good piano I was rather peeved, but she suggested that we dance while supper (dinner) was being prepared. Good, I set the Victrola going, playing the good Slo,ven ian records that I bought from Mr. Mervar on St. Clair. She was delighted. When we danced the Hojers polka we whirled, well it wasn't so bad we only broke a bridge lamp and a piano bench. Then I commenced to invite the guests. In a few hours all was set. Then we had to wait for her as she had an appointment to have her hair marcelled at the Grdina's Beauty Shoppe. on St Clair. Among the notables present my friend Winnie was very peeved, in fact he was rash and too such an extent that he paced the floor nervously continuously muttering: Such business," and at the same time taking harmless gold fish from the bowl and feeding them to Dickie, our pet canary. We were finally seated at the table. While sipping the nudeljce" soud she started to talk about athletics and re marked in a way that checkers would soon replace that sissy game of football. I did not agree with her and stated that there would be more money in it if that wholesome sport of dominoes was played in all our sport clubs and colleges Winnie became violent and pounded on the table, at the same time spilling the soup over the poor girls* dress and declaring that no matter what League of Nations means to the average policeman, he (Winnie) would always be for that exciting game of ping pong. About her dress, I said it was useless to worry as we could call F. Mervar Cleaners and all would be O. K. She en joyed the klobase and the zelje and finally wound up the meal with a glass of "sladka kaplji ca." I then Managed to move the victrola down to the basement and sprinkled a little cornmeal on the floor. In a few minutes we were all dancing. This lasted for about an hour and {seeing that it waa too tame, l| called up Mr. Resnik. of Collin-wood and told him to bring down Hi« "squeese-box." Oh boy after that we danced the schuster polka and even the old "pouiter" dance. The queen then expressed that she was having a grand and glorious time and would like to iave something to remember that memorable evening. Well sadi I: "'Twill no sooner bo said than done, I'll get Mr. Bu-kovnik to come here and snap our pictures." To this the girl exclaimed: Oh! Goodie! Goodie!" Mr. Bukovnik came with his camera and everything went smooth until Winnie saw that I was standing next to the girl (queen) and thot that he should have the honor. Of course an argument ensued and consequently delayed taking of the picture. Finally it dawned upon me. Let's match pennies," said We did and, of course, I won. Then brother Vine got it into his head that he wanted to have his picture taken, while standing on his head. Br-r-r-r-ing! the door bell rang. Again the picture was spoiled as I dashed up the steps to answer it. A telegram boy greeted me at the door, nervous and excited. It was nothirig, only one of my business telegrams. Ah, then — glorious enlightment I asked the messenger boy if he wanted to earn a half dollar. He was willing so I told him to stand at the door and when he heard me whistle to start singing the "Star Spangled Ban ner." I hurried down the steps and found Vine up to his tricks. Well I just whistled and as soon as the errand boy started to sing, Vine straightened up and for the first time that evening everyone stood motionless _ Boom — the flashight powder exploded and the day was saved. Merriment lasted till the ear ly morning and as the queen had to be in Lorain by 7 that same morning, the . party broke up. She expressed, her thanks to the crowd, while ! was gath ering her wraps from the guest closet. I was a bit delayed as I did not know which coat belonged to her. I felt a Jiearty pat on the back, as I was leaning forwar i in < m 11 ♦ n II i m : i 11 in 11H11 n 1111 m 1111111 " V. j I Naše zveze s staro domovino i i v vseh denarnih zadevah so ncprckosljiv«. VI iivit* lahko kjerkoli tirom Zdrnionih Driav in vondar Jo vas mogoče poslati denar v stari kraj potom naie banke prav tako točno in zanesljivo kot ids bi priili sami osebno na banko. NASE CENE SO PO DNEVNIM KURZU podvrione sprs tnembi, toda zmerne in poltene. Denar polijemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krajski polti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamobnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POULJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pilite nam ali pa pridite aami poizvedeti dnevne cene in jin potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Nale po-tiljatve bodo dosegle vale ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici sli pa v največjem mestu, v kolikor najkrajiem času mogoč«. Vsi nali bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad nale banke presega svoto $740.00« kar k znak varnosti s« val denar. I JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. $ Wn. Redmond, pred«. Cbaa. G. Patre«, kaair, Joseph Dunda, pomol, kaair. Nekateri ljudje smatrajo oni Čas za dobo prosperitete, kadar dobijo lahko vsega na upanje za brezskrbno življenje. Kdor preveč izrablja naklonjenost svojih prijateljev, si nakopava s tem nove sovražnike. , ^ Današnja skrb je vzrok včerajšnjega zanemarjenja. * Lepa deklica je ona, ki noče priznavati, da je res lepa. * Vsaka stara ženica rada pripoveduje, kako je bila lepo v mladosti. » Sreča bolj poredkoma potrka na vrata; nesreči se pa vedno plazi skozi odprta okna. * Dobri zdravniki hodijo od hiše do hiše. Bodimo popustljivi! Znano nam je, da je zmerno uživanje hrane glavni predpogoj zdravja. Zahvalni dan se obhaja samo enkrat na leto. To je pristen ameriški praznik. Prvič so ga obhajali takozvani Pilgrim očetje leta 1621 v Ply-mouthu. Na tak dan se človek lahko preobje, toda Trinerjevo gren ko vino vam bo pri tem pomagalo iz zadrege. To vino izči-šča črevesje, pomaga prebavi in odstrani vse slabe snovi.' Poskusite torej enkrat Trinerje vo grenko vino pa se boste kmalu čudili, kako ste zamogli prestajati brez njega. Steklenica velja fl.25. Steklenico za .tjposkušnjo vam pošljemo za 15 centov. Joseph Triner Co., 183$ S. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjeve tablete zoper prehlad (Triner's Cold Tablets, 30 centov r lekarnah) so seda; v sezoni. (Adv.) rmtiminniiiminiiirTTrTTtiiiiiimiiiiiinn JAKOB ORAZEM WENONA, ILL. Prvi in edini slovenski pogrebni zavod v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, 111. Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike. t Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. r7niit«i»iitm»iitiiiiiiiniiiimiiiiilllIP □li m » i t i i i i i i i i i i i t H"H h li; i i i n : 11111111111 m ; • !:v Največja... slovenska unijska tiskarna v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. V svojem lastnem poslopju. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. ■ 4 1111111 M 111111 « 1« « • » I» » » 11 > 11 U 1111111 » 11 Ml ^IIMillllllllUllHWIMIHUHIIHIIIIHIIIIHHIIinilillllillllllllllHillllllUMIIIIIIIIIIIIIillU'i K. S. K. J. Društvom: Kadar na£čate zastave, regalije H In drugo, pazite ns moj« ime is = naslov, le hočete dobiti aejbaltle 3 hlago za najniije cene Načrti IF. KERZE, 1142 Dallas Rd., N. S.1 CLEVELAND, O. i« vzorci ZASTONJ; DEKLA ANČKA NOVELA Spisal F. S. Finžgar O O o o o o o o v. Kakor pusto vreme, tako je bilo nekaj dni pri Mokarjevi družini. Nihče se ni prepiral in jezil, vsak je opravljal svoje delo in vendar je bilo nekaj mračnega in brezsolnčnega nad njimi. Miha ni ciknil nič več na Janeza in mu ni več opone-sel šentjurskega semnja, dekli-sta se privadili Ančke in se naveličali jo opravljati. Janez je hodil s trdimi koraki in resno veleval, kakor se spodobi za velikega hlapca. Ko je prišla nedelja in je Mokar postavil pred družino še mero vina, je zazvenel spet smeh in dovtip in odmeval čez teden, čez dva in tri. "Vse je dobro, vidiš, ljubi moj! Kakor sem rekla. Družina je kakor živina. Postavi v hlev novo kravo, pripelji kupljenega konja — vse je pokonci — prvi dni samo. Za mesec dni se privadijo. In če odže-neš kravo, če prodaš konja, mukajo in rezgetajo za njim tisti najbolj, ki so ga najbolj odrivali. Tako je, ljubi moj!" "Prav, če je tako," je malomarno odgovoril Mokar ženi in listal kupčijski knjigi. Zeni tak odgovor ni bil všeč. 'Kak si! O, saj vem, Ančka te bode. Ce te res tako bolijo liste kronice, ki jih plačamo njej, naj gre od hiše. Moški ste vsi taki. Ti imaš tri hlapce, meni ne privoščiš ene dekle." Mokarica si je oprla roke ob boke in gledala skoa okno. On se je ozrl preko rame zadnjo. Tudi ona se je ozrla čez ramo. "Nikar me ne žali, lepo te prosim!" Njegov glas je bil resen, tako resen, da mu žena ni nič odgovorila. ker jo je zapekla vest zaradi očitka. Dasi je bila Mokarica prepričana. da se možu prav nič ne smili stotak za Ančkino plačo in da bi se mu ne smilila dva, sc ji je vseeno vgrizla misel, da Ančko zavidajo, ne samo dekle in hlapci, razen Janeza, tudi mož. Zato se je ona čez-dalje bolj navezavala na mlado deklo. Kadarkoli je pripekla zase in zanj medenih, orehovih štrukeljčkov ali masleno štru-co, vselej je bila teh pribolj-škov deležna tudi Ančka. "Na," ji je pomolila dober kos. "Toda skrij; saj veš, kakšni so." Ančki se je samo smejalo ob teh darovih in zaklepala je prigrizek v skrinjo. Ko se je naredila noč in je bila Ančka sama v kamrici, je sygla po štru-kcljčku, sedla na posteljo in ugriznila. "Dober je. — Ne, ne bom vsega. — Materi ga dam, — oh, ali pa Janezu. — Janez je res tako dober. In takoj je nehala in ga spravila. * ' Drugi dan je nosila drva. za poko, v žepu pa skrivala pol štruklja. Koj je bil Janez v drvarnici. "Pusti, bom jaz!" Janez je naložil velikansko krošnjo drv. * Preveč!" je svarila Ančka. "Preveč?" se je ž&smejal Ja-i«ez. "Se ti sedi na<»vrh in sta-v m, da poskočim s tem bremenom pred pragom takole visoko" — pokazal je z roko od tal — "in še s podkvicami udarim skupaj, kot bi bil prazen." Tudi Ančka se mu je zasme-jala. "Janez, ti za dva delaš — in se še zame trudiš.** "Kadar, se zate trudim, se 1 ir počii em; Bog ve, zakaj P Sedaj se Janez ni zasmejal. Tako jo je gledal kakor Še ni- koli, da je bila Ančka vsa zardela. Molče je potem vtekn:l roke za oprtnice. Aqčka se je ozrla iz drvarnice, segla po štrukelj in ma gu ponudila. ' Vidiš, Janez. Na, vzemi! Mama mi ga je dala." "Sama pojej, to je zate, nočem." "Moraš, hitro, da kdo ne vi di!" Ančka mu je vteknila štrukelj v žep. "Še ti bom prinesla. Bolje se mi bo prileglo, ko bom delila s teboj." 4 Janez je dvignil krošnjo, oprtnice so komaj vzdržale, tako je bil naložil. Ančka je drobila za njim in nesla nekaj polen v naročju. Drugi dan je bila peka. Ančka je jedla masleno štruco in jedel jo je tudi Janez. Tretji dan so šli vsi po ste-ljo. Ančka je morala v hlev. Ali Janez je vstal ob treh in pripravil zobanje in krmo. "Je vse pripravljeno, Ančka, kar v jasli postaviš," ji je naročal, odhajajoč za družino. In tako so tekli tedni. Janez je od truda počival, ko je delal za Ančko. Ančki so bili pi-boljški dvakrat sladki, ker jih je delila z Janezom. Mokarica je bila vesela, ker je bil mir pri hiši. Miha se ni več prerekal z Janezom, Špela se je navadila Ančkinih belih rok. Samo Ančka se ni mogla privaditi Mihovih pogledov. Čutila jih je pri jedi, zajtekli .se jo, kadar sta se srečala, in č* sta pri delu trčila z rokami ponevedoma skupaj, se je vsa stresla od studa. Vse je zaupala Janezu, samo tega mu Yii mogla nikoli razodeti. Nekega večera je Janez že lučaj" na pogradu, ko se je vrnil od žage Miha, nekoliko vinski. Janez je vprav pojedel kos mas-1 mke, ki mu jo je bila dala Ančka. Pri jedi se je v mislih pogovarjal z Ančko in tako je bil vesel, da ni mogel zaspat*. Miha je žvižgal po hlevu, Janez se ni genil. Ves je bil zamišljen v kruhek. ■'Lukec, ali Janez spi?" Miha je potresel malega hlapca. Janezu so se ustavile vese-1 * misli. 'Spi. Še ti pojdi spat. Ce-r.iu fruliš?" "Lukec, nocoj ne grem spat. I Tekam še pojdem, ho —" Miha je počil s palcem. Janez je zahrkal kakor v sanjah. "Kam boš lazil? Pusti me in zaspi!" "Lukec, ti si neumen!" Miha si je sezul škornje, de->ke so zaškripale, šlamnica je lašumela. Vse tiho v hlevu. Le konji M še hrampljali in prhali, ker se,jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi. Lukec je spal, Miha se ni genii, Janez je prisluškal. 'Kam pojde ? — Ce pojde njo budit?—" Janezu je kljuvalo v prsih, pest je stiskal. "Neumnost! |£aj mi mar. — Naj gre, kamorkoli. — Da, ko bi šel kamorkoli. Ali če gre tja pod njeno okno — ta smrkavec." V hlevu je zašumelo, nekaj težkega se je zgrudilo na tla in zahroplo. Prvi konj je legel. i Kmalu je zapraskalo, zašume lo in spet zahroplo. Rigo se je zleknil poleg kobile. In za njim še tretji in četrti konj. * Tedaj so zacvrkale deske Mihovega pograda. Skoz vrata je šinila mesečina in spet izginila. Janez je planil z ležišča.. Spet je posvetila mesečina v hlev in spet hitro ugasnila. Janez je pred hlevom segel po bičevnik-koprivec in šel bos krog hiše. Na voglu se je ustavil in se skril za košato mira-belo. Cma senca je visela na omrežju Ančkinega okna. "Psst! — Ančka? —Slišiš, Ančka!" V sobi se ni genilo. Janez je ves trepetal. Spet trkanje in klic in prošnje in prisege ter mogočne obljube. Vse tiho. Janez je skoro zavriskal od veselja. "O, Ančka, kako si dobra. Angelček si," je pomislil. Miha ni odlegel. Potrkal je glasneje, poizkusil odpreti o"kno, izpregovoril je puhlo kvanto, tako, ki se je vezala. Začel je z.drugo; ta. je bila za smeh. Nič odgovora in nič smeha iz sobe. Miha je začel zabavljati in groziti. "No, le imej Janeza — pu-steža, mar ne vem. Vaši materi povem, da ga imaš, in stran »>ojdeš — nastava hinavska." Ob tej besedi je po Janezu zavrelo. Stisnil je koprivec, roka se je dvignila in tenko je švistnilo po senci ob oknu. Senca se je odtrgala od omrežja. Miha je kl iknil, močna pest ga je zgrabila za vrat. "Janez, Janez, lepo te prosim —" je jecljal Miha, ko so ga stresale železne pesti. Tedaj se je odprlo okno nad njima. "Janez, pusti ga!" je kriknila Ančka. Pesti so pri tej priči odneha- Miha je glasno zaklel. Za stražo, kjer sta spali de-I.li, se je posvetila luč. In druga luč se je posvetila v nadstropju, kjer sta spala ona dva. Tam se ^e okno odprlo. "Mir, če ne, priaem dol!" Mokarjev glas se je razlegel po okolici. Na vasi so zalajali psi. (Dalje prihodnjič) POZOR! ! ! Najbolj priznana in pohvalna so • moju zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, ka tere prodajam že nad a) I«:t, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zo-.•r sive lase. od katere postanejo las-• popolnoma naturni kakor v mlado-.i. Fluid zoper revmatizem, trganie i kostibol v rokah, nogah in križicah. sake vrste tekočine in mazila za po-olnoma odstraniti prahute in drugo ^čistost na glavi, mozolce, pege in ruge izpuščaje na koži, srbečico, li-:.ije, rane. opekline, bule, turove, kra • e, kurja oče&a. bradovice. V zalogi :nam tudi prašek za potne noge itd. ."išite takof po cenik, ga pošljem za--ionj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno ! orist. Jacob Wahcic. 1436 E. 95th Si. Cle-elund. O. near Superior and Wade I ark Ave. Slaboten hrbet se hitro ojsčl hitro ie takoj obrne, kakor hitro prilepite Red Cross obli ž. Ako vas zaboli .križ, čc kaj težkeg.i vrnite, ak oste prctegnili miJice rižu, če se vam je "v križ naselil irehlad," če trpite vsled lumbaga, ri »rilepite Red Crots ledični obliž. in adovoljni boste, ker vam bo skoraj akoj pomagano. Dosti vzroka je za ljega značilne uspehe. Obliž pomaga >slabelim in unet'm mišicam. Povzro-'•a neprestano avtomatično masažo z 'sakitn gibljajem telesa, odpravi str-ljenje ter spravi kri v pravi tok na bolečem mestu. Največ dobrote pa povzroča zdraviol v Red Cross obliža, ki prodira v kožo ter gre naravnost v slabe, umete, okorele mišice, pomiri bolečino, pomaga unetim žiivcem, spravi v red mišice ter vam vrne normalno moč. Zagootvo vprašajte za Johnson's Red Cross ledični obliž z flanelastim ozadjem in dobili boste največjo pomoč v najkrajšem času. Po vseh lekarnah. —Adv't. IIIIIIIIHIIIWIiMiM»H«llimiH»IIIIIIIIIUIiMIII»HI||||||||H|||WlllllilH»ni»in»IHMHIlHI»l Harmonike. Kdor žeti imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-matične harmonike po ra*em okusu. Pišite po cenik. Se priporočam ANTON MERVAR f,921 St. C lair Ave. CLEVELAND. OHIO. .......................................................................................................... ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vr&te, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno. .........................................wt mzmnramtrar Za površne bolečine rabite SEVERA'S Gothardol. Zanesljiv hišni lieiraent. Popularno sdrsvilo od iets 1881. 30c in 60c. Naprodaj vsepovsod po lekarnah. V. r. SEVERA CO.. REOAt RAP IDS, IOWA ZAHVALA Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni :- Prejel sem poslano mi harmoniko, katere sem bil zelo vesel, ker je ravno takega glasu, kot sem želel; tudi delo je lepo in dobro, ter se drugim vsem dopade in bi jo bil lahko takoj prodal; se vam zahvaljujem za tako izvrstno harmoniko. Charley Srebot, Sugar Notch, Pa. r«; ^iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini 1TALUANSKE HAHW0N1KE I goŽiČ Se Ufa I m import! ramo v»uko-liine prvo-rut ne robnega dela. ki ao najbnljftp na k vrtu. Jam-.-.•na d*wt let. Na^r rene najniije. Pouk na harmonika xantonj našim kupcem. Pilite po brn-i