4. številka. Ljubljana, v četrtek 7. januvarja. XIX. leto, 1886, lihaja vsak dan »ve*er» iz mAi nedelje in prazuike, ter velja po posti prejeman ca avstri jsko-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., zh pol leta 8 gin*., za četrt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj »no brez po&iljanja na dout za se leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa tu po 10 kr. zh oii'suc, ]>" «10 kr. za ćetrt leta — Z* tuje defcele toliko več, kakor pnitnina znaSa. Za o c n a n i 1 a plačuje se od četiristopne petit^vrs^e^po ti kr., če sa oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. ikiratL — rTokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra v nistvo je v Rudolfa Kirbiša biSi. .Gledali J Dopisi naj se izvole frankiratu Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. itka stolb-»". Naša narodna ravnopravnost. (Konec.) ,i( Glavna ovira slovenskemu uradpvanju bilo je pomanjkanje slovenskih tiskovin, kajti v okrožji Graške deželne nadsodnije morale so vse sodnije svojo potrebo na raznih tiskovinah naročati pri de« želni nadsodniji. Kdo naj bi si upal naročati slovenskih tiskovin, ko je vsakdo znal, kako nemilostno se gleda slovensko uradovanje. Ekscelenca Waser pa tudi ni dopuščal, da bi se od kod drugod naročale tiskovine, da se ne odtegne zaslužek Graški Levkamovi tiskarni. Leta 1881 je torej jeden slovenskih državnih poslancev, kateri se je za to stvar najbolj zanimal, stopil v dogovor z državno tiskarno na Dunaji, ki je bila pripravljena slovenske tiskovine po isti ceni, kakor nemške zalagati, ako justično ministerstvo to Želi. Obrazce slovenskih tiskovin v kazenskem postopanji izdelal je g. dr. F., tacaš adjunkt v P. na Štajerskem, pregledali so jih še drugi uradniki in jezikoslovci in državna tiskarna jih je potem natiskala. Z ukazom od 1. decembra 1881, št. 19.230 pa je justično ministerstvo predsedstvu Graške deželne nadsodnije naznanilo, da je državna tiskarna založila slovenske tiskovine. Ekscelenca "VVaser je s okrožnico od 2. januvarja 1882, št. 9221 naznanil ministerski ukaz podrejenim sodnijam, toda z dostavkom, da se smejo slovenske tiskovine v zmi-slu ukaza od 15. marca 1862 le rabiti v občevanji s strankami, ki so samo slovenščine zmožne in da sploh za leto 1882, ker so nemške tiskovine že razposlane, ni več mogoče naročiti slovenskih. Torej naj sodnije šele za leto 1883 predlože svoja naročila za slovenske tiskovine. Spet je moralo justično ministerstvo vmes posegati in ukazati, da naj sodnije slovenske tiskovine naročajo naravnost pri državni tiskarni. Še do dandanes pa vprašanje slovenskih tiskovin za sodnije ni popolnem rešeno, kajti manka jih še nekoliko za kazensko, večina pa za civilno-pravdno postopanje. Lani vzpomladi je justično ministerstvo znova naročilo Graški deželni nadsodniji, da naj vse še potrebne tiskovine preskrbi in sicer v sporazumljenji s predsednikom Ljubljanske deželne sodnije g. Hočevarjem, kot znanim ve-ščakom in dobrim poznavateljem slovenskega jezika. Delo je menda končano in upati smemo, da do- bimo jedenkrat vse za slovensko uradovanje pri sodnijah potrebne tiskovine. • Za sodnije imamo torej dovolj jasne jezikovne naredbe, samo, da bi se jih držalo uradniško osobje. Zvršitev pa bi bila še hitrejša, ko bi Slovenci sami povsod zahtevali, da se naj pri sodnijah ravnajo po ministerskih naredbah. Dokler pa so Slovenci pripravljeni, v nemškem jeziku spisani zapisnik, vsako nemško pogodbo itd. podpisavati, ne smemo zabavljati na uradnike, ako jim ni mar za slovensko uradovanje. Prestopimo k politiškim in finančnim uradom. Ker razen sodnikov vsi drugi državni uradniki neso nezavisni, morajo se ravnati po ministerskih ukazih in zato ni bilo slišati nikdar od tacega upora proti ministerskim naredbam, kakeršnega so se upali delati nekateri iodnijski uradniki Pražaku. Na še omenjeno interpelacijo dr. Vošnjaka 1. 1868 v štajerskem deželnem zboru odgovoril je namestnik Mecserv, da je izdal 19. avgusta 1867, št. 2175 na vse c. kr. okrajne predstojnike na slovenskem Štajerskem sledečo naredbo: „Minister notranjih; zadev je z ukazom od 8, avgusta 1867, št. 3986 ukazal, da morajo političke oblasti uloge spisane v slovenskem jeziku ne le brez ovir vsprejemati, ampak v prvi stopnji (instanci) tudi v tem jeziku reševati, da morajo vabila, uradna pisma in ukaze osebam, ki so le slovenščine zmožne, izdavati v istem jeziku; zapisnike s taci in i osebami ali strankami, katere to izrecno žele, spisavati le v slovenskem jeziku in sploh se nasproti slovenskemu prebivalstvu tako obnašati, da se izogibajo vsem opravičenim pritožbam. Ob jednem ukazalo se je deželni personalni komisiji, da naj uradno osobje primerno prestavlja, ko bi v njegovi sestavi bila opovira, da se ukaz ne more točno izvrševati." Namestnik Mecserv je še dostavljal, da se jo tudi pri nastavljanji fin ančnih uradnikov zahtevalo znanje slovenskega jezika in da njemu ni došla nobena pritožba o nedostatkih, kateri bi se bili dogodili zaradi nezadostnega znanja slovenskega jezika v občevanji davkarij z občinstvom. Ministerski ukaz od 6. avgusta 1867 št. 3986 velja še dandanes in je v narodnem oziru ugodnejši od jednakih ukazov justičnega ministerstva, ker ne omejuje slovenskega uradovanja na stranke, ki so le slovenščine zmožne, ampak ga ukazuje tudi v tem -slučaji, ako stranka želi slovensk zapisnik ali slovensk odlok. Ako torej politiški ali finančni uradniki na slovenskem Štajerskem ne bi hoteli slovenski uradovati, treba jih je samo opominjati na gori omenjeni ministerski ukaz in ni misliti, da bi se mu upa* • protiviti kdo iz politiškega ali finančnega uradnega osobja. Jednaki ukazi za politiške in finančne uradnike bili so v istem času izdani za Kranjsko in že večkrat pozneje objavljeni v našem listu. Ker v tem oziru na Kranjskem zdaj ni slišati o posebnih pritožbah in ker so nemškemu uradovanju največ-krat krive stranke same in samoupravni organi: občine, okrajni cestni odbori, krajni in okrajni šolski sveti, ne zdi se nam treba, teh ukazov še jedenkrat objaviti. Dokazali smo tedaj, da imamo Slovenci in sicer v vseh slovenskih pokrajinah na Štajerskem, Kranjskom, Koroškem, na Goriškem, Primorskem in v Istri ne le v članu XIX. zagotovljeno narodno ravnopravnost, ampak za vse sodnije v rečenih pokrajinah veljavne jezikovne naredbe. Prvi upor v uradniških krogih proti tem naredbam je izginil in ni več slišati, da bi se sodnijski uradniki protivili ministerskim naredbam zaradi tega, ker so le naredbe in ne zakoni. Narod naj tedaj povsod zahteva pravico svojemu jeziku, opiraje se na omenjene zakone in naredbe in nobede n uradnik mu je ne bode mogel odreči. Isto tako v politiškem in finančnem uradovanji, katero se na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem že zdaj vrši po večjem v zmislu ministerske naredbe od 6. avgusta 1867, le za Koroško in Istro, vsaj kolikor je nam znano, menda še ni take naredbe. Konečno izrekamo željo, da naj bi so vsi jezikovni ukazi, ki se tičejo slovenskega uradovanja, zbirali in proglašali v posebni knjižici. In to delo pričakujemo od slovenskega politiškega d r u št v a, katero nuj bi se ustanovilo v slovenskem središči, v Ljubljani. Deželni zbor kranjski. f IX. seja dne 22. decembra 1 885.) (Dalje, j Pri razpravi o predlogih gospodarskega odseka glede dolenjske železnice poprime prvi besedo LISTEK. Charles Nodier. (Spisal Ivan Žel oznik ar.J V literaturi francoski je na jako dobrem glasu Charles Nodier (porojen 17^0 v Beranconu, umrl 1844) kot pripovedovalec in kot učenjak. Spisal je mnogo novel in romanov, bil izvrsten gramatik in leksikograf, kar pričajo njegova dela: „Dictionnaire universel de la langue francaise", „Dictionnaire des onomatopees de la langue francaise", „Ellements de linguistiqueu itd., spisal je tudi malo, a jako slavno delo „Zadnji banket žirondistov", v katerem je, opi-sovaje zadnji večer in klasične govore one jedno-indvajsetoriee, ki je v 31. dan oktobra 1793 pod nožem giljotine izdihnila hrabro svojo dušo, kakor sam pravi „nezakonito spajal dramo z zgodovino". Za nas Slovence pa je Charles Nodier posebnega pomena, Bival je dlje časa mej nami, proučil je korenito vse naše razmere, običaje, naš značaj, bil upliven v javnem življenji ter se, kar je v tujcih jako redko, tako iskreno zanimal za nas, da so njegovi spisi pravi slavospev Slovencev na Kranjskem, vsaj za francoske okupacije pod Napoleonom I. Sprva bil je Nodier v Trstu, potem prišel je v Ljubljano, takratno stolico kraljestva ilirskega. Leta 1812. podelil mu je general Bertrand na mesto grofa Agapita službo bibliotekarja na takratni lice-alni knjižnici in kmalu potem bil je imenovan ured-i nikom francoskega uradnega lista „Telegraphe offi-| ciel", ki je izhajal, kakor v svojih „ Spominih na j republiko in na cesarstvo" (zadnja izdaja iz 1. 1872) sam pravi „v vseh treh deželnih literarnih jezikih", to je: francoski, italijanski in nemški. Kakor Nodier pripoveduje, dodajal je pozneje temu listu skozi dva meseca prevod „v domačem, to je slovansko-vend-skem jeziku" (dans la langue vulgaire, c' est a dire en slave vindiipie). To je torej bil prvi slovenski dnevnik. Žal, da od tega dnevnika, oziroma slovenskega prevoda ni nikjer niti jednega izvoda dobiti. Vse, kar o tem vemo, je le na sicer popolnem verodostojno izpoved Nodierovo omejeno. V označevanje Nodiera bodi mi dovoljeno priobčiti, kar piše sani o občevanji s takratnim generalnim guvernerjem Fouche-jem. Kakor znano, imeli stuo i francoske guvernerje. Prvi bil je Marmont, vojvoda Dubrovniški, fin, duhovit, liberalen mož. Drugi bil je general Bertrand, miren, previdno delujoč dub, vesten oskrbnik javnega premoženja, mož, čegar zmernost in poštenost je narod občudoval. Tretji guverner bil je Junot, star vojak, vrl, kakor njegovo ime, poln dobrih lastnostij, ki pa je naposled imel nesrečo, da je zblaznel. Za Junotom prišel je Foucho. Njegovo ime ni bilo baš popularno, nastopil pa je v neugodnih razmerah. Prvi guverner Marmont predstavljal je izredno moč in slavo, ki bi bila imela biti zaštita in meja bodočega ilirskega kraljestva. (Napoleon I. je namreč kaj rad poudarjal, da se mora Ilirija po-vekšati z Bosno, Hercegovino in črno goro, češ, to bi bila šahOVna poteza proti llusiji in proti Avstriji.) Drugi guverner general Bertrand, uredil je razmere mej zmagovalci in zmaganiin duhom rednosti, sprav-ljivosti in harmonije in skušal uživotvarjati vkupne interese. (Duljo prib.) Ta sklop vis. deželnega zbora, ki nam razliko : mej nazori vis. c. kr. vlade najjasneje predočuje, no jemlje najmanjšega ozira na obstanek in potrebe I domaPih, davkoplačujočih rokodelcev, katerim vsled visokih davkov in deželnih doklad ; ter vsled v novo podraSene stanarine in visoeih opravilnih stroškov gotovo ni mogoČti za iste cen«' delati, katere odmerja režija prisilnt; delavnice. Nasledki take neprimerne konkurence so pa za tukajšnje rokodelce tem huji, ker se še dva zavoda, c. kr. kaznilnica na Gradu in pa kazno-valni zapor deželne sodnije v Ljubljani, čeravno na nekoliko manj kvarljivi način, vendar v obilni meri j pečata z obrtnim dolom. Čeravno se v naše začudenje izkazi, koliko in i kakšnega dela se na tukajšnjih kaznilnicah na leto I dogotovi, nikdar ne objavijo, — vendar ne pretira- j varno, trdeč, da se po vseh teh zavodih v Ljubljani | peča najmanj 500—600 osob dan za dnem s takim delom, ki se odtegne tukajšnjim rokodelcem. Dokler rokodelci po novošegni kupčiji z na- i rejenini blagom, katero se v vseh strokah nahaja i po kupčijskih prodajalnicah iz tujih tovarn, v kate- j rih se za „gladno mezdo" dela, — neso oškodovani I bili in dokler se je izvrševanje rokodelskega dela ' po kaznilnicah v mnogo primitivneji meri, kakor sedaj z najboljšimi .stroji in orodjem, vršilo, neso bili nasledki tolikanj občutljivi, kakor sedaj. Ker so poleg tega pridobninske razmere dan za dnem slabeje; ker so posebno konsumenti nižjih krogov izgubili zmožnost kupovanja, ni čuditi so, da se potrebščine naročajo ondu, kjer so more izdelovati za neznatne cene, na zasobne stroške davkoplačevalcev. Znano nam je sicer, da ima uprava prisilne delavnice in doželna blagajna financijalno korist s tem, da pospešuje razvoj in razširjenje prisilne delavnice, — da ima v nekih strokah celo zalogo narejenega blaga, da dela na up, da z jedno besedo — uporablja vsa običajna sredstva proste obrtnije, a prepričani smo tudi, da se mora tak vsem narodno-gospodarskim načelom nasprotujoči, nenaravni pritisk na vrednost prostega dela obrniti v škodo dežele, posebno pav propad glavnega mesta, kateremu nastane temveč škode, kolikor več se obrtnega dela v prisilni delavnici izvrši. Ker se vsled postave od 24. maja 1885 tikajoče se prosjakov in delomrznih ljudi, zaukazuje osnova novih prisilnih delavnic in ker se moramo v resnici bati, da se bode tudi za take delavnice delo ondu jemalo, kjer se najložje dobiva, namreč rokodelcem. — zdi se nam ravno sedaj čas umesten, da opozarjamo vis. deželni zbor na resnico, da se bode število prisiljencev tem bolj množilo, I kolikor več bode prisilnih delavnic, ker bodo te jedini zavod, v katerih bode pohajkujoč pomočnik dela dobil. Pojasnujoč to za obstanek rokodelstva in meščanstva važno vprašanje, dovoljujemo si opominjati, da je skrajni čas, da se ta zadeva reši ter začne pretresati vprašanje, s čim se bode pečalo čim dalje bolj rastoče število prisiljencev, ne da bi se z njimi uničevala poštena obrtnija. Nadejamo se, da bode vis. deželni zbor nujnost in istinitost te naše izjave dobrohotno pripo-znal, ter sklenemo z utemeljeno prošnjo: Visoki deželni zbor blagovoli naj zaradi nujnosti vsprejemanje obrtnega dela v prisilni delavnici takoj omejiti, posebno pa naj se odpravi način izdelovanja za upravne stroške. Prej ko mogoče skliče naj se pa enketa, h kateri naj se povabijo tukajšnji rokodelci in zem-Ijiščni posestniki v posvetovanje, s čim naj se pečajo priseljenci, da ne bodo vsi zli nasledki tacih zavodov ostali jedino le na ramah poštenih rokodelcev. Usojamo si pa že sedaj izreči svoje mnenje, da, ko bi se prisiljenci intenzivneji pečali s polje-deljstvom in s kulturnim delom, bi to bilo v večjo splošno korist, gotovo pa toliko, kolikor sedanje delo rokodelski stroki v škodo. V Ljubljani 8. decembra 1885. sinskim terjatvam. Čuli so se vsi oni argumenti, katere smo vajeni slišati od nemškutarjev. Koman-čuk je namro.' predlagal, da bi se uvel rusinski učni jezik i onih šolah, kjer obstoje zakonite potrebe. Pri utemeljevanji svojega predloga je omenjal, da 2% milijona Rusinov v celi deželi nema no bone večrazredne ljudske šole in samo jedno gimnazijo. Šolski odsek je pa popolnem predelal prvotni predlog in predlagal samo sledeče tri resolucije: Vlada se u >prosi, da poskusa v onih mestih, kjer biva nad 3000 Rusinov, ustanoviti rusinsko ljudsko šolo, pa !e tedaj, ako se bode pokazalo, da dovolj BtariSev hoče pošiljati svoje otroke v rusinsko šolo. Deželni odbor naj sam preudnri, ali naj bi se osnovala še jedna rusinska gimnazija kje v Galiciji. Vlada naj se naprosi, da bodeta oba deželna jezika obligatna v srednjih šolah, ako stariši ne bodo zahtevali, da se učenec oprosti učenja druzega deželnega jezika. Proti poslednji resoluciji se je takoj izjavil vladni zastopnik, prvi dve pa v taki obliki ncinata nobenega pomena. Ni čuda, da so se ru-Anaki poslanci izjavili, da ne morejo glasovati za te resolucije. Pa še to je bilo nekaterim Poljakom preveč ter začela se je ostra debata: Grof Golejev-ski so je naravnost izjavil proti vsakoj spravi z Rusini. Vitez Toresie\vicz je trdil, da so Rusini sovražniki dežele, na katere se ne sine ozirati. Hobrzvn-ski nazivljal je Rusine iuferijoriie pleme. Grof Tar-novski je trdil, da jednakopravnost mej narodi ni mogoča, kakor tudi mej poaamnimi osobam i ne. Nadalje se je veliko govorilo o poljski kulturi, zgo,-dovini itd. Rusinski poslanec liomančuk je zavračal resolucije šolskega odseka in govore poljskih poslancev kot razžaljenje rusinskega naroda. Najboljše je govoril rusinski škof v Stanislavu Peleš. Zavračal je odločno poljsko postopanje kot katoliški cerkvi škodljivo. Njegov govor imel je vsaj toliko upliva, da so se odsekovi predlogi zavrnili nazaj v odsek, tla jih predela. Toda mi smo preverjeni, da odsek tudi sedaj ne bode za Rusine nič boljšega sklenil. Vitanje države. Mi*S»ttl£0-bolfrai"N]kva mirovna pogajanja se še neso pričela. Odposlanci za mirovna pogajanja so sicer že imenovani, a kraj. kjer naj bi se mirovna pogajanja vršila, še ni določen. — Vojni ujetniki se mej Bolgarijo in Srbijo še neso zamenjali, Bolgari so branijo plačati Srbiji stroške, katere je imela za vzdržavanje ujetih Bolgarov. Ugovarjajo namreč, da ujeti Bolgari neso bili vojni ujetniki v pravem pomenu besede, ampak le po sili odpeljani mirni kmetje. V ponedeljek se je mdbski kralj vrnil v Be-ligrad. Na kolodvoru ga je pričakovalo mnogo naroda. Pozdravil ga je načelnik mestne občine, zagotavljajoč mu udauost Belgrajskega prebivalstva. Kralj se mu je zahvalil na pozdravu in izrazil nado, da bodo mestjani vedno pripravljeni braniti interese Srbske. povoje Vremja" zavrača trditve raznih listov, da je postopanje Humi je v sedanji orijentalni krizi nerazumljivo. Ta list pravi, da ima Rusija v orijentalni politiki dobro določen smoter. Opazuje vse dogodke in se pripravlja za odločilni trenutek, ko se bode imelo odločiti vprašanje o življenji in o smrti Turčije. Rusija je vedno pazna nasproti vsaki koaliciji njenih sovražnikov, pa tudi njenih prijateljev. Sedaj že nikdo ne dvomi, da se bode razdelila turška država, čim več sil bode nabrala Rusija, tem bolj gotova bode svojih zaveznikov, katerim je ljubše mirno sporazumijenje nego krvavi boji. Carigrajski patrijarh je bil odredil, da se mora nabirati po cerkvah za turško vojsko. To je pa seveda jako razžalilo Grke. Kakor se je pa sedaj zvedelo, patrijarh ni tega storil iz posebue udanosti do Turčije, ampak le zategadelj, ker se je bolgarski eksarh zopet obrnil do turške vlade, da bi se mu priznala jurisdikcija nad Bolgari v Makedoniji. Patrijarh hoče s to patrijotično demonstracijo odvrniti Turčijo, da ne bi se udala željam bolgarskega eksarha, katerega podpirata tudi Rusija in Anglija. — Krečaui so zopet poročili v Carigrad, da se bodo pridružili Grškej, ako se prizna zjedi-nene Bolgarov. V turških vladnih krogih pa nečejo nič slišati o kakih kompenzacijah Grškej in so pripravljeni z Grško začeti skrajni boj, ko bi Grki zahtevali kako povekšanje svoje države. Te dni so ameriški živinarji imeli shod v Chicagu. Pri tej priliki je poljedelski komisar Col-man objavil, da po statističnih izkazih živinarstvo ne napreduje tako hitro, kakor pa narašča prebivalstvo. Leta 1885 prišlo je v Zjedinjenih državah na 1000 prebivalcev 764 goved, leta 18C0 pa na 1000 prebivalcev 814 goved. Colraan misli, da bode Živinarstvo v primeri s številom prebivalstva še bolj padalo, ker bodo še več obširnih pašnikov v kratkem premenilij v njive. Potem takem bi se evropskim živinarjem ne bilo toliko bati ameriške konkurence. poslanec dr. Papež. Govornik pravi, da neče ponavljati razgovorov, ki so se vršili zastran dolenjske železnice v kranjskem deželnem zboru že nad dvajset it. Dolenjci pečejo ver- govorjenja, toga je do voli. sedaj pričakujejo nujna dejanja. De vlada hoče kaj odločnega ukreniti v tej zadevi, bode to gotovo storilo, kar ima zgradba dolenjske železnice veliko ' važnost i ttarodno-gospodarskega stališča, potom pa tudi velik pomen za nekatere krajo na Dolenjskem, I kjer je vsled slabo komunikacijo nastala silna rev- j ščina, tako da bode ta zgradba imela v prvi vrsti pomen — silno zgradbe, „Nothstandsbau". Kakor je povedal poslanec Luekmann v seji gospodarskega odseka, kot strokovnjak, tehnična dela še neso toli dovšena, da bi vlada mogla na tej pod-lagi predložiti že v sedanjem zasedanji postavni načrt I o dolenjski železnici. Želja Dolenjcev gre najprej \ na to, da bi so tehnična dela pospeševala, kolikor \ mogoče, da se ne zgubi zopet jedno leto. Dolenjci stavijo pač vso nado na državne svoje poslance, in poslance vse dežele, kateri bodo imeli j priliko pri razpravah o carinski in trgovinski zvezi j z (Jgersko izdatno uplivati na to, da se omogoči : zgradba dolenjske železnice v zmislu predloga go- ! spodujskega odseka, pa tako, da se bodo načrt ; zmairal kot jednotni projekt, da se ne bode morda i jednostranskozidala, morebiti le Koče vs ka proga, kar bi bila nesreča za deželo. (Poslaneca Hrena: govor priobčimo jutri po ! stenogratirnem zapisniku na drugem mestu.) PoKiiieu 1'feifer: Ker je naša dežela po ! svojih skromnih močell položila prvi temelj dolenj- i ski železnici s tem, da je žrtovala znesek 5000 gld. i ki se je porabil v to, da so letos cesarski inženerji pregledovali in premerili zemljo, kjer se bo dolenjska želtznica izpeljala, storjen je uadcpohr korak, j ki nas bliža gorkozaželjenemu cilju, katerega doseči se trudimo Dolenjci že dolgih 20 let. Naša dežela je s tem jasno pokazala, da se živo zanima za dolenjsko železnico; sedaj pa cesarski vladi na Dunaj i pripada naloga nujuo pripraviti tehnične poizvedbe jn načrte ter na podlagi teh operatov predložiti državnemu zboru zakon o zgradbi dolenjske železnice — kar pospeševati bode moje in gotovo mojih tovarišev odločno prizadevanje v državnem zboru. 1'oslancc De u radostno pozdravlja danes zaslišana naznanila, ker je iz istih razvidno, da se slavna vlada gorko zanima tudi za dolenjsko železnico. Slubo stanje na Dolenjskem se je razširilo in prebivalstvo se posebno iz krajev, katere govornik zastopa, izseljuje v Ameriko. Kuj pomaga lepo ozeuiije in ugodno podnebje, če pa zaslužka ni, ker manka prometa. Govornik konečno izraža upanje, da se bode s podporo vlade, proga železnice raztegnila tudi na mejo dežele in dalje na Hrvatsko. (Daljo prih.") Peticija kranjskega obrtnega društva, ki se je po posebnoj deputaciji izročila g. poslancu Šukljeju s prošnjo, da jo deželnemu zboru predloži in podpira, slove: Visoki deželni zbor kranjski! Neobhodna sila - pritožbe o pomanjkanji dela in zaslužka, ki nam dohajajo iz vseh obrtniških krogov, napotila je v torek 8. dan decembra zastopnike kranjskega obrtnega društva in mnogo rokodelskih mojstrov k posvetovanju, kako preprečiti napredujoči propad malih obrtnih podjetij in kako pomagati vsaj domačim pomočnikom in njih družinam, ki že sedaj pomanjkanje trpe, do dela in do zaslužka. Pri razpravi mnogoterih uzrokov, ki pospešujejo propad rokodelstva; spoznali smo, da je način, po katerem se ustvarjajo obrtni izdelki v kranjski prisilni delavnici—izmej naj-škodljivejih in da malega rokodelca najbolj in neposredno uničuje. Dočim je vsled mnogoterih prošenj in pritožeb visoko c. kr. ministerstvo zle nasledke kaznilnične konkurence s tem pripoznalo, da je vodstvu c. kr. kaznilnic zaukazalo, naj se vsprejera obrtnega dela po vsi moči omeji, — naj se išče eraričnega dela, ter da naj bodo cene primerne vnanjim običajnim cenam prostega dela, — sklenil je visoki deželni zbor v svojem prejšnjem zasedanji, da se ima uprava prisilne delavnice pobrigati za to, da nabere po tujih kronovinah prisiljencev, da se napolnijo vsi prostori, ter da sme v ta namen, da ne bode dela primanjkovalo, cene dela toliko znižati, da se le pokrijejo upravni stroški. Politični razgled. Notranje dežele. VLjubljani 7. januvarja. Debata o Romančukovim predlogu v ga-liMkem deželnem zboru je jasno pokazala, da Rusini nemajo pričakovati pravice od Poljakov. Naj-prvi poljski vodje so se odločno izrekli j>roti ru- Dopisi. Iz Ptuju 5. januvarja. [Izv. dop.] V deželnem zboru štajerskem je naš poslanec g. doktor filozofije Ausserer tožil, da peslovenjenje Spodnjega Štajerja napreduje, in da Nemci v našem okraji na polji šolstva v zadnjem času druzega vspeha ne morejo zaznamovati, nego, da jim je učiteljica roč- nih del po njihovi volji imenovana. To je velika neumnost, katero je naš poslanec izustil. Mi bi se temu javkanju bolj čudili, ko bi prihajalo iz drugih ust, ker kolikor smo imeli prilike, z gospodom Aussererjem se seznaniti, mu moramo očitati, — prosimo ga samo, naj nam ne zameri, — da je jako plitev, in da ga te sodbe tudi njegovo doktor-stvo filozofije rešiti ne more. Netnško-liberalni poslanec mora sedaj biti kričač in nestrpljiv protivnik vsega, kar je nenomško ; drugih lastnostij mu ni treba. Če bode napočila spet doba zmernosti, ko bode delati z „uma svitlim mečem", tedaj bode tudi doktora filozofije Ausserer-ja slave konec. Kar pa se tiče omenjene učiteljice ročnih del, se nam zdi potrebno, sledeče objaviti: učiteljica, katero je naš poslanec imel na misli, je gospodi-čina'Omulec na šoli Ptujske okolice. Omulec ne zna ne besedice slovenski, njene učenke pa ne besedice nemški; tako se v šoli učiteljica jezi- nad otroki, ker je ne razumejo, otroci pa njo smešijo, kar jim nekaj razlaga, česar ne razumejo. Ali je to v prid pouku, to naj g. doktor filozofije Ausse-rer ugane. Ko je gdč. Omulčeva na slovenski šoli nameščena bila. je precej sprevidela, da jej je znanje slovenšrine potrebno, in naprosila je gospoda, da bi jo' slovenski učil. Ko pa je naš okrajni šolski nadzornik g. Ranner to zvedel, rekel jej je, da jej ne treba slo.enski se učiti, ker toliko, kolikor za občevanje s šolsko mladino potrebuje, se bode po-času od otrok samih privadila več znati pa jej ni treba. In tako je zares storila. To so nazori našega okr. šolskega nadzornika. — Tudi o tem hočemo besedico izpregovoriti, kako je gdč. Omulčeva učiteljica postala. Prosili sta poleg nje še dve učiteljici s izvrstnimi, precej boljšimi spričevali, kakor ga je gdč. Omulčeva imela, obe dve sta tudi s spričevali izkazali, da sta slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožni. Gdč. Omulčeva takega spričevala ni imela, ona je v svoji prošnji sama izrekla, da slovenski ne zna; in vender je službo gdč. Omulčeva dobila, a nobena izinej omenjenih dveh prositeljic. Tako deželni šolski svet proti Slovencem postopa. „ Mnogokrat se sliši od kakega učitelja prosilca, če jaz le v ,.terno" pridem, za daljše sem že oskrbljen, in to vsekdar takrat, če je učitelj Nemec ali nemškutar, ker le toti imajo zaslombo pri gospodu Rožek -u. Dokler Slovenci ne bomo imeli zastopnika v deželnem šolskem svetu, in dokler bomo mi take šolske nadzornike na Spodnjem Štajerskem imeli, bode nam se zmiraj krivica godila. Jx EJutoMieru 6. januarja. [Izv. dop.] Zadnjega decembra preteklega leta je zadela naš trg in celi okraj nepričakovana nesreča; v sredo še popolnem zdrav, v četrtek v jutro na veke oči za-tisnil gospod Frače Šrol, tukajšnji župnik šele 66 let star. Koliko upliva je imel pokojni, ki je bil podnačelnik okrajnemu zastopu in ud krajnemu in okrajnemu šolskemu svetu — kako spoštovan je bil sploh, se je videlo pri pogrebu v soboto 2. januvarja. — Kot odličen narodnjak in vnet duhovnik, je pokojni sporočil svoje precejšnje premoženje blagim namenom ter v dotični oporoki 5. marca 1884 imenoval glavnim dedičem Mariborsko dijaško semi-nišče ( Knaben8eminar-Victorinum), katero bode vsled tega dobilo v roke blizu 10,000 gld. Preteklo leto je pokojnemu veliko skrbi delalo grajenje oziroma povišanje tukajšnjega zvonika kajti farna Ljutomerska cerkev takotekoč ni imela zvonika, to je primernega. Po neumornem trudu in denarni požrtovalnosti pokojnega se je posrečilo dovršiti delo, ki bode tukajšnje farmane še v poznih letih spominjalo na umrlega Frana Šroba. Kak udarec je zadel narodno stranko vsled smrti pokojnega ravno zdaj, ko so se Ljutomerski narodnjaki začeli zanimati za volitev v Ljutomerski občinski zastop, si lahko mislite. Iz Kr&kega 3. januvarja. [Izv. dop.] Svet bode morda mislil, da smo „Krcani" zaspali ka-li? ker se o nas že toliko časa ni nič čitalo v kakšnem slovenskem časopisu. Res je, nekako mlačni smo postali, kajti zadnji dnevi minolega leta so bili za nas sicer viharni — in zbog tega tudi dopisnik ni upal v javne liste pisati, ker to bi bilo razburjenost le še bolj povekšalo. Sedaj šele, ko so se duhovi pomirili, hočem zopet delo dopisnikovo nadaljevati. Toda čitatelji »Slov. Naroda" naj ne mislijo, da bodo izvedeli kaj posebnih — ali tajnih dogodkov iz starega Krškega mesta; oh ne! Čisto navadne in nedolžne novice poročam danes. Nekaj besed o društvenem življenji na Krškem . . . Naše »bralno društvo" je sicer nekaj mesecev spalo —; a novi odbor za tekoče leto je na „Silvestrov večer" pokazal, da hoče zamujeno popraviti. Društ-veniki so pač pravo zadeli, da so v odbor volili može. ki morejo »Krško bralno društvo" zopet povzdigniti na stališče, na katerem je bilo pred leti. Pri zadnjoj ve elici je bil spored, — vzlasti zabavno - komični — jako' dobro sestavljen. Sicer smo slišali večinoma stare pesni, ter videli že nam znane igrokaze a reči smem, da smo bili po ! vsem zadovoljeni Kratka opereta: „Graščak in ■ kmeta" občinstvu tako dopada, da nikoli ne more I prenehati, po zvršitvi hvaliti jo. Vsaj drugače ni • misliti, kajti graščak (g. P.) ve svojo Julogo tako i izvrstno rešiti, kakor nihče drugi. Kdor pri igranji ! in petji njfl :a opazuje, se gotovo zamisli v tisti ne-: srečni čas. ko so še graškaki drli in žalili ubogo, ; njim podložne kmete — Kmet Blaže (g. T) je prvikrat pokazal, da ume izvrstno predstavljati jednake prizore; tudi ima jako lep glas! — Isto tako so se v pesni „Mihova zenitov" vsi štirje prav dobro obnesli; posebno jo ljudem dopadala različna kmetska obleka. Vmes in s početka sta pa nas kratkočasila z igranjem na glasoviru, jako spretna igralca gg. T. ' in R.; ta dva pač zaslužita, da ja javno pohvalim, ker sta nas zabavala skoro do belega dne. Nežni spol je imel priliko plesati, ker godbo sta preskr-\ bovala omenjena gospoda. Posebno pozornost jo mej občinstvom vzbujal • »poljski jud" (g. P.), ki je razpostavil v društveni sobi svoj rbazar". Na prvi pogled sem zares mislil, da imam pred očmi kakšnega »Abrahamovega" potomca — in šele glas njegov mi je povedal, da ga zopet »markira" naš Širne. Tenorist naš g. V. je nam za ta večer preskrbel dve komični predstavi: : „Das Gartenhaus'' in »Urša iz Lajha", kar je nam v podobah kazal in dobro pel s pomočjo gg. P. in R. Pred plesom se je vršila „tombola", za kojo je odbor pripravil lepe dobitke. Spoznali smo, da mu ni toliko ' za dobiček, nego, — da se občinstvo sploh zabava — kar je popolnem pravilno in lepo. Tudi smo izvedeli, da je novi odbor sklenil, vsako soboto napraviti plesne vaje. No, to smo že dolgo pogrešali — osobito je letošnji predpust za kaj tacega jako pripraven, ker je »masa" dolg. Le tako naj »odbor bralnega društva" napreduje, kakor je pričel — in koncem leta bode — Če že druzega ne — za trud vsaj žel od zavednega Krškega občinstva — laskavo pohvalo. — Mislim, da sem za danes dovolj povedal. V tem smislu hočem nadaljevati in Vam, g. urednik, vse dogodke iz našega mesta, kakor tudi iz okolice, natančno — toda resnično in pravično poročati! —a—. Domače stvari. — (Imenovanje.) Ekscelenca grof Fran Coronini imenovan je predsednikom v ravnateljstvu orijentalskega muzeja. Imenoval ga jo nadvojvoda Karol Ludvik kot protektor zavoda. — (V današnji seji deželnega zbora) nazn anil je deželni glavar, da je sklep deželnega zbora zaradi začasnega pobiranja deželnih doklad dobil Najvišje potrjenje. Potem se je reševal dnevni red do '/»!• ure popoludne. Bile so večinoma prošnje in oddelki poročila deželnega odbora na vrsti. Zanimiv je bil razgovor o prošnji občine Železniki zaradi pomanjkanja zdravnikov, o kateri je poročal g. poslanec župan Graselli, ter obširno razjasnil, koliko je zdravnikov na Kranjskem in kako pičlo število od leta do leta gine. Razgovora udeležil se je tudi deželni predsednik baron VVinkler in poslanec dr. vitez Blei\veis-Trsteniški. Prihodnja seja je v ponedeljek. — (Kraj carska podružnica »Narodnega Doma" v Ljubljani.) Zopet nam je prijetna dolžnost, govoriti o neumornem delovanji vrlih VrhniČanov in je dostojno oceniti. Razpečali so, kot smo svoje dai že omenjali, že štiri krajcarske knjižice, tedaj primeroma največ. Prvi so pričeli z živo, uspešno agitacijo mej narodnim ženstvom ter prodali jedno celo knjižico narodnim Vrhniškim gospem, drugo celo narodnim Vrhniškim gospicam. Evo! zopet novega sredstva na korist našemu podjetju, ki so je izumili narodni trgovci Vrhniški in ki je tudi že izvršujejo. Pri večjih trgovskih računih naj se izplačujejo goldinarji v denarji, čez ostali krajcarji pa z markami »Narodnega Doma". Zdelo se nam je potrebno ta način nabiranja doneskov uvaževati in poudarjati, ker bi, če povsod dosledno ali pa vsaj po previdnosti up >raUjan. utegnil postati nov neusahljiv vir pomnoženju zaklada za zgradbo »Narodnega Doma" v Ljubljani, čast in hvala neumornim Vrbničanom, naj bi našli povsod obilo posne-malcev. Razpečanih imamo sedaj 35 krajcarskih knjižic. XXX.IV. smo dobili pod štev 200. (poverjenik g. A. Ž.) iz Ljubljane, XXXV. pod štev 208. (poverjenik g. M. V.) iz Maribora. Lepo hvalo marljivima gg. nabiralcema ! (Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. dr. Jos. Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Matica Slovenska) je začela razpošiljati društvene knjige za 1885. leto. Ljubljanski udje jih dobivajo hihko od 8. do uštetega 12 t. m. vsaki dan od 11 —12. ure dopoludne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7. I. nadstropje, po 12 jun. se jim bodo pa pošiljale na dom. Da se ! že skoro dospe do obče zaželjenega reda v plače-j vanj i, bo Matica pobirala ob jedneni z razp »slanimi ' knjigami tudi društvenino za letošnje leto Kdor ; želi društvu pristopiti še za 1885. leto, dobi tudi ! še lahko knjige. Društvenikoin 1883. leta, ki za i 1884. leto udnine niso ponovili, ki imajo tedaj samo ; I. del Lovcevib zapiskov, bodi povedano, da se II. j del tudi še vedno dobi proti kupnini 50 kr. Tudi 1 društvenih knjig za 1884. leto sploh je še vedno I nekoliko na razpolaganje. Da se od več strani izra ; žani želji ustreže, sta Letopisu za 1. 1885 pride-• jana tudi imenik in cenik vseh založnih knjig, s katerimi Matica še razpolaga. — (Slovensko gledališče.) V torek : predstavljali sta se igri: »Kdor se poslednji smeje!" ; Gluma v 1 dejanji. Spisala Marija Knaufova, pre- ložil Ivan Kalan, in „Trnje in lavor", drama v 2 dejanjih, po Lefontu poslovenil F. Končan. Prvo ■ igro predstavljali so gospici' Zvon ar jeva, Giz. Ni gr i nova in gosp. Danilo tako gladko, da smo lahko pozabili na nekatere prisiljenosti v dejanji. Druge igre smo zaradi tega z zanimanjem pričakovali, ker sta v njej imela glavni ulogi gospica Mat. Ni gr i nova in g. Gorazd, kateri slednji ob . troških dramatičnega društva obiskuje gledališko šolo na Dunaji. Podobar Rolla jo izmej najboljših ulog Gorazdovih in dasi je še le par mesecev na Dunaji. bil je napredek že viden. Igral je izvrstno. Gospica N igri nova (brat Stefano) bila je jako brdka prikazen, ter jako vzgiedno predstavljala iskrega navdušenega mladeniča slikarja. Michel Angelo g. Kocelj a bil je brez vsake hibe, vsaka poteza kazala je starega veščaka. Gospica Vert-n i k o v a (Eleonora) igrala je prav dobro, vender bi j bili želeli drugačno toaleto. Gg. Sršen, Slavko, i Danilo, Perdan sodelovali so primerno! Mnogobrojno občinstvo bilo je jako zadovoljno in izzivalo je glavne igralce z živio in slavaklici. — (»Sokola" občni zbor.) Dasi so se i nekateri člani, ki društveno delovanje kaj radi strogo kritikujejo, odlikovali po svoji odsotnosti, bil je vender včerajšnji občni zbor „Sokola" povoljno obiskan. Po nagovoru staroste g. V a 1 en ti nč iča, ki je oziral se na delovanje preteklega leta, čital J nam je blagajnik g. Geba svoje poročilo, kateremu I povzamemo daje „Sokol" imel 200 članov, 1925 gl. j 39 kr. dohodkov, 1496 gl. 69 kr. izdatkov. Pre-I moženja koncem m. 1. bilo je 2451 gld. 72 kr. Pri točki: »Društvenikov nasveti in interpelacije" govorili so gg. Jeločnik, Zagorjan, Dežman. Njih predlogi glede nakupa „igrišča", glede vspre-jemanja članov in da se prejšnji predtelovadci Ka-1 i š n i k, Maver, M i 1 a v e c in M u 1 a č e k povabijo in naprosijo, da zopet povzamejo prejšnjo svojo vspešno delavnost, vsprejeli so se brez ugovora. Pregledovalcema računov izvolita se gg. Jeločnik in Železnikar. Blagajniku g. Gebi in tajniku g. Beden ku, ki sta se odločno izrekla, da ne prevzameta nobene izvolitve več, izreče se za vspešno in požrtovalno delovanje jednoglasna zahvala. Potem bila je volitev: Izvoljeni so: Starosto Ig. Valen-tinčič, podstarosto Srečko N o 11 i, blagajnikom P. Skale. Odborniki: J. Paternoster, ArmiČ, Jeločnik, Fink, Magolič, Schweiger. — V pomnoženi odbor za »Sokolovo maskarado": gg. Dežman, Drenik, Druškovič, Duffe, Fink, Hanuš, Jeločnik, T u rk , Z ag or j a n, Že 1 ez-nikar. Starosta g. Valentinčič izjavlja naposled, da volitev prevzame, se zahvaljuje na zopet izraženem jednoglasnem zaupauji in upa, da bode društvo po vzajemnem delovanji vspešno napredovalo. — (Odlikovanje srčnosti.) Ko so lani valovi Ljubljanice bili najsilneji in je bilo vse barje preplavljeno, pala je pri stari cukrarnici služkinja Marija Zagorjan v deročo reko. Vsakdo je mislil, da je po njej. Kar skoči Adam Pire, korporal domačega pešpolka, v polni obleki v valovje in reši Marijo Zagorjan na veliko veselje na nabrežji stoječih. Za ta hrabri čin odlikoval ga je presvetli cesar s srebrnim križem za zasluge, kateri mu je včeraj dopoludne ob 10. uri v navzočnosti vsega polka in častnikov general Groller-Mildensee jako slovesno na prsi pripel. Prizor ta bil je jako lep in je na čast našemu vrlemu domačemu polku. — (Obrtniško delo po kaznilnicah.) NiŽe-avstrijski deželni zbor sklenil je v svoji XI. seji sezidati dve novi prisilni delavnici. Ob jednem sklenilo se je pa po nasvetu poročevalca poslanca Granischa, da ima zaradi dela prisiljencev deželni odbor nalog, sestaviti poseben program, pri katerem se more jemati ozir na to, da naj se pri-siljenci pečajo z delom na prostem, — in z izdelovanjem potrebščin za deželne zavode, kolikor je to mogoče. Dalje naj se pečajo prisiljenci z javnim delom, ter z izdelki za državna m občinska oblastva. Na noben način pa se ne sme upeljati izdelovanje s stroji; in ne smejo se prisiljenci oddajati podjetnikom za take obrtnije, ki po obrtni postavi spadajo mej roko-Jkoilclalce obrtnije". Kakor iz predstoječib sklepov vidimo, se na Nižje-Avstrijskem niti ne misli na to, da bi se delo za prisiljence od posamičnih naročnikov jemalo, kakor se to pri nas godi; zato pa tudi mi upamo, da bode naš deželni zbor uvaževal prošnjo kranjskega obrtnega društva in odstranil konkurencijo, ki bi utegnila uničiti vse tukajšnje rokodelstvo. —*— — (Deželno gledališče v Gradci) nas nikoli ni kaj brigalo, prvič, ker je nemško, drugič, ker samo to predstavlja, da je impotentno, predstavljati kaj prida. Da pa se je vendar kedaj o tem omenjalo v našem listu, šlo je od tod, ker smo se morali vprašati, kako pride Štajerska dežela v to, da rečeno nemško gledališče od nje dobiva po 5000 do 6000 gld. na leto, zlasti pa, zakaj bi se z davki spodnještajerskih Slovencev zalagalo nemško gledališče? Še neumnejše je bilo to zategadelj, ker je od tega gledališče Graško mesto uživalo zakupnino in sicer za vsaka tri leta 10.000 gld.? Zadnji čas se je menda zakupojemnik domislil, da prazno slamo mlati in zato je prosil, da bi se ga odvezalo od pogodbe. Pri tej priliki se je konečno posvetilo tudi v glavi deželnega odbora štajerskega, in kakor se poroča, bode odbor še v tej sesiji deželnemu zboru predlagal, naj se deželno gledališče ponudi v zakup mestnemu zastopu. Tacih katastrof je treba, da nemški gospodarji v Štajerski uvidijo nespamet svojega gospodarstva! — (Orožne vaje.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo je že izdalo propise zastran orožnih vaj deželne brambe v 1886. letu. K vajam bodo sklicane vse čete deželne brambe. — (Proti pogrešni meri.) Notranji minister je sporazumijenjem trgovskega ministra na ročil vsem deželnim oblastvom, naj velijo vsem okrajnim glavarstvom, da bodo prav trdo postopala v rečeh mere in uteži ter sploh gledala na občine, kako zvišujejo tržno nadzorstvo. — (Čitalnica v Gornjemgradu.) V novi odbor so voljeni gg.: Potočnik Lovro, dekan, predsednik; Detiček Jurij, c. kr. notar, podpredsednik; Kranj c Josip, tržan, blagajnik; S pen de Matej, učitelj; dr. Voušek Fran, c. kr. sodnik, W'61f Kajmund, zasebnik, Lončar Pran, biljež. uradnik, odborniki; Pristan Prane, tržan, in Ko-ienc Ivan, župan, namestnika. — (V mestnej klavnici) zaklalo se je pretočeni mesec: 250 glav goveje živine, 1250 prašičev, 441 telet, 106 kozlov in ovac, 11 kozličev in 13 konj. Poslano/) Poslano „Vee občanov**" v tretji številki „SIov. Naroda" namerava biti neprebrisanim Vipavcem pesek v oči. „Poslano" skovali so n-mškut.arji, Lahi in korisiolovci. Ti hočejo imeti za župana človeka, ki je škodoval šolski zavod za več sto goldinarjev. Neprebrisani, vrli, zreli in trezni Vipavci poznajo dobro t«1 občane v volčji koži in ravno radi tega volili bodo v zastoj) domače poštene možake, da nastane potem mir pri nas, kojega nam le tujci kalijo. "Več Vipavcev. *) Zh objavljenja pod to rubriko odklanja uredništvo odgovornost. Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ" bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati najveeo pozornost. Naš m preiskavatijeiu in dolgoletnim skušnjam se je. posrećilo izumiti taka sredstva, kate-a hitro in brez zlih nasledkov čistilo kri, k repe njeu pravi tok. Naša zdravilna metoda jo priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolesni, let izvirajo la sprldene l*ryl (brci živega srebru), ŽMloNtiie nnsledlce »brlvnih navad, nadalje slabotno stanje, boftne bolesni, ie tako zastarane rane, grlnte, Ispadanje la«, trganje in revuiatlsem9 vne iensbe bolesni. Trabuljo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo urah K i love ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Proaiino pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—5) Privatna klinika „Freisal" t Solnogradu (Avstrija). Tujci: 6. januvarja. Pri Misna i Baron Schwegel z Bleda. — Breuer, Je-lačič z Dunaja. Pri Malfta WoIf, Hoarnik, Heho.V.hitz z Dunaja. — Bautz is LJubljane. Pri eeanrjl avstrijskem: Bonca iz Celovca. — Sandini iz Pontabla. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i •—> 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 785-43 as. 732 61 mm. 732 53 mm. 10" C 4-4° O 4 0" C si. zah. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 2-30 sa. dežja. i —i » 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-66 s«. 732-88S«. 732 lSnna. 1-8*0 40« C 2 4° C sl.jz. si. zah. brezv. obl. megla dež. 2 60ss. dežja. Srednja temperatura 3-1° in 27°, za 5-9* in 6-5° nad normalom. ZDuLnaJsl^a, borza dne 7. januvarja t. 1. (Izvirno te-legraficno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banko....... Kreditne akcije .... .... London .... ....... Srebro........... Napol. . ... Oj kr cekini ...... Nemške marke ... ... i°/0 državne srečke iz 1. 1854 2fi0 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld Odrska zlatu renta 4°/0 „ papirna renta fty,'„ 5°/0 štajerske zemlji™ odvez oblig Dunava reg srečke 5% . 100 gld Zemlj. obe avstr. 4,A% z'Ht' ZHs{ ''Bti Prior, oblig Elmibetino zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ,100 gld Rudolfovo srečke.....10 „ Akcije anglo-..vstr. banke 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld a. v Zahvala. Žalost o prehritkej izgubi moje drage, nenadomestljive soprogo Marije, porojene Hvala, je našla najdohrodejnojšo tolažbo v prisrčnem so-čutji, h katerim bo akazali mili sorodniki, prijatelji in znanci poslednjo čast blagi pOkojntof. Ginjenini srcem izrekam svojo najglobokejSo zahvalo slavni čitalnici, delavskemu bralnemu društvu in njega deputaciji ter vaem drugim darovalcem za mnogobrojne prekrasne vence, slavni rudniški kapeli in gg. čitalničnim puvcem za ža-lostinke, nositeljem vencev in meščanom za svo-tenje, slav. veteranskemu društvu za korporativno udeležbo in Sploh vsem p. n. spremljevalcem za lepi dokaz iskrenega prijateljstva. Prisrčna soža-lovnlnu pisma pa ho p'ojomit potrtemu srcu kaj dobro dela, zato 1>< g plati vsem stotero! 83 gtd. 80 kr. 84 n 0f> 111 n 40 n 101 15 n 872 — n 299 n 30 » 126 55 n 10 n n 01 n v 5 n 94 «2 • 05 127 75 » 170 n — ■3 100 n 60 92 n 50 104 — 11(5 50 _ i i.'6 ■ — n 116 •» 50 r 105 n 50 • 178 n 25 % 19 _ 50 n 104 — n 196 • — 9 V Idriji, dne 6. januvarja 1880. (15) France IKIos, trgovec. Spreten mizar dobi takoj delo; prednost ima tisti, ki je pri orgljaratvu že delal. (14—1) Natančneje so po.'zvo pri iipravuištvii „Slov. Naroda". Učenec %a trgovino x mešanim bSagom ©o taOs©3 vsprejms. (8-3) F. Homan v Radovljici. Tltizglas. Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1886 sledeči: 1. Za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zadnjega dne meseca; 2. za hišni davek: vsako četrtletje, in sicer 1. februvarja. 1. maja, 1 julija in 1. oktobra; 3. za pridobninski davek (za patente): 1. januvarja in 1. julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja in sicer do zadnjega dne marca, junija,, septembra in decembra. Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnim opominom, oziroma po ekse-kutivni Tubežni. To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vplačati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan januvarja 1886. (11—1) Krasno sadno drevje^ požlahtneno z najfinejšimi vrstami prodaja vodstvo deželne kranjske vinarska in sadjarske Šole na Slapu pri Vipavi po sledečih cenah: Visoka debla.......... 40 kr. Poldebla . . . ........30 „ Hruške: Visoka debla . . . .......50 kr. Poldebla............40 , Češnje: Visoka debla..........40 kr. Poldebla............30 „ ISreNkve: Dveletne požlahtnitve na mandel .... 30 kr. Visokost visokih debel, od koreninega vratu do krone računjeno, 160 cm., poldebel 115 cm., srednja debelost debel pa 9 cm. obvoda. (2—2; |sf Kranjci dobodo drevje 10% cenejši. — Zaznamek vrst na zah te vanje brezplačno. za trpeče na prsih in plačah. Neogibno potreben zoper kaielj, hrlpavost, zasllzenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žcč dobiti čist in Krepek glas, za skrofelj-naite, krvlčne, slabotne, bledidne in krvl-revno je sok kranjskih planinskih zelišč, h portfoKlbnio kislim apnom in železom pomešan. ~^HI Lastni izdelek. Ceua 56 kr. Dobiva bo v (673—9) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v LJubljani. H Razpošilja ae vsak dan po pošti. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JlTei&offiMjivo t Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostude moj sigurno delujoči % ROBORANTIUM P' , (brado usUnrJHJtne sredstvo) H brez uspeha, Kavno tako sigurnu pri j& l»le*Hti. ispalili in oslyc>lih ljis«h. ■f^fflfMtf Uspeh po večkratnem inoči.eui u trenji l.avv''1 zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. TiUkr. in v steklenicah ;»a poskus po 1 gld. J. OirroliclE *r Brnu. I" MiJuMJani Be dobiva pri g. MiAvtm-au Jffnhf.u r v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar G. Cris-taffoletti; v Iieki lekar C. Šilhavtj; v Cel ji F<1. PelU; v Mariboru J. JUartinz; v liovmji lekur G. Tromha, Tam so tudi dobi: ITin„ j„ H" A k A orijentalsko lepotilno sredstvo, ki !iOU Ul> JieiH/, „jiv.ja ne/.nost, be telesa, odstranuje pege iu lase jj0JF~ NI sleparija lino i.i obilnosl ceua 8~> kr. (701—31 itinsiNisttisfsasiNiss Velika partija 1 (788—12B< o-sf sinkov satea (po 3—4 metre), v vseh barvali, za polno moftko obioko, pooiljapo poštnem povzetji, oPtanek poSgl. Siorclu v It nili. Ah) bi ne blago ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti poiiljatri mafke za 10 k-r. , $«oe »ocsmn> ? 4i>»ff?t«&g<.'.-ygvo,'jo<»ggs>oo; I--.daf.eli in odgovorni urednik: Ivan Zelezpikar, i Lastnina in tisk ,Narodno Tiskarne".