Poitnlno platana o actovinl U CiuUiani, poncileltek 3. maja 193? ^ Cena din 1 jiftuinsHl dom Sten. 9S Z Uusteleanc ptilcgc „ Teden c slikah«« felo II. Namen skrivnostnih nemških političnih obiskov v Italiji: Ojačanje zveze med Italijo in Nemčijo Vesti 3. maja Rim, 3. maja. Nemški zun. minister ▼. Neurath dospe danes v Rim. Njegov prihod začenja vrsto važnih političnih obisliov, ki jih je pripravil general Goring. Kljub temu, da rimski krogi ne govore ničesar o namenu Neiirathovega obiska v Rimu, se vendar zdi, da se bo nemški zun. minister v imenu svoje vlade razgovarjal z italijanskimi krogi o poglobitvi nemško - italijanske politične zveže. Za to poglobitev je potreben sporazum v nekaterih vprašanjih, ki so za Nemčijo življenjskega pomena. Ta vprašanja bodo pri rimskih razgovorih natančno proučili. Razgovori, ki jih bo Neurath imel v Rimu, obsegajo naslednje ,* • v n . * * . • f W '% v* j Goring je včeraj odpotoval čez Jesenice v Miinchen. Sv. o če |e odšel na počitnice Rim, 3. maja. Sv. oče je odpotoval v 6oboto iz Vatikana v svojo počitniško prestolnico v Castel Gandolfo. Njegov avtomobil so spremljali trije drugi vatikanski avtomobili. Po vsem mestu so ga pozdravljali pasanti. Uro pozneje je prispel v Castel Gandolfo. Vse mestece je bilo okrašeno z italijanskimi in vatikanskimi zastavami. Papeža je sprejela množica ljudstva z ovacijami. Sv. oče je množico blagoslovil. Ko je množica zapela papeško himno, ee je odpeljal v svojo palačo. Razpravo o položaju v Palestini je tajništvo Zveze narodov po želji angleške vlade odgodilo na nedoločen čas. Slovenski javnosti! V proslavo 140-letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 30-letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev, priredi ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu Jubilejno razstavo slovenskega novinarstva Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzema štiri velike velesejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, H.kratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slavenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturni dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, pri-rede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, Zvezne organizacije Sa-viza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, . ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih is I gospodarskih strokovnjakov, Da bo ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je potrebno tudi sodelovanje slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnosti Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno, poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije. Častno predsedstvo Dr. Anton Korošec 1. r., minister notranjih del. Dr. Albret Kramer 1. r., Dr. Fran Kulovec 1. r., v minister v p, minister v p, Predsednik valencijske vlade Largo Cabalero I je zbolel in so mu zdravniki zaradi srčne oslabe-| loeti prepovedali vsako bivanje zunaj. • Nad 100 tisoč ljudi je gledalo tekmo v hoji po Berlinu na razdaljo 25 km. Zmagal je angleški | olimpijec Whitlock. 2. maj bo španski narodni praznik, tako je odločila nacionalistična vlada v spomin na to, da | so se 2. maja 1808 Spanci uprli francoski nadvladi, katero jim je vsilil Napoleon. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je v | soboto z letalom vrnil iz Albanije, kjer je prebil tri dni in imel važna politična pogajanja. Stavka v hollywoodskih filmskih delavnicah je izbruhnila, ker tehnično osebje zahteva zviša-j nje plač. Skupno stavka 15.000 oseb. Trdnjavi demokracije sta zahodna in seVerna Evropa, kjer se demokratično mišljenje vedno bolj širi. V tem smislu je govoril 1. maja po radiu | voditelj belgijskih socialistov Vandervelde. Politično amnestijo so za pravoslavno veliko I noč razglasili tudi v Grčiji. Amnestirance so takoj izpustili iz zaporov in je povsod prišlo do velikih manifestacij za vlado in za kralja. Amnestije niso bili deležni komunisti in tihotapci z valutami in | živino. Romunski letalec princ Cantacuzon namerava | postaviti nov svetovni rekord v poletu iz Anglije v Južno Afriko. Med poletom namerava samo en-I krat ali dvakrat pristati. 200.000 ljudi se je udeležilo prvomajskega de-I lavskega sprevoda v Newyorku, kar je z ozirom | na milijone delavstva v tem mestu zelo malo. Za 300 milijonov frankov umetnin so poslali I iz 18 držav v Pariz za oddelek sodobne umetnosti na svetovni razstavi. Udeležili se bodo te razstave | tudi nekateri slovenski umetniki. Potopila se je pred belgijsko obalo angleška j ladja »Alecto«. Od 17 mož posadke so se rešili | samo trije mornarji. Politični razgovori med Turčijo in Irakom so I se končali z uspehom. Iraški ministrski predsed-| nik je iz Ankare odpotoval v Carigrad. Angleška vlada bo najbrž umaknila predlog | o novih taksah, s katerimi naj bi krili primanj-| kljaj v bodočem angleškem proračunu. Vlada bo | to storila zaradi odpora davkoplačevalcev. Palačo bivše avstrijske cesarice Cite so zažgali I Baski v mestecu Lequitiju, ki so ga morali pred | dvema dnevoma izprazniti. Konferenca za odpravo kapitulacij v Egiptu je j sklenila, da se izjemna določila glede pravnih in političnih pravic inozemcev v Egiptu popolnoma odpravijo šele čez 12 let. V tej prehodni dobi naj bi egiptovSka vlada organizirala svoje sodstvo tako, da bo potem mogoče opustiti posebna sodišča | za inozemce. Razstavo »Dajte mi štiri leta časa« je v petek | odprl kancler Hitler. Razstava kaže nacionalistično | delo za gospodarsko in vojaško obnovo Nemčije. Avstrija se ne da preslepiti, je izjavil kancler I dr. Schuschnigg pri sprejemu delegatov Domovinske fronte. Mislil je pri tem na razna zunanje-| politična mešetarjenja zadnjih tednov. Nemški gospodarski minister dr. Schacht po-I tuje v Pariz 20. maja, ko bodo odprli nemški oddelek na svetovni razstavi. Pravijo, da nima nje-| gova pot nobenega drugega namena. Novega zvišanja delavskih plač v Italiji bo j deležno okrog dva in pol milijona delavcev in ijižjih uslužbencev. Zveza italijanskih industri jcev je sporočila predsedniku Mussoliniju, da bo začela | plače zviševati na dan, ki ga bo določila vlada. Nemški vojni minister maršal Blomberg bo | obiskal Rim 28. maja. Tako poročajo iz Rima. Grški praznik dela bodo letos in za v bodoče j slavili 9. maja. Uradni naslov tega dne bo »Praz-| nik poklicne tekme«. Belgijski minister za kolonije Rubbens je pri-I spel v Pariz. Njegov prihod spravljajo v zvezo z I morebitnimi pogajanji o vrnitvi nemških kolonij. Ljudsko glasovanje za uvedbo ženske volivne I pravice je bilo te dni na Filipinih. Glasovanja so se smele udeležiti samo ženske in jih je za uvedbo žensko volivne pravice glasovalo 400.000, po-| trebnih pa bi bilo samo 300.000 glasov. Za motorizacijo turške vojske zahteva vojni I minister, naj se turški proračun zveča za 8 mili-l jonov funtov. Njegovi zahtevi bodo gotovo ugodili. Križarsko vojno za mir bo začel v svojevrstni I obliki znani ameriški raziskovalec admiral Byrd, ki bo z 2000 svojimi somišljeniki obiskal vsa večja mesta v Združenih državah in povsod imel pro-| pagandne shode proti vojni. O pokojnini za stare delavce je govoril pred I dvema dnevoma predsednik francoske vlade Blum, | ki je v tem oziru izrekel več lepih obljub. Vojvoda Windsorski in Simpsonova se bosta I prvič po odstopitvenih škandalih videla 6. maja v francoskem dvorcu Conde, kamor bo vojvoda Windsorski kmalu prispel. Valencijski zunanji minister De Vayo se že | več dni mudi v Parizu in ima S francosko vlado tajna pogajanja glede pomoči za špansko ljudsko fronto. Votivni poraz japonske vlade Tokio, 3. maja. o. Volitve v japonski državni zbor, ki so bile v petek, so potekle v miru in I niso prinesle nobenih presenečenj. Službeni po-I datki o volitvah so izšli šele včeraj. Po teh je I konservativna stranka Minseito dobila 179 manda-I tov, lirebalna stranka Sejukaj prav tako 179, J stranka Sovakaj 19, soeijalistična stranka Tajsuto 37, stranka Kokumin Domej 11, stranka Totokaj pa 11 mandatov. Razne manjše skupine so dobile 9, in končno je bilo izvoljenih še 25 neodvisnih poslancev. Izid volitev odgovarja političnemu razpoloženju med japonskim prebivalstvom in kaže, da Japonci ne marajo sedanje generalske vlade in je 1 pri volitvah doživela pora* Je invalid - ni invalid? Maribor, 2. maja. Sv. Birokracij je pri nas palron premnogih uradnih ustanov. Pod njegovim zavetništvom se dogajajo prečudne stvari, ki jih navadni smrtniki j dostikrat prav ne razumemo in včasih prav tqžko občutimo na lastni koži. Tipičen primer nam daje sledeč primer: V Cirkovcih na Dravskem polju je živel mesarski pomočnik Viktor Cilenšek. Imel je nesrečo, da je moral med svetovno vojno v vojake ter se je vrnil domov kot težek invalid. Vojni napori iu rane so mu zdravje uničili ter je bil močno bolan na živcih. Za delo je bil nesposoben ter je dobival od države invalidnino, s katero se je skromno preživljal. Prišlo pa je usodno leto 1929, ki je prineslo nov invalidski zakon; premnoge invalide je zadela krivica, da jim je bila odvzeta penzija, med njimi tudi Cilenška. Uradni zdravnik je ugotovil, da je za delo sposoben. Ostal je brez sredstev za življenje ter je bil kljub neozdravljivi bolezni prisiljen iskati dela. Po nekaj letih težke brezposelnosti je vendar zopet dobil delo kot mesarski pomočnik. Letos pa je prišla zopet naredba, da morajo biti zdravniško preiskani vsi delavci, ki so zaposleni v živilski stroki, torej tudi mesarski pomočniki in vajenci. Tudi Cilenšek je moral na pregled, ki pa je bil zanj zopet usoden. Uradni zdravnik, ki ga je pregledal, je ugotovil, da je zaradi invalidnosti za delo nesposoben ter bo moral službo pustiti. Revež je sedaj res v zadregi. Prvič ga je zdravnik proglasil za dela sposobnega ter mu vzel invalidnino, sedaj pa mu je drugi zdravnik vzel Se delo, češ da je invalid. Revež se menda sam ne bo več spoznal, ali je ali ni invalid. Najhuje pa bo to, ker bo najbrže vseeno ostal invalid, pa brez invalidnine. t Matej Hubad Ljubljana, 3. maja. Včeraj zjutraj je v Ljubljani umrl preporo-ditelj slovenske' glasbe in glasbeni vzgojitelj Matej Hubad, ravnatelj državnega konservatorija v pokoju, star 71 let. Matej Hubad se je zadnja leta umaknil iz javnega življenja, zdravje mu namreč ni več dovoljevalo, da bi s tako energijo in uspehom še naprej posegal v naše glasbeno življenje kakor poprej. Več let je hiral in včeraj je dotrpek Mladi Hubad se je po dovršeni srednji šoli v Ljubljani posvetil pravnim študijam na graški univerzi. Toda kmalu je prekinil ter odšel na dunajski konservatorij. Tamkaj je študiral harmonijo, kontrapunkt, orgle, klavir in solistično petje. Po povratku v Ljubljano je že 1. 1801 zavzel pri Glasbeni Matici mesto glasbenega učitelja. Kasneje je svoje študije še izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju ter se 1. 1898 vrnil usposobljen za samostojno poučevanje in vodstvo glasbenih šol. V poznejših letih je mnogo potoval po inozemstvu ter se izobraževal v evropskih glasbenih središčih. Zrcalo velikega dela Mateja Hubada je ljubljanska Glasbena Matica. Ko je v njej začel, je bila še na stopnji nižje glasbene šole. S svojo plodno silo jo je dvignil in ustvaril iz nje res pravo glasbeno šolo. Svoje delo pa je kronal I. 1919, ko se je posrečilo v Ljubljani odpreti prvi glasbeni konservatorij. Matej Hubad je postal prvi ravnatelj. Njegovo delo je bilo vsestransko. V svoji šoli je vzgojil vrsto najboljših pevcev, dvignil zborovsko petje na evropsko višino in soustvarjal našo glasbeno literaturo. Poleg javnih priznanj in odlikovanj je dokaz Hubadovega dela tudi vrsta naših odličnih glasbenikov, ki so obiskovali njegovo šolo Pokojnikovo ime se je vtisnilo v zgdovino našega kulturnega ustvarjanja in dela in prav zato ga bo naš narod ohranil v večnem spominu. Slava Mateju Hubadu! 25 let odrskega dela Lojza Drenovca Ljubljana, 3. maja. Priznani slovenski igralec in agilni predsednik Združenja gledaliških igralcev g. Lojze Drenovec, je v soboto praznoval 25-letnico svojega udejstvovanja na gledališkem odru. Bogato okrašeni oder je bil malone premajhen za poklone in druge izraze simpatij vseh onih, ki so naklonjeni Taliji. Slavljencu je čestital upravnik g. Oton Župančič, tajnik zveze, ki je zato prišel iz Belgrada, zastopniki društev, v katerih se je jubilant udejstvoval in seveda očka Danilo z lepim darilom in originalnim domislekom. Prečitale so se brzojavke, ne-broj jih je bilo, iz vseh krajev države, med njimi tudi od g. bana dr. Natlačena in župana dr. Adle-šiča. Jubilant se je vsem zahvalil, posebno pa občinstvu, ki je hišo do zadnjega mesta napolnilo. Premiera Jankovičeve »Lojzke« je pokazala poleg nepotrebnih okraskov sprejemljivo opereto z obilico dovtipov, bolj ali manj posrečenih. Vsebine sicer nima prave, kar pri operetah itak redko nahajamo, zato pa so slike dokaj pestre in razpoloženje ustvarjajoče. Lahka glasba, prijetna za ušesa, nas v nekaterih odlomkih spominja na stvari, ki smo jih slišali. Igralci so se potrudili in so navzlic kratki pripravi ogreli. Zlasti velja tb za Lojzko, go. Briimen-Lubejevo in g. Zupana. Na kraju je občinstvo s prisrčnim aplavzom pozdravilo novo delo in posebej jubilanta. Filmi ki jih velja videti... ali ne videti »Dr. Togger« (Kino Matica). Iz vsakdanje stvarnosti je zajet motiv za film: spopad med časopisom in industrijskim trustom. Koflikt je že takoj spočetka nakazal močno in prepričljivo, kakor to zahteva stvar sama. Vloga in sila časopisa, ki javnosti odkriva silnice prodiranja močnega industrijskega koncerna ter brezobzirna borba kapitala, ki se ne ustavlja pred nobenim sredstvom za uničenje tistih, ki so mu napoti. Obilica konfliktov zgoščuje film in ga za oko dela napetega in zanimivega. Tempo je tako živahen, da včasih prehiti gledalca, čeprav vsemu poteku pazno sledi. To so prednosti tehnične strani režije, ki pa ne more prikriti vrzeli, , ki so jih pustili igralci. Zasedba je sicer močna (Paul Hartmann, Renate Miiller, Mathiaa Wiemann), vendar so igralci le z mimiko stopnjevali efekt režije, niso pa v pravi meri dali tega, kar snov zahteva. Zato bučnost prevpije pravi smisel filma. »Eva« (Kino Sloga). Opereta dunajskega kova, a nič več in nič manj. Vsebinsko je prav za prav orna. Zaradi tega se tudi vleče v nedogled. Gledalec dobi občutek, da se film zaključuje že tam, ‘kjer po metrih šteto ni poteklo več kakor polovico filmskega traku. Kar se potem odvija, je vse silno neverjetno. Fantovski tabor na Šmarni gor« Ljubljana, 3. maja. Fantovski tabor na Šmarni gori je včeraj privabil veliko število domačinov pa tudi precej udeležencev iz Ljubljane. Otvoritev je bila dopoldne na Šmarni gori, kjer je za začetek daroval 6v. mašo šentviški dekan g. Zabret, ki je imel med sv. mašo tudi krasen cerkven govor. Po maši je otvoril fantovski tabor g. Blatnik s pozdravi, ki 60 veljali vsem zastopnikom oblasti ter kakim 500 udeležencem, ki 60 včeraj kljub slabemu vremenu odšli na Šmarno goro. Prireditve sta se udeležila tudi prosvetni referent g. Fran Erjavec in jeseniški kaplan g. Križman, ki ©ta oba tudi nastopila z izklesanimi govori. Prosvetni referent g. Erjavec je v izbranih besedah poudaril potrebo po pravilni vzgoji naše mladine od mladostnih let preko vojaške dobe in vse do časa, ko naj nastopijo naši fantje kot značajni možje. Poudaril je posebno vpliv slabe vzgoje, ki ga je treba z V6emi silami zatreti. Najvažnejši pomen pa naj imajo pri tej vzgoji mladinske organizacije, iz katerih naj izdejo naši možje telesno in duševno zdravi. Jeseniški kaplan g. Križman je v prvi vrsti govoril o slovenstvu. Omenil je tudi številne krivice, ki 60 se v pretekli dobi godile Slovencem in katere so povzročale celo državne oblasti, ki eo bile budno na delu ter preganjale vse in vsakogar, kdor ni uklonil hrbta. Vedno hujše se pojavlja potreba, da naš rod vzgoji značajne in zavedne Slovence. K temu pa bodo v največji meri pripomogle le mladinske organizacije, ki so si zastavile to nalogo. Posebno pa je govornik podčrtavaj, da je treba iz naših vrst izločiti vse godrnjače^ in mevže ter ljudi, ki so pripravljeni za vsak kakršenkoli kompromis. Pri nas ni potrebe, da bi morali neprestano sklepati same kompromise, saj so pri nas ljudje, ki so dobri Slovenci, v veliki večini. Oba govornika sta za izvajanja žola viharno odobravanje. Popoldne ob pol 4. je bila v Tacnu pod Šmarno goro telovadna prireditev, ki so se je udeležili večinoma člani samo šentviškega fantovskega odseka. Kljub slabemu vremenu, ki je prireditev občutno motilo, je nastop naših telovadcev precej dobro uspel. Videti je bilo le, da fantje po tolikih letih, odkar ni več orlovske organizacije, nimajo zadostnega treninga. Odpadla je le zadnje točka, orodna telovadba. V vztrajnostnem teku, ki je bil na dnevnem redu za začetek popoldanske prireditve, je zmagal Št. Jakob, Ljubljana, in je dobil krasen pokal, ki ga je podaril ljubljanski mestni župan, pod čigar pokroviteljstvom je bila včerajšnja šentviška prireditev. 30 let Slovenskega trgovskega društva v Marii oru Maribor, 2. maja. Med slovenskimi narodno- in gospodarsko-obrambnimi organizacijami predvojnega Maribora je zavzemalo Slovensko trgovsko društvo odlično pozicijo. Slovenska trgovina je bila v Mariboru vedno močna, kljub temu, da se je morala ostro boriti za svojo eksistenco z favoriziranim nemškim trgovstvom. Ko so se slovenski trgovci organizirali pred 30 leti v svojem stanovskem društvu, so morali veliko prestati in "je njihova borba za obstanek postala še hujša, pripomogli pa so s svojo organizacijo veliko za učvrstitev slovenskega življa v ponemčurjenem mestu. Letos bodo mariborski trgovci, med katerimi je še nekaj veteranov iz teh predvojnih borb, Blovesno praznovali 30 letni jubilej Slovenskega trgovskega društva. Tako so sklenili na svojem občnem zboru, ki so je vršil v petek v Narodnem domu. Občni zbor je vodil predsednik Branko Mejovšek, poleg njega pa so poročali še tajnik Alb in Ambrožič, blagajnik Franjo Goleč, vodja enoletnega trgovskega tečaja >IIermes« prof. Struna. Društvo šteje sedaj 97 članov. Odkar je po vojni prenehala potreba po narodnobrambnem delu, vrši društvo drugo važno nalogo — gojitev družabnih stikov med trgovstvom in predstavniki ostalih gospodarskih slojev ter vzgojo trgovskega naraščaja potom raznih tečajev, predavanj in strokovnega šolstva. Društvo organizira vsako leto aranžerske tečaje, katerih vidne posledice so okusno in velemestno urejeno’ izložbe mariborskih trgovin in vzdržuje enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki se vedno lepše razvija ter ga obiskuje letos 57 gojencev. V tečaju poučujejo strokovne moči — profesorji tukajšnje trgovske akademije. Občni zbor se je zaključil z volitvami. Za predsednika jo bil izvoljen Vilko Weixl, podpredsednik je Majer Franjo, tajnik Albin Ambrožič, I. blagajnik Preac Janko, II. blagajnik Goleč Franjo, odborniki pa: Zlata Brišnik, Anderle Zdravko, Jančič Karol, Paš Anton, Feldin Mirko, Strašnik Lojze, Kukovec Ivan, Mavrič Viktor, Škerl Stanko, Rosina Drago, Horvat Janko, Kumperščak Anton, Šoštarič Ivo, Lenard Rado, HochiuUUer Ivan in Skaza Franjo. v gl. vlogi slovita: Mireille Perrey in Alfred Rode Veliki muzikalni in revijski film s sodelovaniem najboljših orkestrov in plesalcev. Premiera v torek, dne 4. t. m. v kinu MATICI V znamenju protituberkutoznega tedna Ljubljana, 3. maja. Za včerajšnjo prireditev v dvorani Okrožnega urada so nad govorniškim odrom postavili proti-tuberkulozni križ iz električnih žarnic — znamenje, ki naj prinese zmago v boju proti zavratnemu sovražniku — jetiki, ki se je razpasla v veliki meri tudi med slovenskim narodom. Včeraj se je začel pri nas protituberkulozni teden ne samo v Ljubljani, pač pa tudi po mnogih podeželskih središčih, številne razstave, predavanja in druge prireditve naj bi v resnični luči prikazale vso resnost iu potrebo boja proti jetiki. V Ljubljani je bila včeraj odprta protituber-kulozna razstava v dvorani OUZD-a. Da bi pokazali na izredno važnost takšnih prireditev, so, osebno prišli k otvoritvi med drugimi gg. lian dr. Marko Natlačen, general T o n i č, škofov zastopnik kanonik dr. Klinar, mestni župan dr. A d 1 e š i č in še več drugih odličnih osebnosti našega javnega življenja. Po pozdravih, ki jih je Izrekel predsednik dr. Joža Bohinjec posebno g. banu in ljubljanskemu županu ter po uvodnih besedah, v katerih je razložil velik pomen tega protituberku-loznega tedna, je g. ban v dolgem in izčrpnem govoru pokazal na vso bedo, ki jo med Slovenci vzroča globoka rana, ki jo je povzročila jetika, svojem govoru je med drugim izvajal: Žalost se je naselila v hiši, kjer si je fzbrala jetika svojo žrtev; veselje jo tam umolknilo in smeh je utihnil; mračna skrb, ki je kakor pusta megla zajela vso hišo, ju je izpodrinila. Kaj bo počela vdova s kopico nepreskrbljenih otrok, ako podleže bolezni oče, ki je z delom svojih rok vse preživljal? S kakšno trpko bridkostjo so zajeda v srca družine skrb za mater, ki jo jo neizprosna jetika priklenila na posteljo! Kako trepeta mati v strahu za življenje svojega otroka, ki mu neusmiljena Jetika piše žalostno usodo v njegovo mlado lice! Zdravnik, zdravila, zdravilišče — koliko stane to denarja! Izčrpavajo se prihranki, nastajajo in rastejo dolgovi; z boleznijo prihaja,v hišo tudi pomanjkanje, beda. Banovina, ki ji imam čast načelovati, se zaveda v tem pogledu v polni meri svoje dolžnosti. Ne nameravam govoriti obširneje o Golniku, zdravilišču za bolne na pljučih, ki je v naši državi danes gotovo najmočnejša trdnjava v fronti zoper tuberkulozo. Tisoči in tisoči z vseh strani naše države, ki so bili takorekoč že zapisani smrti, so tu našli zopet zdravje in bili vrnjeni svojcem in svojemu poklicu. Da pa naša banovina tudi sicer izpolnuje v tem oziru svojo dolžnost, dokazuje dejstvo, da Je izdala v preteklem proračunskem letu neposredno za samo zdravljenje tuberkuloznih 584 tisoč dinarjev. V tekočem letu bo banovina v tem pogledu storila še več. Dočim Je v preteklem proračunskem letu vseboval banovinski proračun za zatiranje tuberkuloze prispevek 70 tisoč dinarjev, se je v tekočem proračunu ta postavka zvišala na 150 tisoč dinarjev. V preteklem proračunu je bilo za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov določenih 350 tisoč dinarjev, a v tekočem se je ta postavka zvišala na 450 tisoč dinarjev. Tako daje tekoči banovinski proračun za pobijanje tuberkuloze na razpolago skupno znesek 600 tisoč dinarjev, to je 180 tisoč dinarjev več, kakor v preteklem letu, pri čemer naj Se omenim, da se bo tudi v tekočem proračunskem letu uporabil izdaten znesek za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov iz bednostnega fonda. Za vzdrževanje ' protituberkuloznih dispanzerjev, ki vršijo važno delo ugotavljanja tuberkuloznih obolenj, ambulantnega zdravljenja, zdravniških pregledov, vodstva statistik itd., bo banovina tudi v tekočem letu izplačala izdatne podpore. Protituberkuloznim dispanzerjem dodeljuje banovina zaščitne sestre kot pomočnice, ki jih sama plačuje. Mnenja sem in želeti bi bilo, da bi so važnosti boja zoper jetiko v enaki meri, kakor naša banovina, ki v tem delu gotovo prednjači v celi naši državi, zavedala tudi država, ki naj bi tudi s svojimi sredstvi protituberkulozno akcijo ma-terijalno in moralno primerno podprla. Naloga države pa je predvsem, da s pravično socijalno zakonodajo odstrani najvernejšo zaveznico jetike — bedo in da omogoči vsakomur, ki je za delo sposoben in ki hoče delati, primerno zaposlitev in za delo tudi primerno plačilo. Protituberkulozna zveza, ki prireja v teh dneh protituberkulozni teden, se trudi, da bi zainteresirala ves narod za borbo proti jetiki. Hvalevredno je to delo in od srca želim, da bi Protituberkulozna zveza v tem pogledu rek uspela in vzbudila v najširših plasteh naroda smisel za naloge, ki jim hoče Protituberkulozna zveza služiti. Za g. banom je govoril ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je posebno poudaril, da zdravje ni samo pogoj za uspešno delovanje in napredek po-edinca, pač pa je tudi velika dobrina vsega ljudstva. Citiral je tudi pomembni .stavek Roberta Kocha, ki je odkril povzročitelja jetike: »Jetika je stanovanjska bolezen«. S tem je hotel poudariti, da to bolezen le prečesto povzročajo neprimerna stanovanja, v katerih mora preživljati svoje težke dni posebno naš mali človek — delavec. Tudi glede Ljubljane, ki velja za zdravo mesto, je g. župan poudaril, da bo treba še marsikaj ukreniti, da sc zmanjša umrljivost ljudi zaradi jetike. Letos je mestna uprava povečala svoje dajatve za protituberkulozno borbo še za dalj-njih 100.000 dinarjev, od katerih se bo polovica porabila za zdravljenje jetike po zdraviliščih, polovica pa za zgraditev gozdne šole, ki bo namenjena jetičnim otrokom. Toda boj proti jetiki ni samo zdravstveni problem, marveč je tudi socialni problem. V tem pogledu so občine same prešibke; treba je združiti v tem stremljenju napore vseh slojev, vsega naroda in države. Sodelovati smo dolžni vsi brez izjeme, saj se to vpraianje tiče nas vseh, naše obče in sikupne dobrine. Zato je delo lige ne samo zdravstveno, nego tudi socialno, obče plemenito človečansko delo, kateremu moramo vsi brez izjeme pokloniti svoja topla čustva in nuditi svoj« odprte roke, da doseže svoj plemeniti cilj. Za vsakega, kdor količkaj more in hoče sodelovati v tem boju proti jetiki, naj velja napis na znakih, ki jih prodajajo v prid jetičnih: »Storil sem svojo dolžnost!« Llubljansko gledališče Pondeljek, 3. maja: zaprto. Opera Pondeljek, 3. maja: zaprto. Ravnatelfstvo In učiteljski zbor Drfavnega komer-vatorlja v Ljubljani javljata žalostno vest, da je umrl gospod Matej Hubad ravnatelj državnega konservatorija v. p. Nepozabnega pokojnika in preblagega predstojnika, katerega ime bo za vse čase zapisano na prvem mestu v zgodovini glasbeno-kulturnega podviga Slovencev, spremimo na njegovi zadnji poti v torek, dne 4. maja ob 4 popoldne. -I- Glasbena Matica ljubljanska javlja žalostno vest, da je preminul v nedeljo, dne 2. t. m. oče slovenskega petja, častni član, mojster Matej Hubad koncertni vodja Glasbene Matice, ravnatelj konservatorija Glasbene Matice in drž. konservatorija v Ljubljani, imejitelj raznih najviSjih odlikovanj, častni član mnogih društev itd. Njegovi zemski ostanki se prepeljejo v torek, dne 4. t. m. ob 4 pop iz poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici na pokopališče k Sv. Križu. Možu, ki je vse svoje življenje neumorno delal za razvoj in napredek glasbenega življenja v slovenskem narodu, predvsem pa za Glasbeno Matico večen spomin! Glasbena Matica Kulturni koledar Dolenec Hinko 1. maja 1838 se jo rodil na Razdrtem pri Postojni. Gimnazijo je študiral v Trstu, Gorici, na Reki in v Senju. Pravo je dovršil na Dunaju, nakar je vstopil v sodno službo. Zaradi bolezni je bil predčasno upokojen. Preselil se jo na Razdrto, kjer jo vodil svoje obširno gospodarstvo. Umrl je 10. decembra 1908. Bil je ljubitelj narave, lovec in vesel družabnik. Vse te lastnosti se tudi odražajo v njegovih episih: Spomini na maturo, Spomini o Cerkniškem jezeru, Izza mladih let, 0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh, Črtico o burji itd. Udeležil se je posebno v mladih letih — tudi političnega življenja. Bil je deželni poslanec, izvoljen za mestni volilni okraj Postojna-Vrhnika-Lož. Ljubljanska drama: Mubljjana danes Koledar Danes, ponedeljek 3. maja: N. sv. Križa. Jutri, torek 4. maja: Florijan. Kočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Praški študent. Kino Sloga: Eva. Kino Matica: Dr. Togger. TEI. 22-21 UNION Adoit Wonibrtlclc v svoji dovr&enl kreaciji kot Praški študent v glavni vlogi: Dorot&ea Wieck, Theodor Loob, Ericn Fiedier TEL. 27-30 SLOGA Franc Lebarjeva na)nove)Sa zabavna opereta EVA v glavni vlogi Magda Scbneider, Hane Strtinker, Hans Moeer TEI. 21-24 MATICA oanes poslednlid’ Novinarji v borol proti koncernom ln truetom DR. TOGGER v gl. vlogi: Renate Mttller. Paul Hartmanu. Matblas Wleruan § 06 16.. 1 V'~ m ff Ljubljana, 3. maja. Narodno gledališče v Ljubljani je v četrtek 29 aprila dalo sedemnajsto dramsko premiero, in sicer »Rivala«, igro v štirih dejanjih, ki sta jo spisala Maxwell Anderson in njegov sotrudnik La-vrence Stallings in ki jo ie po prireditvi Carla Zuckmayerja lepo prevedel Filip Kalan. Anderson je znameniti ameriški dramatik, nekdanji poet, delavec, trgovec, akademik in kritik, ki si je s kakimi desetimi dramami osvojil občinstvo. Igra »Rivala«, ki nosi prvotni naslov »Kakšna je cena slave«, je drama vojne in ljubezni. Vojna literatura (romani, drame) zelo narašča: zdi se, da tem bolj, čim dalje smo časovno odmaknjeni od vojnih grozot. Vsa ta dela imajo naprej določeno tendenco: obsojajo zakonito klanje in ljudstvo navajajo na blagor miru. Vsi vojni zapiski, spomini, prinesejo kos resničnosti, to je umetniško razširjenih osebnih doživljajev. Zdravo je predvsem mlademu objestnemu rodu od časa do časa nuditi kaj te vojne literature, ki je dovolj didaktična, saj večkrat vpliva kot mrzli obkladek. Ljubljanska drama nam vsako sezono rada prinese vojne drame različnih narodnosti, kar doprinaša k celotni sliki in gledanju na svetovno vojno. Zdi se pa, da je teh vojnih stvari preveč, in sicer na račun kvalitetnih in bolj duhovno aktualnih. Mnogo je namreč pri repert. dvajsetih premier dati kar tri vojne drame, h katerim štejem poleg »Konjeniške patrole« in »Rivala« seveda tudi »Zadnji signal«. Vzgoje o junaštvu in tovarištvu rabimo mnogo bolj še na drugih področjih kot v vojni. Poiskati si moramo takšnih del, ali pa — ustvariti, s čimer dajem namig. Človek se pri vojni drami ali romanu ne more ubraniti načelnega predsodka, da ne moreta nudita nič novega. Resnično se mi je zdelo škoda obilnega truda igralcev in režiserjev, posebno, ko še občinstva dela ni sprejelo z dovoljno hvaležnostjo za to. Igra »Rivala« je sicer brez vsake direktne tendence, ker je drama ljubezni dveh tekmecev, v®.n' dar gledalec sočustvuje predvsem s smrtjo mladih, neizkušenih fantov. Ko so pred nekaj leti igrali dramo v Berlinu in je žela velik uspeh, je režiser polagal posebno važnost ravno na to drugo točko: masa vojaštva, blatnih, izmučenih teles koraka proti občinstvu na premakljivih tleh (smiselno sijajno podano!), koraka, a ostaja vedno na istem mestu. Vsebino drame Izvrstno podaja predigra, ki predstavlja vse igralce v njihovih vlogah: od vo- Rivala" jaškega sluge, ki kapitanu čisti čevlje, prostaka, ki piše materi žalostno pismo, mimo poveljnikov, ki dajejo povelja, mimo družbe vojakov, ki pojejo popevke itd. tja do dveh rivalov, ki oba ljubita isto žensko vojne vrste. Tako prehaja drama vojnih dogodkov v napeto tekmo dveh enako močnih mož. Kakor je boj ameriških legionarjev, ki se leta 1917 borijo v Flandriji na strani Francozov z Nemci, hladen, odbijajoč, tako je zasebni boj med rivaloma strasten in v bistvu in zlasti v primeri z vojno zdrav in nas zanima do kraja. Drugi del drame gre skozi vsa dejanja, dogaja se predvsem tik za fronto v starem skladišču, preurejenem za četno pisarno, se nadaljuje celo na fronti, kjer se sreča s pravo igro, v kleti razstreljenega francoskega gradiča, se skuša zaokrožiti in zaključiti zopet v zavetju v krčmi Cognac Pete-a, a se ne dokonča in najbrž se še ne bo kmalu. V obeh delih drame uživajo največje spoštovanje čast, zmaga in tovarištvo. Iz obeh bojev sije človeška narava, ki je kljub zunanji obliki v jedru vendarle čista. V slogu se igra približuje prostaškemu vojaškemu žargonu, ki v miselnih in besednih duhovitostih vzbuja nemalo smeha, kadar človek sedi na varnem in jih posluša. Vendar sta pisatelja ameriške vojake v izražanju nekoliko idealizirala, saj si zamišljam besedilo strelskih jarkov še bolj naturalistično, ki ga ne označuje samo krepko izražanje, ampak tudi mešanica med-narodnih kletvic. Seveda to kot še marsikaj iz življenja ne nastopa na odru. Vojak tudi ne bo zadovoljen s predstavo, v kolikor zadeva z vzdušjem, ki ga ustvarja bližina front«: napetost, nervoznost bi se morala izražati ne samo v besedah, ampak v tempu igre. Pri »Konjeniški patroli« je bilo to bolje, a so bile strateške.nedognanosti. Razumem pa, da je takšno nervozno stanje manj umetniško, plo-donosno in ustvarjalno, kakor n. pr. mirne, dostojanstvene igre. Glavne vloge so sledeče: tekmeca captain Flagg (Levar) in sergeant Quirt (Sancin), Kiper, Flaggov sluga (DaneŠ) in edina ženska vloga Charmaine de la' Cognac (Severjeva), Čeprav pri publiki ni bilo spontanega odziva, vendar je bila igra teh vlog močna in prepričevalna. Levar je pokazal enega izmed svojih čudovitih likov, ki je še vedno naravnost naraščal proti kraju in ob katerem se je dvigal tudi Sancin. Zadovoljile so tudi posamezne številne manjše vloge in tudi neimenovani mladi »igralci«. Veliko nalogo je imel ing. arch. Bojan Stupica kot režiser in inscenalor, ki jo je povsem povoljno rešil. -pst- Od tu in tam Vesoljni potop za Kolinsko tovarno Za binkoštne praznike priredi »Putnik« Naslednje izlete: trodnevni izlet Benetke—Padova 585 Din s prebrano in prenočiščem, trodnevni izlet Trst 155 Din vožnja, dvodnevni izlet Trst 145 Din vožnja, trodnevni zlet na Koroško 585 Din s prehrano in prenočiščem, Irodnevrti izlet Sušak— Crikvenica 485 Din e prehrano in prenočiščem. — Prijave do najkasneje 10: maja 1987. -^ Podrobne informacije pri vseh biljetarnicah »Puitnikc-a v Ljubljani. Belgrajski motoristi. Zaradi slabih vremenskih razmer je večina najavljenih motoristov izletnikov odgodilo vožnjo iz Belgrada v Slovenijo. Zastopniki ljubljanskih motoristov so v soboto in nedeljo pričakovali najavljeno manjšo skupino bel-grajskib tovarišev, ki pa so morali prekiniti svojo vožnjo, ko so v Sremski Mitroviči prešli z nove mednarodne na dosedanjo cesto, ki pa je zaradi zadnjih poplav skoro neuporabna. Univ. prol. ing. Viktor Gostiša bo predaval v Prirodoslovnem društvu v torek 4. t. m. o temi »Flo-tacija v teoriji in praksi«. Predavanje bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 4 in 2 Din. Guverner jugoslovanskih Rotary-klubov v Ljubljani. V petek ob pol dveh popoldne je prispel v Ljubljano dr. Vladimr Belajčič, apelacijski sodnik in guverner (predsednik) Rotary-klubov za vso državo. Na kolodvoru ga je sprejela uprava ljubljanskega kluba z več člani. Zvečer pa je guverner dr. Belajčič prisostvoval tudi večerji ljubljanskega Rotary-kluba, na kateri je imel na zbrane člane prav pomemben nagovor. Včeraj je dr. Belajčič zapustil Ljubljano. f Ravnatelj Matej Hubad Glasbena Matica ljubljanska obvešča vso slovensko javnost, da je umrl včeraj ob 4. zjutraj v Ljubljani na svojem domu koncertni vodja Glasbene Matice in ravnatelj drž. konservatorija v pok. g. Matej Hubad. Pogreb blagopokojnega bo jutri, v torek dne 4. t. m., ob 16. izpred poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali v poslopje Glasbene Matice v torek zjutraj, danes pa leži na domu Pred Škofijo štev. 18-11. Glasbena Matica poziva vso slovensko jav-liost, predvsem pa naše glasbene pevske kroge, da počastijo spomin pokojnika, ki 61 J® stekel za razvoj slovenske glasbe na j večjih zaslug. Pevski zbor Glaebene Matioe ima drevi ob 20. v operi važno vajo V6ega mešanega zbora. Zaradi smrti blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada odpade koncert francoskega viol inskega virtuoza Roberta Soetenea e sodelovanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncert je bil najavljen za 4. maja t. 1, Za avtomobiliste Avtoklub sporoča: Drž. cesta Št. Vid— Jeperca je zaradi pospešenega valjanja cestišča za modernizacijo ceste do nadaljnjega obvestila zaprta za ves promet ter za promet s konjsko vprego. Za lokalni promet z Medvodami in Mednem se po obvestilu sekcije za gradnjo lahko uporablja vzporedna občinska cesta. V slučajih neizogibne potrebo se bodo izdajale posebne dopustnice pri XII. sekciji za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani kot lastnica zasebnega železnega mostu čez Savo v tiru občinske ceste Medvode—Tacen, javljajo, da se prepoveduje prevoz z avtomobili preko zasebnega železnega mostu čez Savo v Medvodah. Kršitve te prepovedi se bodo javile pristojnemu oblastvu. Avtoklub je posredoval zaradi označenja to omejitve s predpisanim mednarodnim znakom. Do izboljšanja stanja ceste Tacen—Smlednik—Kranj, kar se v kratkem predvideva, se svetuje uporabljati proti Gorenjski cesto Tacen Vodice—Šenčur—Kranj. Ljubljana, 2. maja. Že ponoči od sobote na nedeljo smo imeli hude sanje, take, da so nas po svoji resnobnosti spominjale na mračne slike iz Dantejeve 'Božanske komedije«, in sicer na tisti del, ki ga je znameniti mož naslovil »Pekel«. Nejasno smo videli nekakšne biblično skrivnostne osebe, ki so z bosimi nogami v negodnem jutru morale hoditi čez drn in strn. In kakor nalašč je bil neusmiljeni mučitelj okrog in krog njihovega »ekser-cirplaca« razgrnil debele, mehke, z eno besedo prelestne perzijske preproge, ki pa jih je bil ogradil z debelo bodečo žico. Te sočutja vredne osebe so nevešče kakor medved na razbeljeni plošči,, privzdigale svoje nežne podplate ter pri tem milo javkale: »Ajsa!«. Šibile so se pod velikim sodom črnila, ki je težil njihova, bremen malo vajena pleča, desno uho pa se jim je žalostno povešalo ]K>d težkim svinčenim peresnikom. Nekje v daljavi je temu bednemu, trpinčenemu krdelu mahal z bleščečo rudarsko svetilj-ko demon Topoglav. Ah, še tol Pod njegovim dirigiranjem so ti ubogi trpini morali s svetniškim premagovanjem peti tole zares ganljivo koračnico pomnili: mislimo, da smo si jo pravilno za- Otročje delamo korake, glave so naše iz lesa! Vrstice znašajo nam srake; omikan je, kdor klobasš. Čez drn in strn le hodimo, nas vodi Topoglav demon! Neplodnost s tujim blagom krijmo: bedak napravi nam poklon! Tako so prepevali in hacali gori, doli. Obilne znojne kaplje so jim padale s čela in kamor so padle, je jz tal pri priči vzrastel tiskarski škrat, vzletela »raca« ali pognala bujna časnikarska »cvetka«. Šele magična taktirka boga Apolona je temu mučnemu prizoru, ki smo ga opazovali z največjiin samaritanskim sočutjem, napravila konec. Z dvomom in zlo slutnjo v srcu smo vstali. Same nevšečnosti! Že dopoldne so nas protituber-kulozne deklice po vseh ulicah opominjale, naj bomo na preži, ker botra Smrt hladnokrvno brusi svojo koso in neusmiljeno maha po slovenskih glavah. Letalski dan je prinesel — kakor vsaka slična prireditev na kranjskih tleh — koj>o ^nevarnih oblakov. Kaj neki bo popoldne? Dežnik pod pazduho; resnična je trditev, da Slovenec ni srečen, če nima pred seboj pol litra cvička, kranjske klobase z zeljem in — odprtega dežnika nad glavo! Tako navdahnjeni smo sneli s kljuke nepremočljivi padobran in krenili v lepše kraje, kjer diši po kavinem dodatku in starih kosteh. Vodila nas je do tja cesta, ki je bila že za marsikoga zadnja pot in bo morda za nas tudi, če ne bomo kje drugje poiskali Krtovega penziona. Zavili smo v ožjo ulico in dosegli Slovanovo igrišče. Poleg drugačnih »dni« je bil danes tudi pod-zvezni dan. Upravičeno pa sumimo, da bi si bila podzvezna blagajna z današnjimi prireditvami kaj opomogla. Na igrišču za Kolinsko tovarno se je nabralo komaj pičlih sto ljudi; težko, da bi se jih bilo kje drugje kaj več. Za take prireditve je boljše, če se vrše na skupnem prostoru — in kolikor mogoče v centru. Prva nasprotnika sta bila rezerva Ljubljano (»mladostna rezerva«) in reprezentanca ljubljanskega drugega razreda, — ali bolje, skoraj kompletna Svoboda. Srečanje, ki se je končalo s 4 : 0 za Ljubljano, nas je razočaralo. Reprezentanca je predvedla vsaj požrtvovalno — in po svojih močeh — resno igro, medtem ko se je rezerva od začetka do kraja igračkala, packala in šarila po terenu, šele drugi polčas, ko je bila v ljubljanskem napadu izvedena rošada, je prišlo v igro več smotrenosti in povezanosti. Moštvi sta kot celota obe igrali slabo, pokazali pa sta v svojih vrstah nekaj talentiranih moči, zlasti Ljubljana. Ti poedinci so tudi po svoji zaslugi postavili rezultat. Že v prvi igri so se odprle nadzemske za-tvornice. Nekdo v naši bližini je vedel povedati, da so temu krivi avioni, ki so na svojem zračnem potovanju navrtali nebeške mehove. Bodi stvar laka ali drugačna, — dejstvo je, da nas je danes spet »razveselil« in »presenetil' dež. Stvar postaja sumljiva: zdi se, da so se višje sile zarotile, da bodo klubom na periferiji, ki so že itak revni kakor cerkvena miš, še ob zlatih nedeljah odganjale publiko in dinarje. Prejšnje čase so jo godli nad Vičem, danes pa so svojo delavnost premestili tja proti sv. Križu in Mostam. Doklej še tako, o vi vremenarji? Druga dva "partnerja sta bila Hermes in Slovan. Dez se je ob njunem prihodu na teren vlil kakor za stavo. Po kratkem času so bili igralci mokri kakor miši. Kljub temu so po mokri travi in blatnih »jasah« tekali zelo jjodjetno, tako, da se je sopara iz njihovih razmočenih in potnih teles kar kadila. Hermes je Slovanu danes predstavljal absolutno superiornega nasprotnika. Njegov napad je‘ prodiral vzgledno, forsiral nizko igro po triu, halflinija je zelo lepo jemala in točno podajala, beka sta tiste Slovanove šanse, ki jih je imel (prave mrtvorojenčke!) brez slepomišenja razdirala. Igra je potekala v glavnem na Slovanovi polovici igrišča. Podčrtati moramo dejstvo, da je danes hermežanski napad izvedel nekaj izrednih jmtez, ki jih je absolutno treba visoko taksirati kljub slabi igri Slovana. Hitro je prihajal pred gol, brez šarjenja in »hecanja« sredi igrišča, s točnimi in koristnimi potezami silil v neposredno bližino in dovolj streljal. Napad je danes prav odlično — |x> Rafkovi blesuri — dirigiral Svetic Vili. škoda, da Hermes dobro igra samo na takih prijateljskih tekmah, ne pa takrat, ko gre za točke. Vsi bi bili veseli, če bi se moštvo odločilo, da bo tudi v prvenstvu igralo zares. Pri stanju 5 : 0 za Hermes (močno je že dišalo po 10 : 0), se je vlilo kakor iz škafa. Prostor pred goli se je izpremenil v plavalni bazen. Neverjetno, kakšne množine mokrega nepridiprava so lile iz višav v to, že itak solzno globino. Ce bi bil gledal tekmo očak Noe, bi bil šel najbrž tesat barko. Sodnik je končno uvidel, da je boljše, če tekmo zaključi, t —.— Drugi sestanek parlamentarcev Male zveze bo od 6. do 10. maja v Belgradu. Prvikrat so se 6estali lani v Romuniji ob priliki proslav zedinjenja Er-delja z Romunijo. Prva bo prišla v našo državo češkoslovaška delegacija, ki ji načeljujeta predsednik parlamenta Malypeter in predsednik senata dr. Soukup. Sam se je prišel javit zagrebški policiji tat, ki je skoro pred letom okradel krojaškega mojstra. Bil je to krojaški pomočnik, sicer soliden in priden, da vanj mojster ni nikdar podvomil. Sčasoma pa se je v njem začela buditi vest, da ni mogel več strpeti. Sklenil je iti na policijo. Toda vselej, kadar ee je pojavil pred policijsko zgradbo, se ga je polastil strah, da je spet odšel. Dvajsetkrat je stal pred vrati in prav tolikokrat si je spet premislil. Nazadnje je moral v gostilno, da se je na-srkal korajže in se šel nato službujočemu uradniku prijavit. Velik pevski festival bo priredila hrvatska pevska zveza v prvih dneh junija v Zagrebu. Povabili bodo vse hrvatske pevske zbore, moške, ženske, mešane in otroške. S pevskim festivalom hočejo dati tudi vokalni glasbi značaj hrvatske tvornosti in bodo zaradi tega izvajali izključno le skladbe hrvatskih komponistov. Ciril Metodov pevski zbor iz Zagreba je bil nedavno povabljen na festival cerkvene glasbe v Parizu, za tem pa bo priredil turnejo po Italiji in Švici. Med drugim bo priredil zbor tudi koncerte v Parizu, Rimu in Milanu. V Rimu bo šel pet tudi v Vatikan ter se bo tega koncerta udeležil baje tudi sam papež. Na smrt je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen kmet Voščič iz Pakovca, ker je o božiču ubil posestnico Terezijo Goričan in ji ukradel nato nekaj tisočakov. Morilec je bil tako predrzen, da jo umor izvršil prav v času, ko so bili vsi vaščani pri polnočnici. Ko je bil zločin odkrit, se je delal, kakor da zanj ne ve ter šel celo pomagat pokojnico devat v rakev. Za morilcem je izginila vsaka sled. Voščiča pa so začeli sosedje sumiti, čim so pri njemu opazili večjo vsote denarja. Denar v rokah siromaka je bil izdajalec, ki jo Voščiča pripeljal pred sodnike. Poseben vlak navijačev za Budimpešto je organizirala zagrebška nogometna podzveza. 9. maja bo namreč tamkaj meddržavna nogometna tekma Jugoslavija : Madžarska. Da so pa Hrvatje tako navdušeni za “obisk, tiči vzrok v tem, da igra v reprezentativnem moštvu večina igralcev zagrebškega kluba Gradjanskega, ki si je, kakor znano, osvojil državno prvenstvo v nogometu. Vožnja stane iz Zagreba v Budimpešto in nazaj le 210 Din. Stavka delavcev cementnih tovoren v Splitu se jo vendarle v petek končala. Dosegel so je sporazum med delavci in tovarnarji po stavki, ki je trajala kar tri mesece. Tovarnarji so se bili zavezali, da bodo z delavci sklenili in podpisali kolektivno pogodbo. Najmanjša mezda za ženske je bila določena na 2.50 Din. Delavcem, ki so imeli pred stavko pod štiri dinarje na uro, ee bo mezda povišala na 4 dinarje, ostalim pa se bodo mezde povišale po 6%. Kolektivna pogodba bo veljala do konca leta 1938. Po dolgi borbi so si delavci izbojevali to zboljšanje, kajti ta nova pogodba bo dala delavcem letno za 4 milijone dinarjev več zaslužka. ff Kolesarske tekme Belgrajsko »Vreme« prireja veliko medmestno kolesarsko dirko Belgrad—Sofija. Start pa ni dovoljen vsem kolesarjem, ampak morajo vse kolesarske podzveze prirediti posebna izločilna tekmovanja. Pri teh tekmovanjih ®e določita po dva tekmovalca, ki bosta zastopala svojo kolesarsko podzvezo pri veliki mednarodni dirki Belgrad— Sofija. Tako izbirno tekmo sta včeraj priredili Mariborska in Ljubljanska kolesarska podzveza. Ljubljančani so startali od Ljubljane do Žalca in nazaj. Rezultati: Gartnar (Ljubljanica) 4:36.27 sek. Bricelj (Ljubljanica) 4:41,04 sek. Ostrejša je bila borba v Mariboru, kjer je Rozman komaj premagal izbornega Gregoriča. Rozman Stefan (Železničar) 5:23,45 6©k. Gregorič Janko (Mislinje) 5:23,46 6ek. Slovenske kolesarje bodo torej na dirki Bel-grad—Sofija zastopali gori omenjeni kolesarji. — Uspešno reklamno sredstvo Protituberkulozna zveza v Ljubljani je ob priliki letošnjega prolituberkuloznega tedna založila 3 vrste kartonov z napisom »Storil sem svojo dolžnost«, ki se bodo prodajali po 25 Din (modri), 50 Din (srebrni), 100 Din (zlati). Je to način nabiranja prostovoljnih prispevkov za protituberku-lozno skrbstvo, kakor je običajen pri podobnih prilikah v Angliji, kjer lastniki trgovskih in obrtnih lokalov, avtomobilov itd. med seboj kar tekmujejo pri nakupu takih odkupnih kartonov, ker v tem tudi vidijo zelo učinkovito reklamno sredstvo za svoja podjetja. Uverjeni smo, da bodo tudi lastniki trgovin, javnih lokalov, avtomobilov itd. v Sloveniji radevolje segali po teh odkupnih kartonih, e čimer bodo prolituberkulozno gibanje gmotno podprli. Kartoni so izdelani jako lično. Občinstvo vljudno prosimo, da pazi, v katerih izložbenih oknih itd. visijo omenjeni kartoni. Kupujoče občinstvo naj te kartone smatra za dokaz, da ima lastnik trgovine, lokala itd. mnogo smisla za socialno-zdravslvene potrebe prebivalstva. Taki trgovci itd. zaslužijo posebno pozornost kupujočega občinstva. Slovenski dom" se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se sprejemajo tudi oglasi za nat dnevnik Poročilo hidrotehničnega oddelka ministrstva za gradbe o stanju poplav dne 2. maja: Po včerajšnji kulminaciji v krajih med Brodom in Belgradom je Sava v poslednjih 24 urah pričela polagoma upadati. Pri Brodu je padla za 1 cm, pri Sabcu za 2 cm, pri Belgradu je segala 623 cm visoko, to je za 32 cm pod maksimom, od Jesenovca do Siska Sava po malem narašča. V gornjem toku pa upada. Desni pritoki Save prav tako upadajo, tako je Kolpa pri Karlovcu v poslednjih dveh dneh padla 247 cm, Vrbas pri Banjaluki za 43, Bosna pri Doboju za 86, Drina pri Zvorniku za 65 cm, Kolubara pa je pri Obrenovcu ostala na isti višini. Vremenske razmere so bile v poslednjih dveh dneh ugodne. Če se vreme ne bo spremenilo, je pričakovati, da bo Sava v krajih med Brodom in Belgradom še nadalje padla. V krajih ob Savi je stanje neizpremenjeno. Nasipi v zaščitenem področju se še nadalje utrjujejo. Pri Obrenovcu je položaj nespremenjen. Južna in zapadna Morava padata. Tudi Velika Morava je že občutno padla. V njenem območju se je promet obnovil na vseh cestah, razen na cestah Jagodina—Čuprija in Smederevo—Poža-revac. Tudi Donava je po vsem svojem toku v Zemunu v glavnem pričela padati. Le pri Almasu in Bogojevu je zaradi visoke Drave nekoliko narasla. Pri Zemunu se je dvignila za 2 cm, tako da je še za 30 cm pod maksimalno višino. Od Belgrada navzdol pa je Donava prav tako narasla povprečno za 2 cm. Čim bo Sava še nadalje padla, bodo pričele padati vode tudi na Donavi. V gornjem toku Drave in Save je bilo včeraj nekoliko dežja. Prošnja. Podpisani vljudno prosim dotičnega gospoda, ki je spremljal 11. aprila svojega sina z mojim sinom k vojakom in s katerim sta bila osebno znana ter sta se tudi skupaj vozila v Skoplje, za naslov; po odhodu voj. vlaka sva se skupno vračala proti domu po Masarykovi cesti do frančiškanske cerkve, nakar 6va se razšla. Naj mi po dopisnici čimprej javi svoj naslov ali pa pride osebno k meni zaradi pogovora o najinih sinovih. Marinšek Lovro, Ljubljana, Svabičeva ulica 15/56. V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 milijonov dinarjev. Po po; datkih Zveze jugoslovanskih hranilnic, v Ljubljani so narasle v marcu 1937 skupne vloge vseh 29 slovenskih hranilnic od 1.009,914.907 dinarjev na 1.031,130.476 dinarjev, torej za znesek 21,215.569 dinarjev. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za leto 1936, katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica (v znesku 14.2 milijona), ostane čisti prirastek 6,947.776.39 Din, kar je zelo razveseljivo. V marcu so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padlo pa so pri 17. Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so ee dvignile pri 16 hranilnicah za 19.5 inilij. Ker ima le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče zopet vračati, obenem pa prihaja vedno več denarja zopet na dan in v redni promet, kamor spada. Zato po možnosti ne prodajajte vložnih knjižnic, ker se položaj na denarnem trgu boljša! no razmesarjeni, vsi oni, ki so bili Škof, ki je ravno pa je bil le laže r Skrivnostni atentat na škofa v Debrecinu Debrecinski škof dr. Mikloasy je meseca februarja leta 1914 dobil priporočeno pismo, v katerem mu je neka gospa obljubila, da bo za tamkajšnjo cerkev poslala pozlačen svečnik v dar. Pismo je bilo oddano v Černovicah v Bukovini in je bil na njem tudi označeno ime pošiljalke Ane Kovač iz Čer novic. Bila je na njem tudi napisana ulica, kjer da ta ženska stanuje. 2e prihodnji dan je poštar res prinesel v škofijsko pisarno napovedano pošiljko. Prevzel jo je škofov tajnik neki dr. Slepovsky. Ne da bi količkaj nevarnega slutil, je začel hitro odvijati zavoj. V tem trenutku pa je pozvonil v sosednji sobi telefon. Nekdo je klical škofa. Mesto svečnika - peklenski stroj Ko se je škof razgovarjal po telefonu, je njegov tainik mirno odvijal pošiljko. Kakor hitro pa je ta privzdignil pokrov malega zabojčka, je že sledila strahovita eksplozija. V hipu je bilo vse drobno: porušil« so se stene, na drobne koščke razbila okna in oprava, ki je bila v sobi, vse se je sesulo skozi široko zevajoče odprtine na zunanjem zidu na ulico. Škofov tajnik in neik vikar sta bila na mestu mrtva, njuni trupli pa strahotno razmesarjeni. Težke poškodbe so dobili tudi vsi oni, ki so bili v tem trenutku v sosednji sobi. Škof, ki je ravno takrat imel telefonski razgovor, pa je bil le laže ranjen na roki. Vsa stavba je bila 6koraj v razvalinah. Škodo, ki je nastala zaradi te eksplozije, so cenili na takratnih 400 tisoč kron. Silno detonacijo so slišali tudi tisti meščani, ki so stanovali na najskrajnejšem robu mesta. Vse mestno prebivalstvo je nenadno prevzel velik strah. Vsak se je začudeno povpraševal, kaj naj to pomeni. Ljudje so kakor brez glave begali po ulicah. 2a naslednji dan so tudi tuji časopisi prinesli poročilo o atentatu v Debrezinu. Vsa javnost je govorila samo o tem najnovejšem strahotnem dogodku, ki pa ga nihče ni znal razložiti. Vsako iskanje po vzrokih je bilo brezuspešno'. Policija je takoj začela povpraševati po neznani ženski, ki je iz Čemovic poslala debrezinskemu škofu namesto svečnika — peklenski stroj. Toda v Černovicah na noben način niso mogli poiskati ženske, ki naj bi ee pisala Ana Kovač. Šele sedaj se je zbudila sumnja, da morda le ni bila to kakšna ženska, ki je naslovila na škofa ono pošiljko. Iz pisma, ki ga je škof dobil dan pred eksplozijo, so končno ugotovili, da ga je pisala neka moška roka. Ime pošiljateljice je bilo torej izmišljeno. To je bilo dolgo časa vse, kar ee je. dalo ugotoviti. Na smrt boSni napadalec se javi.a po 23 (etih sam Podrobnosti iz življenja atentatorjev S pomočjo bukareške policije pa so po dolgem iskanju le ugotovili pravo sled za atentatorji. Bila sta dva. Dognali so, da se je tema napadalcema takoj po atentatu posrečilo pobegniti čez mejo, tako da ju pravočasno sploh nAso mogli prijeti. Bila sta to neki Catarau in Kirilov. Dne 3. marca leta 1914 sta prestopila romunsko mejo in zbežala v Rusijo. Tajni policisti, ki so za atentatorjema stikali še tudi potem, ko je bilo že netkam prepozno, so dognali tudi nekaj podrobnosti o njunem prejšnjem in poznejšem življenju. Catarau je bil . po zneje v službi ruske vojske kot častnik. Moral pa je kmalu iz Rusije bežati, ker je nekoč s sabljo ranil nekega drugega častnika. Nato se je potikal po raznih deželah ter »je končno nasitopal celo v nekem cirkusu kot rokoborbec, da bi si s tem poslom prislužil nekaj denarja, ki ga je rabil za nadaljevanje svojega študija. Domnevajo, da je moral biti tudi špijon, kajti drugače si je težko razložiti, kako bi mogel imeti ta mlad študent vedno toliko denarja. Njegov pajdaš Kirilov je bil tudi ruski ubežnik, kakor so o njem kazala vsa znamenja. Najbrž ni imel za seboj nič manj viharno zgodovino, kakor Catarau. To sta bila torej ona dva, ki sta poslala iz Čemovic debrecinskemu škofu mesto svečnika peklenski stroj. Nihče prav za prav ne ve, kaj ju Cirkus v cirkusu Katera žival je bolj hudomušna kot ravno opica? O tem gotovo priča zanimiv, za nekatere tudi precej neugoden dogodek, ki se je pripetil zadnje dni v nekem cirkusu, ki se mudi na Dunaju. Neka opica iz šimpanskega rodu, ki so jo vzgajali prav po človeško, je to vzgojo tudi poizkusila pokazati, ko se ji je v nekem trenutku zdelo, da je najbolj prilika za to. Večkrat je že videla, ko je cirkuški oskrbnik s ključem odpiral kletke, v katerih so bile zaprte razne živali. Pa, da ne bi tudi ona zmogla kaj takšnega? To je skušala dokazati, da ne bi kdo mislil, da opice res niso drugega kot — opice. Ko ni bilo nikogar v bližini, je pograbila šop ključev in začela kar po vrsti odpirati kletko za kletko. Živali so si seveda tudi zahotele malo svežega zraka, še bolj pa morda prostosti in so šle lepo za opico malo na sprehod. Cirkuški oskrbnik sprva sploh ni opazil, da bi bila nastopila kakšna bistvena sprememba. Najbrž se je kje le preveč zamudil. Prihodnji dan, ko se je s svojim cirkusom namera- »Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš.. .< je nagnilo do tega dejanja. Obstojajo samo slutnje, da sta bila v službi tajne ruske organizacije in da sta po njenem naročilu napravila omenjeni atentat, — Te slutnje opravičujejo nešteti drugi podobni atentati iz prejšnjega, posebno pa še iz poznejšega časa, ki so jih skovali v Rusiji. Od takrat, ko sta Catarau in Kirilov pobegnila na Rusko, ni bilo za njima ne sluha ne duha. Kakor da sta se vdrla v zemljo! Celih tri in dvajset let ni nihče vedel o njih ničesar. Sedaj, po tolikih letih, pa se je nenadoma oglasil Catarau sam, toda ne kot človek, ki je vesel, da se mu je po atentatu posrečilo pobegniti in ker ni dobil zaslužene kazni, pač pa kot skesani grešnik. — Javil se je iz daljnega ameriškega mesta San Frančiška. Kako je tja prišel, ni znano. Tudi o tem nihče ničesar ne ve, kako je prebil Catarau Zadnjih tri in dvajset let in kje se je vse potikal po svetu. Iz bolnišnice v San Franciscu, kjer sedaj leži ta tajimstveni mož hudo bolan in 6e tako rekoč že pripravlja na svoj življenjski zagovor pred Bogom, je poslal brzojavko na nek buka-reštanski časopis, v kateri izraža svojo vročo željo .. da mu prinesejo z doma prst:" vrečico prsti iz njegove prave domovine — Besarabije, da mu jo denejo pod zglavje v — krsto. Catarau je obenem s to brzojavko poslal tudi precejšnjo vsoto denarja, s katero naj bi pokrili vwse stroške, ki bi jih imeli pri tem. Kljub temu pa, da se je sedaj le javil mož, ki je bil udeležen pri debrezimskem atentatu, je še vedno ostal v tajnosti pravi vzrok, zakaj so ta napad napravili ravno na debrezinskega škofa. — To tajnost bo skoraj gotovo nesel Catarau s seboj v svoji kalifornijski grob. val posloviti od Dunaja in je bil že pripravljen železniški voz, ki je bil namenjen za selitev njegovih živali, je neankrat na svoje veliko začudenje opazil, da precej teh njegovih živali nikjer ni. Le nekaj takšnih je ostalo, o katerih bi človek rekel, da niso preveč dostopne šalo. Šele čez nekaj časa je oskrbnik cirkusa rešil to čudno uganko in je ugotovil tudi krivca v »osebi« — nagajivega šimpanza. Ta opica je namreč spravila skoro vse živali, posebno tiste, ki so se ji zdele najbolj zabavne, v nek voz, da bi se z njimi igrala. Nekaj tega veselja pa ji je prikrajšal cirkuški oskrbnik, ker jo je še vseeno prehitro zalotil. Zaradi te opičje hudomušnosti pa je cirkus ostal na Dunaju nekaj dni več, — no ja, tak cirkus, v katerem so živali. Angleškemu kraffu bodo znižali plačo za 15 milijonov Angleška spodnja zbornica bo v začetku tega tedna uredila tudi vprašanje letnih dohodkov, ki naj jih dobi od države kralj in njegova rodbina. Sestavljen je glede tega sedaj že predlog, ki bo v nekaj dneh poslan v odobritev parlamentu in t-\ti- lan: 17.15 Plesna glasba; 21.00 Papantijeva opereta -Gospodična Jazz« _ Rim-Bari: 21.00 Violina in klavir — Iraga: 19.55 Steinhrevherjevn opereta .Krojač v a je vse propadlo. ■ ,^en oče je zgubil celo svoje življenje pri tem. In ona sama? — Tudi ona je včasih zahrepenela po enaki usodi. Cesa je sploh še smela pričakovati od življenja? Kakšno naj bi bilo to njeno življenje brez njega? 1 J Ko so ga takrat odvedli z ladje, se je onesve- x • Vs! dogodki, ki so se tako nepriSakovano zaceli odigravati, so ji zlomili vse sile in zrahljali njene že tako prenapete živce. »Slovenski dom« izhaja vsa* dHavnik oblS Mesina narofcni nai 1!! Din za Inozemstvo 2S Din OredniRtvo: Kopitarjeva olica SATI L Telefon 2994 in 2m. Morava, KooitarievB *. Telefon 29» Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: BL Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože KoSiček. p ‘ *‘opita J