Leto VIII. štev. 34.
Poltntn« plačana v gotovini.
V Krškem, v sredo 23. aprila 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le trikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. Za inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno Izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in pddpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poitn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 17. »Naprejeva« številka ob sredah
izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko*delavske zveze.
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din-
Poročilo o zborovanju Kon-sumnega društva za Slov.
[Nadaljevanje].
Po otvoritvi popoldanske seje je prečital Dražil tajno pogodbo o kateri je bilo zjutraj toliko govora. Besedila te pogodbe nimamo v rokab. »Konsument" bi napravii načelu javnosti veliko uslugo, če jo sam objavi, saj se je izrekla večina delegatov za takšno javnost v „Konsumentu*. Vendar čeprav .Konsument" te usluge ne napravi, se na stvari ne bo nič izpremenilo. ker tisti očitki, hi so bili zjutraj naperjeni proti njej, držijo popolnoma: Štirji člani načelstva so si hoteli z vednostjo nadzorstva. toda brez vednosti članstva, občnega zbora in vseh ostalih uslužbencev zasigurati pri konsumu desetleten stolček in profit, ali pa nekaj milijonov delavskega denarja kot „odškodnino“.
Nato je Svetek prečital resolucijo, ki naj razveljavi to pogodbo oz, da iniciativo za podobno, toda javno pogodbo v prid vsem uslužbencem, Resolucija izreka dalje dosedanjemu vodstvu nezaupnico in zp.bvalo revizorjema Lajovicu ter Patiku. Tudi te resolucije nimamo v njeni končni obliki v rokah, upamo pa, da jo bo istoiako »Konsument" objavil, ker je bilo tako sklenjeno. Kar se tiče zahvale Lajovicu in Patiku, ki jo je Svetek tako vbijal delegatom v glave, pa nekaj pripombe; gg. Svetek, Lajovic pa Patik naj v javnosti pojasnijo, če jim je bilo tajna pogodba znana ali ne. Zadnja dva sta kot člana nadzorstva tudi sodelovala pri njej, ne? Če jima je bila torej znana, zakaj sta jo utajila javnosti, zakaj je nista omenila niti v revizijskem poročilu ki ni hilo namenjeno javnosti ? ? ? Če se bosta gg, Lajovic in Patik z dobrim odgovorom izmazala iz tega vprašanja, potem bomo še mi naročili delavstvu, zlasti članstvu Kons. društva, naj jima v Svetkovem smislu zapoje hozano.
Govori Tone Kristan: Občni zbor ne more razveljaviti pogodbe. Že jutri bi imeli v tem slučaju tožbo na vratu. (To Kristanovo mnenje naj si delavstvo poleg njegovega govora v zadnji številki .Ljudskega glasu" izstriže in dobro spravi z njim vred v okvir na najbolj vidno mesto v svojem stanovanju, Op. ur.]
Svetek: Govoril sem včeraj z nekim dobrim juristom in ta mi je izjavil, de je ta pogodba tudi za sodišče neveljavna. [Kristanovci kriče: .To je bil Korun!" Svetek: .To ni bil Korun." Mi pravimo: Tudi če je bil Korun, je enkrat nekaj brihtnega in resničnega povedal. Op. ur.]
Valentin Komavii [delegat iz Ptuja]: Za nas je občni zbor najvišje sodišče, (Škoda, da velja to za razne Komavlije le takrat, kadar je njim všeč. Najvišja sodišča naših strankinih zborov Komavlijem niso bilo nikdar najvišja. Op, ur.]
Komavii je nato prečital 28, § pravil, da je treba za vsako takšno pogodbo sklepa obč, zbora.
Kristan: Ta paragraf določa le da poverja sklep občnega zbora nadzorstvo, da sme delati po svoji uvidevnosti.
Smeh. In ta je bil zelo na mestu. Tudi Kristanu je postalo v tem trenutku jasno, da svojih konsum-skih pravil vendarle ni povsod tako prikrojil, da bi mu mogla služiti kot mišja luknja za vse neprijetne slučaje. Tukaj se je uštel.
Svetek pa se je Kristana le nekoliko ustrašil in začel popravljati svojo resolucijo. V tej prena-redbi bi dosedanjo gospodarsko smer samo »grajala*, namesto da ji izreče nezaupnico.
Ciril Bdhm: To je tisto, kar nas loči od Kristana. Govori o groznih posledicah, če razveljavimo pogodbo. Da, te posledice bi bile morebiti grozne, če bi stali za pogodbo meščanski ljudje, Buržuji so. če gredo k soriiS£u ;n v jem siu£aju je skrajni čas, da se odpravijo iz konsuma. Če hače Kristan s tem na nas vplivati, je bolje, da jim plačamo tiste vsote — če smo jim sploh prisiljeni jih plačati — in jih potem že danes vržemo ven. Pokazali bi se takrat očitno, da so v konsuma le zaradi osebnega dobička in da bi nam utegnili napraviti še vse večjo
škodo. Sem odločno proti vsaki izpremembi resolucije.
Rakovčeva: Tudi jaz sem proti pogodbi načelstva. Vendar mu drugih stvari ni treba tako očitati. Pri meni 25 kg riža. ki si ga je kdo preko mere pridobil v konsumu, itd. še ni greh. To ne more biti merodajno, da bi potem ves svet mislil: Bog ve kaj so napravili.
Vehovec se izjavi za spremenjeno Svetkovo resolucijo.
Mdderndorfer: Ne strinjam se s Svetkovim predlogom resolucije, ker ni v zvezi s tem, kar bo potem. [Z volitvijo novega vodstva. Op. ur.] Če bodo nastavljenci v načelstvu, ne bodo mogli nikoli delati proti sebi. Načelstvo naj pokaže svojo poštenost. Naj samo odtegne pogodbo in naj s tem da besedo občnemu zboru. Potem se bo pokazalo zaupanje na obeh straneh. [Načelstvo ni ničesar odtegnilo. Op. ur.]
Kristan: Ko sem govoril proti razveljavljenju pogodbe, nisem imel nobenih misli zadaj. Ni me treba insinuirati ... [Hoče govoriti dalje. Medklic B5h-mov: »Poživljam predsednika, naj se drži sklepov! Kristsn že drugič govori." Prepir, medklici. Tone se naz&dnje ves upehan zvali na sedež.]
Petejan: Upam, da bodo vsi štirje člani načelstva sami odstopili od pogodbe. Nečastnega prav za prav nikomur med njimi nismo očitali. Ne vidim, čemu bi si morali stati tako sovražno nasproti.
Vrhunc: Pogodbe ni treba umikati, ker je potrebna. Če bo novo načelstvo gledalo, ne ho pogodbe nihče izrabljal. [Tako je g. Vrhunc pokazal svoja poštenost, Op. ur.]
Jurčič: Jaz sem vzrok, da se je napravila pogodba. [Bravo, g. Jurčič 1 Hvala za pogumno priznanje. Op. ur.) V Trstu sem zvedel za takšne pogodbe in sem dal iniciativo, da Se tudi tukaj napravi [na skrivaj, da članstvo ničesar ne izve. kajne, g. Jurčič? Op. ur.] Pri nas hočejo zadrugo izrabljati politično. Svetek je rekel Jeramu z Jesenic, naj bi korunOv&ka in naprejevska struja skupaj delali v konsumu, potem bi dobili obe struji inserate za politični list. Jeram je to ljudem na Jesenicah povedal [prav je imel! Op, ur.] in sem nato prejel o celi zadevi naslednje pismo od nekega Sodruga. [Čita do-tično pismo, Da bo stvar še zanimivejša, poživljamo g. Jurčiča, naj to pismo v »Konsumentu“ objavi. „KonsUMent“ naj pa izide še pred sv. Nikoli! Op. ur.]
Koren: Jaz sem tudi glasoval za pogodbo kot član širšega nadzorstva. [Tudi vam, g. Koren hvala za priznanje in za to, da ste zadevo do zadnjega časa skrivali. Delavstvo bo torej vendarle imelo priliko soditi svoje voditelje po njihovih lastnih dejanjih. Op, ur.] Glasoval pa sem za pogodbo, kakor je, ne pa kakor so jo hoteli prvotno imeti, [Torej še večje korito so hoteli! Ampak za Korena po tej izjavi vendar položaj ni nič boljši. Op. ur.] V pogodbi ni mnogo napačnega, zato ni pravilno, če me .Naprej" zaradi tega napada. Kar se pa tiče politike : Kristan je imel iz Kons. društva vedno sredstva za stranko. Tudi inserati so prej vedno bili. [Kristan naglo plane in hoče nekaj ugovarjati, Hrup, Bdhm Kristanu: Ne boš se ne Več debi norca iz delavstva !]
Ogris, član nadzorstva z Viča: Načelstvu očitajo razne grehe. Jaz vem samo, da so ti štirje bili vedno zvesti in da so delali za zadrugo. Na drugi strani pa so stali vse drugačni ljudje. Zato sem se udeleževal sej za pogodbo, Vedel sem pa. da jih bodo za zvesto delo nekoč napadali, ker je sama zavist med nami. Zato sem predlagal, naj se zavarujejo za 5 let, Ali je pošteno, da se vržejo po dolgem delu na cesto? [Ogris je krojaški mojster in obrnik Korenove vrste. Kdor dolgo je. mora dobiti pogodbo, da bo jedel še nadalje, kdor pa dolgo dela. temu dajo brezposelnost... Op. ur,]
Dražil: Strinjam se z izjavo, ki jo je podal Vrhunc. [Tukaj je Dražil pokazal svojo poštenost. Op. ur.]
Vrhunc: Ni nobene nevarnosti, da bi pogodbo izrabljali. Saj stoji v njej, da se izvoli komisija
za razčiščenje spora, če pridejo zavarovanci v navzj križje z zadružniki. [Oh, te zelene komisije! Zaka-se tako bojite dnevne solnčne svetlobe in skrivate vse med 4 stene? Op. ur.)
Svetek: Nisem se razgovarjal z Jeramom zaradi inseratov. Jaz sem le rekel: Pri zadrugi ni vse v redu Napraviti moramo nekaj daj se položaj razčisti. To se zgodi pa le tedaj, če bodo vse struje sodelovale. — Ko mi je odvrnil, da bi mi tako sodelovanje izrabljali in vlekli iz njega dobiček, sem mu odvmiL da bi se inseratne kvote razdelile po krajevnih odborih oz. se določile, za kakšen list naj gredo. Mežičani naj potrdijo, da sem res tako govoril, ker tudi žnjimi sem se tako razgovarjal Načelstvo se postavlja, kakor da je ono edini varuh nad prospevanjem zadružne organizacije. Štirje ljudje si uzurpirajo to pravico varuštva. Ljudje božji, ali je to smešno ali ne? Ali ste kakini Marksi ali Engelsi, da se tako držite, kakor da bi moralo brez vas iti vse na kose? Drugi ljudje so tem štirim vsi sumljivi, kakšno pravico pa imajo sumničiti le druge? Predlagam prvotno resolucijo.
Zugwitz: Tisto pismo, ki ga je Jurčič čital, govori resnico. Jeram je svoje besede govoril pred šestimi ljudmi.
Mulej: Preveč se zadržujemo z debato. Naj eden postavi predlog in naj se takoj odglasuje, pa konec. Imamo Še mnogo dela. Za pozneje bomo morali gledati, da se takšne stvari ne bodo več dogajale. Prva naša dolžnost pa je. da se dolg poplača. Zato naj se do tega časa ne vzdržujejo nobeni listi Danes kritizirati ni na mestu. Načelstvo naj samo izjavi, če umakne pogodbo. [Z zadnjim stavkom je šel Mulej tudi med glasove vpijočih v puščavi Op. ur.]
Neki član nadzorstva, ki ga naš poročevalec osebno in pozna), predsednik je pa klical imena premalo razločno, je nato tole govoril: Pridružujem se Kristanovemu mnenju, naj se nova pogodba napravi in šele tedaj sedanja razveljavi. Drugače opozarjam na posledice, sodnijo itd. [Ugovori.] Inserati naj se dado samo v »Konsumenta" in dovolj. [MedkUc: In ta naj pa neba goniti politiko. — Sicer pa. da ne bo zadeva brez naslova, poživljamo še tega brezimnega člana nadzorstva, naj pride z imenom na dan, da ne bo manjkal v tej krasni reviziji vseh naših delavskovoditeljskih vrhuncev. Op. urj
Petejan: Do 1, avgusta naj se izdela nova pragmatika za uslužbence, takrat naj izgubi pogodba veljavo.	>
Svetek: Sem proti absolutoriju. Da se izdela do 1, avgusta nova pragmatika, s tem se strinjam, Takrat naj prenehajo vse doslej sklenjene pogodbe. Tajna pogodba pa se razveljavi takoj in Be 1. avg. za vse zopet sklene.
Prečita še enkrat svojo resolucijo, nato glasovanje. Za Svetkove predloge je 44 glasov, proti
4.	Absolutorij je torej a porazno večino glasov odklonjen in tudi pogodba je odklonjena. Po glasovanju pa dobi Svetek naknadno nalog, naj svojo resolucijo še prestilizira. To moramo omeniti, da bo jasno videti, kako čuden je bil ves ta kongres. Na tem občnem zboru Svetek ni imel več prilike ne predelati, ne prečitati na novo predelano resolucijo, in .Konsumenta" še zdaj ni, da bi delegati, vsaj v njem čitali, kaj ao sklenili — tako ne ve dobeden nič in vlada v Kons. društvu ostane ista, kakor pred krizo, samo namesto Urbančeve bo glasoval Svetek, zato mu bo pa Kons. društvo pomagalo vladati v Strokovni komisiji Razni Muleji se bodo pa še nadalje bali dolgov, nameato da bi zahtevali javne račune in iz njih spoznali, da Kons. društvu sploh ni treba bančnih dolgov, ker ima svojega lastnega imetja dovolj za —- pošteno gospodarstvo,	[Dalje	danes	teden.]
Naročnina »Naprej a “ znaša za april 15, za maj 20, za junij 25 L)n. Naročnina .Ludskl glas' ostane še nadalje 5 Din. Za člane, ki p ačujejo naročnino pravočasno [torej za prihodnost, ne za na* zaj!] in to potoni organizacije, da uprava nima nič posla z njih evidenco, je nekaj cenejše [14, 18, 23 Din za .Naprej*. 4 Din za »Ljudski glas*].
Poglavje o veri.
Če zaidemo na razne klerikalne prireditve, slišimo besede, ki se dostikrat ponavljajo, da je vera v nevarnosti in da mora zmagati krščanska misel in več takih neumnosti. Pa če začnemo potem premišljevati to stvar natančno, pridemo do zaključka, da je ta bojazen čisto nepotrebna, ker nihče ne bo mogel vere drugemu iz srca izruvati, ako oni ne bo hotel in za to stvarjo tiči čisto nekaj drugega. Duhovniki se namreč bojijo, da bi njih ovce ne spregledale in bi nazadnje še vprašale, kako pa to, da nas vodite zmeraj po temi in da nikoli ne moremo priti na svetlobo in zato jim zmeraj pripovedujejo da je vera v nevarnosti in da se moramo neprenehoma žrtvovati z življenjem in imetjem, da nas ne preslepijo krivi preroki v ovčjih oblačilih in da nam ne vzamejo vere.
Vprašamo vas gg. duhovniki, kdo izmed vas in vaših backov je danes pripravljen žrtvovati življenje in imetje za obstoj katoliške vere? Mislimo, da se bo težko našel človek, ki bi se dal na kose razsekati za svoje katoliško versko prepričanje. Duhovni sami niso pripravljeni za take žrtve in mogoče bi rajši vsak vero zatajil, kakor pa da bi kri prelival za njo; pa nam bodo klerikalci ugovarjali. da sedaj niso taki časi, da bi se morala kri prelivati za verske ideje in da se lahko na drug način Irtvujemo za vero in jo tako branimo pred volkovi da nam je ne ugrabijo. Odgovoriti moramo na to, da backi tudi res vsak dan žrtvujejo od svojih ust in da pridejo vse te žrtve duhovnikom v prid in prav te irtve so v nevarnosti, ne pa .vere*. Duhovniki bi morali te žrtve sami priznati, ne pa jih jemati in od njih živeti, Ta izprememba jim smrdi, čeprav bi z njo prav lahko dokazali, da verujejo v nebesa, Plačilo v nebesih jim ne diši, ker se jim na tem svetu predobro godi in na mo« rajo tako kmalu zapustiti svojega toplega gnezda. Zato je na razne načine izgovarjajo in zahtevajo da bi njih verniki morali iti po kostanj v žerjavico, Ker se pa takih nevednih backov čim dslje manj, zato pravijo, da je vera ogrožena, Dušni pastirji morajo v svojim zgledom hoditi naprej, tedaj jim bo marsikateri vernik sledil po njih potih. Dokler se bodo pa dajali papeži na nosilnicah nositi v cerkev in iz nje nazaj in dokler se ne bodo niti toliko žrtvovali, da bi hodili v cerkev sami, toliko časa ni treba voditi za nos vernikov. Vprašati bi bilo tudi treba, ali so Jezusa morebiti (udi nosili v tempel in nazaj, ali pa so niegovi namestniki morebiti bolj časti vredni, kakor pa je bil Jezus, ki je moral sam hoditi in še križ je moral nositi, do-čim se papeži še toliko ne morejo ponižati, da bi sami hodili, Ali ni sramotno za zdravega človeka, da se da od drugih prenašati in se po vrhu vsega tega izdaja za božjega namestnika, dočim se mora najrevnejši pohabljenec brez rok in nog vlačiti sam po svetu? Ali ni potrebnejše, da bi se tak revež prenašal na nosilnicah?
Kako resnične so besede, ki so zapisane v knjigi .Socializem in vera* da vera sama na sebi ni vredna še piškavega oreha ne in da vrednost daje vsaki veri pridno in pošteno življenje po naukih tiste vere, zatorej je vera brez del mrtva in dokler ne bomo delali, bomo zmeraj goljufani in ostanemo pobeljeni grobovi. Ko bomo enkrat duševno vstali, tedaj bomo imeli v srcu pravo Alelujo. Zatorej vam kličem vsem zatiranim in zaslepljenim, zdramite se in primite za nma svetli meč in zmaga je naša. Vstanite, urno. amelo!	Filip	Srotič.
Razno.
Zaloška cesta. Puške so se sprožile in žrtve so zaznamovale cesto s potokom krvi. Pred 1900 leti so predniki nBŠe duhovščine pribili na križ Jezusa in da bi potem njihovi nasledniki oprali madež raz sebe, so istega Jezusa imenovali za boga. — 1900 let pozneje je duhovnik dr. Korošec sedel na mehkem stolčku železniškega ministrsiva in pobožni advokat dr. Brejc aa stolčku predsednika ljubljanske pokrajinske vlade. Maziljena pobožnost je dala nabiti puške na ostro, da bi nasitila lačne in oblekla nage. in tudi sprožila jih je in 14 ljudi je padlo, katerih kri je vzbudila v masi strah, da je ostala rajša še dalje sestradana in naga, kakor, da bi hiene lizale tudi njeno kri. — In še danes se ta masa boji organizacije, ker misli, da se nad temi Jezusovimi naaledniki oziroma njihovimi pajdaši kapitalističnimi krmila rji države ne da drugače maščevati nego s krvjo, in da mora torej organizacija pomeniti kri. Med to maso plavajo vešče, ki jo hujskajo na pohod proti golim bajonetom in oatro nabitim puškam, Masa pa je slepa in v svoji slepoti drvi za tistim, ki huje kriči. Ne briga se za skromen klic po zavednosti. ki prihaja iz vrst organizirancev. In ta premajhna zavednost in prevelika brezbrižnost mase prinaša tej masi kri, hienam pa bogato obloženo mizo.
Kaj nas loči od Korunove stranke? Prvič to, da je Korunova stranka res stranka, »Naprejevci' smo pa le sekta. Drugič to, da so Korunovci »naj-jačja in edina delavska stranka v državi* (tako pnvi namreč .Socialist' 18. aprila v uvodniku „K vladni krizi*, zadnji odstavek) — nas pa sploh ni, tretjič to, da izdajajo Korunovci za izobrazbo in združitev delavstva vse polno velikih že po 30 let izhajajočih časopisov: .Socialista', ,Volksstimme,> ,Pod Lipo4, ,Kres‘, .Konsumenta1, .Delavca*, .Zarjo', .Enakost',
.Rdeči prapor' in za posebno izobražene in cirilsko podkovane nadsndruge^izdajajo tudi centralno glasilo svoje stranke .Radničke novine', ki izhajajo po štirikrat na dan, pardon, na mesec — mi pa razen malega .Napreja', ki smo ga združili z .Ljudskim glasom', in neumnega .Vorvrirtsa' sploh ničesar ne izdajamo, in še te časopise izpreminjamo vsak me-sec in tudi smer in pravilnik in program, vse izpreminjamo dan na dan, tako da nas ne razumejo niti stari zaslužni delavci kakor Uratnik, Svetek, Dražil, Koren, dr. Korun, Ant Kristan, Kocmur, župani dr. Perič, Grčar in Hrastnik, sploh nobeden izmed »najboljših socialistov* ne more vedeti, kaj pravzaprav hočemo. Četrtič so Korunovci revčki brez dtnarja, mi imamo pa bančne podpore. Petič imajo tam organizacije, ki razširjajo liste, naših listov pa še pes ne povoha, kaj še da bi jih plačal. Šestič oni objavljajo svoje bilance, mi pa pravimo, da nikogar nič ne briga od kod imamo denar. Sedmič vodijo Korunovci same programatične debatč in so zato po vsem svetu zelo spoštovani, tudi meščansko časopisje se jih neverjetno boji, čekovni zavod jim je po krivici in nasilju še čekovni račun zaprl — mi pa vodimo same osebne boje, zato se povsod iz nas norca delajo, meščanski časopisi pa seveda v interesu kapitala dan na dan agitirajo za nas in vlada nas podpira in čekovni zavod tudi pravi črno na belem, da smo samo mi edina socialistična stranka na Slovenskem. Osmič in sploh enkrat za vselej; Korunovci so resna stranka iz samih delavcev, mi smo pa trapasta in smešna sekta doktorjev in profesorjev in brezzobih bab. To smo napisali za tiste, ki vsega tega še ne vedo, za izobražene dobre socialiste moramo pa napisati kaj bolj resnega, in ker tega sami ne znamo, smo si izposodili najnovejši programatično pisani in vseskozi stvarni članek Iz .Socialista', ki piše 18. aprila takole:
Kaj nas pa loči od Bernotove sekte? Program — ne, kaj pa za vraga! V Krškem čepi velemodri-jas Bernot pa okleveta vse, ki ne priznavajo trapastega sistema njegove pšenične valute. Niti njegovim najožjim nekdanjim prijateljem ne prizanaša in kakor stara brezzobna baba, ki je potapljajoča ponavljala, da je trava postrižena, bobna o principu javnosti in svojem nezmotljivem pravilniku. Vse to pa nima s strankinimi načeli prav nič skupnega. Kaj čuda. da vodimo Osebne, ne pa načelne, stvarne boje!
To piše .Socialist* pod naslovom »Le vkup, uboga gmajna!” In Svetka ni prav nič sram, da je še pred kratkim v .Napreju' pisal proti enotni fronti in po zaslugi žigosal kapitaliste, ki pod lažnjivimi frazami ubogo gmajno tako za nos vodijo, kakor vodi danes Svetek s Korunovo glavo in denarjem Strokovne komisije — naše strokovne organizacije! Kako dolgo je od takrat, ko so razni Svetki in Ko. reni govorili, da je naš pravilnik tudi njih zasluga ? Kako dolgo je tega, ko je Svetek pod psevdonimom »Dr. Oster Rezač- zažgal v .Napreju' tiste, s kate-rimi danes skupno uganja korupcijo ? Kolikokrat je na shodih in v tisku goreče razlagal, zagovarjal in branil načelo javnosti in pravilnik, pšenično valuto in druge poštene zahteve. Kot predsednik kovinarjev je izzval še celo sklep, da se morajo kovinarski fondi nalagati v pšenični valuti, potem so ga pa konsumarji pregovorili, ker se pri pšenični valuti ne dajo delati črni fondi, ampak bi ostali vsi stavkovni skladi v rokah delavstva nezmanjšani. Kdo se je izpremenil ? Par tednov je od tega, ko je bil Svetek pred delavstvom v Hrastniku prisiljen hvaliti knjigo »Socializem in vera* — ali ni tam tudi pšenična valuta razložena? E, delavci vedo, da je pšenična valuta v naši stranki potom javnosti in progresivnega davka že dosežena in da že dela svoje čudeže: stranka ima od člana po 2 Din na mesec, pri kovinarjih se plačuje desetkrat toliko, vendar gre gospodarstvo pri naši SSJ od 1 do 5, pri kovinarjih pa od 5 do 1. Pa nas je le 1.000. kovinarjev pa 4 krat toliko! Če bi mi hoteli tako razbijati strokovne organizacije, kakor ste vi razbijali našo stranko, bi bilo že zdavnaj konec Strokovne komisije. Pa mi smo le kritizirali, nikdar pa nismo ustanavljali niti novih listov niti novih organizacij, ampak vzbujamo članstvo k zavesti, naj ostane skupaj, naj pomeče Svetke in druge koru-noglavce ven in naj začne samo voditi svoje posle. Delavstvo spoznava, da brez la tnega dela ni izobrazbe, da brez izobrazbe ni demokracije, da brez demokracije ni socializacije, da brez socializacije ni delavske zmage. V tem spoznanju samem je že do-beršen kos zmage. Kovinarji na Jesenicah to že razumejo — v Ljubljani bodo kmalu tudi od Svetka tako daleč, kakor od njegovega predsednika »Jugo-metalije* Mihevca ...
Celjski dobrotnik g. Koren je bil član nadzorstva Konsumnega društva za Slov. in predsednik naše stranke. Opetovano je govoril na naših sejah o nesocialističnem delovanju gospodov iz Kons. društva. Bil je tudi odločen pristaš načela javnosti in tudi na shodih je znal o tem prav lepo govoriti. Vendar je takrat, ko je bil predsednik naše stranke, glasoval v nadzorstvu Kons. društva za koruptno pogodbo, 9tranki pa ni o tem ničesar povedal, dasi je bil dolžan napisati to in objaviti.v strankinem »Napreju*. Če skriva umazanosti zdaj, ko je prešel h Korunovi stranki tajne diplomacije, mu tega ne moremo zameriti, da je pa tako umazanost skrival takrat, ko je bil predsednik naie stranke, torej glavni zaupnik stranka brezobzirnega načela jav-
nosti. to imenujemo nepošteno. Kdor si bo prečital današnje poročilo o zborovanju Kons. društva za Slov., bo z nami istega mnenja. — Seveda, usmiljeni ljudje bodo rekli, da je Koren toliko dobrega storil, da mu moramo to zmoto odpustiti. Delavec iz Trbovelj je pa v 22. št. »Napreja* napisal, da so zmote hijena proletariata in da jih mora biti en-krat že konec, Po vrhu pa to ni bila zmota: Koren je takrat med nami nastopal kot odločen nasprotnik tistih konsumskih generalov, ki jim je delal taka lepa in velika korita. Tudi nima izgovora, da je molčal zato, ker se je bal, da ne bo mogel dokazati. Pogodba je bila pisana črno na belem in 29 ljudi jo je potrdilo! Ko smo imeli mi take dokaze o če-trtmilijonski korupciji v Kons. društva. se nismo nič bali tožbe, ampak smo takoj napisali vse javno v .Napreju". čeprav so strašno grozili s tožbami — tožili pa niso in ne bodo. ampak so le delavstvo hujskali proti .Napreju*, češ, da »blati* svoje dobrotnike, 30 letne sodruge itd. enotno fronto so delali med konsumskim in strokovnim in bančnim blatom ter blatom iz bolniške blagajne, ljublj. hranilnice in komunističnega doma, in zdaj delajo zopet tako enotno fronto z »voditeljem opozicije" gospodom Svetkom iz Strokovne komisije, ki hoče pod imenom Korunove stranke zlorabljati delavstvo za namene umazanega kapitala še celo na 1. maj. Pa — enotna fronta korupcije se krha, enotna organizacija zavednih pa raste!
Dradniške doklade je zadnjikrat mrcvaril sedanji ministrski svet in bodo sedaj menda res
1.	maja stopile v veljavo. Samo duhovnikom in sodnikom bodo dali ugodnejše priboljške, za drna* državne nameščence pa bodo takšni, da dobe »nižje* kategorije še manj plače nego doslej. Celo predpotopno organizirana Zveza državnih nameščencev ni s tein novim zakonom zadovoljna, tako da je sklicala njena centrala v Beogradu protestno zborovanje za torek. Tam so se zopet enkrat borili proti vladni socialni ideologiji s papirnatimi resolucijami.
Jugoslovanska komisija za ureditev naših dolgov Ameriki je tej sporočila, da naša vlada zaenkrat ne more poravnati svojih obveznosti. Pa če bi postavili Pašičevo imetje in imetje njegovih podrepnikov, ki so si ga razširili baš s pomočjo takšnih dolgov v nadi, da jih bo povračalo ljudstvo, če bi postavili to imetje pod sekvester, potem bi že lahko odplačali vse dolgove in še kaj malega bi ostalo za saniranje onih, ki jih je vrglo koruptno gospodarjenje naših režimov na kant!
Pribičevič je napotil Pašičevo vlado, da je razpustila veliko nemško prosvetno organizacijo »Kulturbune*, češ. da vodi politiko. Dokler so bili nemški poslanci zvesti psički Pašičevega režima, ni nihče videl v »Kulturbundu* politične organizaciie.
To pa že poznamo! Bolgarski notranji minister je izdal vsem javnim podjetjem ukaz, da morajo do 19. maja poslati na ministrstvo seznam vseh delavcev, ki so organizirani pri komunističnih organizacijah. Kdo se ne spomni ob tem dogodku na tiste slavne čase, ko je policijski minister Pribičevič izdajal slične naredbe, po katerih se potem niso preganjali samo komunistični, temveč sploh vsi delavci in nameščenci, ki niso dajali niti ficka za Pri« bičevičevo policajdemokracijo? Kdo pa se tudi ne spomni da delavstva zaradi tega še ni hudič vzel, temveč, da ponosno vstaja k še silnejši moči, dočim pribičevičevski kadavri že smrdijo na zadnji postelji? Na Bolgarskem ne bo nič drugače.
Helensko republiko, kakor se sedaj Grška po izvršenem plebiscitu imenuje, je Francoska priznala kot prva zapadna država. Priznali 8ta jo tudi Amerika in Belgija.
Kaj še Musaotini prepoveduje. Pred prazniki je izdal oklic, s katerim poziva delavstvo naj praznuje 21. apni kot delavski praznik. Kdor bo praznoval 1. maj bo težko kaznovan. — Rumunska vlada je za 1. maj prepovedala vse javne manife-stacije. Zdaj čakamo, da še kaj podobnega iz Beograda prileti, zakaj naši Pašiči in Pribičeviči vendar ne bodo delali sramote laškim Musaolinijem in romunskim Ducom.
Znani francoski boksar Carpentier je dospel te dni na Dunaj. V ta namen je poUcijska oblast na migljaj katoliškega režima in judovskega kapitali-( stičnega tiska ukinila svojo prejšnjo prepoved, da boksarji ne smejo nastopati kakor sploh ne zastop-niki enakih športnih surovosti. Edini socialisti so ae na vso moč trudili, da preprečijo ta kulturni ikan* daL Tudi naš katoliški .Slovenec* poroča o tem dogodku v svoji velikonočni številki in sicer z očitnim zadovoljstvom, da je obveljala katoliško-ju-dovska nekulturnost Kdo se n* nauči iz tega praktičnega primera, kako sorodna sta si rimska aanacija duš z razbijanjem nosov in čeljusti ?
„Treuga Del*, božji mir, se imenuje nova buržoazna sentimentalnost, ki naj podaljša ta od boga postavljeni red za nekoliko trenutkov. Na Češkoslovaškem ga Je proglasila med velikonočnimi prazniki deca »Rdečega križa*; v tem času bi moralo med političnimi strankami vladati absolutno premirje, vse strasti bi morale umolkniti pred splošnim čustvom bratstva, človečanstva in krščanstva, kakor to zadevo tako lepo opisuje in se zanjo navdušuje stari petrefakt vseh najnižjih pretepaških inštinktov .Slovenski narod* in žnjim seveda vse ostalo, kar buržoaznega časopisnega reptilstva med nami lazi in se plazi. Človeku naše vrste se mora ob taki naivnosti vzbuditi pomilovalen nasmeh. Namesto da bi
se postavila ta gnusna družba sovraštva med narodi, nečlovečanstva in nekrščanstva s kakšno idejo, s kakšnim resnim delom za trajno uveljavljenje Kristusovih načel, posega nazaj v igračarije srednjega veka in nam oznanja tridnevni božji mir baš tako, kakor da si je zaželela v teh dnevih v miru nasititi se svinjskih krač in dobrega pečenja, kar si je s svojo nekrščansko samogoltnostjo nakradla od dela onih, ki niso imeli v teh dnevih prilike, da se podobnih dobrot naužijejo in kaj šele, da bi verovali v resnično krščanstvo tiste samogoltne družbe! Pri-digujejo nam enotno fronto med lačnimi marljiveži in sitimi lenuhi v znamenju božjega miru — to in nič drugega ni tista „Treuga Dei* — pri tem se pa poslužujejo organizacije, ki dela v mirnih časih pacifizem zato, da bo vojnim dobam ohranjene čim več zdrave krme za topove, organizacije, ki je že s tem dovolj karakterizirana, da dela roko v roki z militarizmi vsega sveta enotno fronto v znamenju humanosti! Večje hinavščine si Človek ne more predstavljati, kvečjemu da bi bila še večja hinavščina ta, da izrabljajo ti banditi nad človečanstvom v svoje nečedne, prav slabo prikrite enotnofrontarske namene nedolžno deco, ki še ne more razumeti tega izrabljanja. Na isti način so pošiljali v srednjem veku tisoče otrok na križarske vojne proti nevernikom, tudi v znamenju krščanstva 1 Za nas so ti farizeji seveda še vse preneumni, da bi nas mogli uloviti na takšne limanice, pa čeprav so svoja gesla prikrojili »proti* vojnam, namesto kakor v srednjem veku zanje. Enotne fronte med hijenami in oglodanimi kostmi ne more biti nobene in če bi pri nas proglasili kakšno takšno sentimentalnost kakor na češkoslovaškem, bi bili mi prvi, ki bi nastopili baš v dnevih božjega miru najbolj proti takšnemu miru, kjer bi stale ovce in kozli na eni strani dočim jih še Bog v sv. pismu loči ene na desno, druge na levo.
Kaj je pametnejše ? V Jugoslaviji je 163 bolnišnic z 18.648 posteljami (v sami Sloveniji 22). Na približno 660 prebivalcev pride po ena postelj. Po pravilih pa bi morale biti na vsakih 100 prebivalcev 4 postelje, na 660 torej 27, ne pa samo štiri. Da se to slabo razmerje uredi, bi bilo treba zgraditi nove bolnišnice, kar bi stalo nekaj več nego 1 miliardo dinarjev, torej komaj polovico toliko, kolikor dobiva vojno ministrstvo iz vsakoletnega državnega proračuna, v resnici pa morda komaj par pro-centov vsega, kar nam militarizem vsako leto požre, če upoštevamo izredne kredite, ki mu jih dajejo vsako leto dvakrat, trikrat, če upoštevamo, da se za militarizem porabijo skoro vsi pufi kar jih dobivamo v inostranstvu (n. pr. francosko posojilo 300 milijonov frankov I), če upoštevamo izgubo na dela in zaslužku, ki jo utrpe zdravi fantje z neproduktivnim lenarjenjem tekom vojaške službene dobe itd. Recimo, da nam militarizem požre vsako leto samo 10 miliard dinarjev. Z desetino te vsote bi bilo mogoče doseči tisto število bolniških postelj, ki bi odgovarjalo potrebi, s celotno vsoto bi se dala izvršiti akcija, da bi sploh nOben Jugoslovan nikoli več bolan ne bil. Takšne Statistike so zelo poučne in silijo človeka k premišljevanju tistega vprašanja, ki smo ga postavili tej notici za naslov. Tudi na to vprašanje utegnemo priti: Kdo je večji tepec — ljudstvo, ki ve, da bi mu samo ena miliarda manj za militarizem omogočila na 100 ljudi 4 bolniške postelje, pa nič ne naredi za to; ali pa so večji tepci tisti vodilni patrioti, ki pripravljajo z desetimi miliardami na leto že za naprej take čase, ko pride na 100 bolniških in mrtvaških postelj samo Četvero zdravih ljudi?
Francoska zbornica je razpuščena. Volitve bodo 11. maja.
Angleška delavska vlada bo pričela z graditvijo 2 in pol milijona delavskih stanovanj.
Southamptonski ladjedelničarji so svojo stavko končali.
Na Danskem se je sestavila čisto socialistična vlada pod Stauniagovim predsedstvom in sicer po angleškem vzorcu, ker tamošaja socialistična stranka še nima absolutne večine.
Sovjetska delegacija se je prišla pogajat na Angleško. Amerika obljublja, da bo prec za sklicanje nove mednarodne konference, če se bodo ta po* gajanja srečno končala. Rusija pa obljublja, da spravi na dnevni red te konference besarabsko vprašanje,
Wa8hlngtonski senat je sprejel zakon, ki prepoveduje priseljevanje japonskega prebivalstva in še drugače omejuje na zelo grd način priseljevanje tistih mostrancev, ki 100% nim Američanom niso všeč. Sličen zakon se bo uvedel baje tudi v Kanado.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. v. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 252. Hrvatska.
Prvi maj.
P*»*nik dela bodo praznovale naše organizacije najlepše 8 iein, da se bodo potrudile biti z vsemi svojimi člani zastopane v organizacijskem pregledu, ki bo objavljen v prvomajniškem »Napre-ju*. Ta izide že v torek, torej pridejo v poštev samo tiste organizacije, ki bodo obračunale še tekom tega tedna, tako da dobimo njih obračun najpozneje v ponedeljek zjutraj!
Tam. kjer bo delavstvo naše smeri priredilo manifestacijske shode in podobno, se jih do zadnjega udeležite, tudi iz vseh bližnjih krajev.
Kjer javnih manifestacij ne bo. praznujte naš
dan s tem, da se zberete na skupno diskusijo, prečkajte kak dober članek iz »Napreja* ali kako poglavje iz dobre socialistične knjige, pa debatirajte o njem. Priredite skupen izlet v prosto naravo. Kdor drugače ne bo mogel, naj čita in premišljuje pri pri sebi doma, s svojci,
Vse naše prireditve morajo biti dostojne, vredne naših načel! Kdor je kolikor toliko možak, se bo vsaj ta dan vzdržal alkohola popolnoma in vsega, kar izvira iz njega.
Niti en naš sodrug ne sme ta dan kapitalistu na tlako!
Manifestirajte in premišljajte o osemurnem delavniku !
Manifestirajte proti vsakršnemu militarizma za trajni mir in sporazum med narodi!
Proti nasilju in fašistovski nekulturnosti manifestirajte za nedotakljive vrednote proletarskega duševnega osvobojenja, naše morale, naše izobrazbe!
Posvetite ta dan razširjanju naše zedinjevalne organizacijske misli in našega tiska!
RAZPORED PRVEGA MAJA V CELJU.
Po sklepu majskega odbora za Celje in okolico se bo proslava Prvega maja vršila na sledeči način.
Na predvečer 30. aprila bosta priredili kulturni organizaciji »Svoboda* in »Naprej* v Celju ob pol 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma. pri pogrnjenih mizah kulturni večer s sledečim sporedom:
1, Tamburaški zbor .Svobode*. Tihim korakom, koračnica.
I. Deklamacija o delu.
3, Del, pevsko društvo »Naprej*: Prvi Maj.
4. Tamburaški zbor .Svobode*: Savski valovi, valček.
5. Dramatični odsek »Svobode*: Dva svetova, soc. slika.
6, Tamburaški zbor »Svobode*: Hrvatsko kolo.
7. Del, pevsko društvo .Naprej*: Noč na moru.
8, Dramatični odsek »Svobode*: Odpuščeni, soc. slika v 1. dej.
9. Tamburaški zbor »Svobode*: Vatrogasci, koračnica.
10, Del. pevsko društvo »Naprej*: Gorjanska.
II. Dramatični odsek »Svoboda*1: Samoosvo-bojenje, slika.
12. Tamburaški zbor »Svobode*: Na valovih Jadranskog mora, valček.
13. Del, pevsko društvo »Naprej*: Vabilo.
14. Tamburaški zbor »Svobode*: Kroz vatro, koračnica.
Vstopnice za ta kulturni večer se dobijo pri vseh zaupnikih strokovnih, kulturnih in političnih organizacij, nadalje v Delavskem tajništvu, Vodni-kova ulica 3 in v Konsumnem društvu. Kralja Petra cesta.
Dne 1. maja ob pol 10. se bo vršilo roani-festacijsko zborovanje na Dečkovem trgu, za slučaj slabega vremena pa v veliki dvorani Narodnega doma.
Dohod na zborovanje se bo vršil po skupinah, Glavno zbirališča za vse predkraje, Štore, Pečovnik, Gaberje in tudi za mest Celje je v GBberjah pred Sokolskim domom.
Vse skupine morejo biti na glavnem zbirališču ob % na 9. Ob 9. odkorakajo na Dečkov trg kjer bo manifestacijsko zborovanje.
Odbor za proslavo 1, maja v Celju.
Delavsko tajništvo Vodnikova ulica štev, 3,
Zabukovica in okolica 1 Prvega moja se bo vršil ob 10, dopoldne shod razredno zavednegalpro-letariata iz Zabukovice. Liboj in Gotovelj v Žalcu na dvorišču Janičeve gostilne, ob slabem vremenu pa v dvorani iste gostilne. Po shodu skupni odhod v Gotovlje. kjer priredi .Svoboda* delavsko predstavo. Po tej prosta zabava. Zabukoviško delavstvo se zbere na dan Prvega maja v Cocejevi gostilni v Megojnicah in sicer ob 8. zj.. ob pol 9. je odhod v Kasaze, kjer se združi pri Tržanovi gostilni s so-drugi iz Liboj. Nato odkorakamo skupno skozi Petrovče v Žalec, kjer se bo shod vršil, kakor je že gori omenjeno. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Proletarci iz Ljubljane In okolice 1 Na dan
1.	maja popoldan vsi v Tacen pod Šmarno goro, kjer priredi tamkajšnji pripravljalni odbor »Svobode* prosto družabno zabavo z raznimi točkami na vrtu restavracije pri Koširju v Tacnu. Začetek ob 16., vstopnine prosto. Vlak iz Ljubljane odhaja ob 1510 do Št. Vida - Vižmarje in od tam nazaj ob 2127. Od postaje na zabavni prostor 20 min. hoda. V slučaju dežja prireditev odpade. Članstvo razrednih organizacij iz Ljubljane in okolice, kakor tudi vse somišljenike vabi — odbor.
Iz stranke.
Seja pokrajinskega odbora SSJ in KDZ se
je vršile na Velikonočni pondeljek 21. L m. na Zidanem mostu. Izmed 22 na kongresu izvoljenih delegatov in namestnikov je bilo navzočih 18 in sicer ss. Kisovec, Pastorek, Krušič, Bernot, Leskošek. Pevec, Majdič, Bohm, Umek, Breznik, Baraga, M6derndorfer. Rinaldo, Martinšek. Werden, Weis-bacher, Grabner in Resnik. Sejo je vodil s. MSdern*
dorfer. Odbor se je po nalogu kongresa konstituiral sam in sicer takole:
načelstvo:
Karol Kisovec in Josip Pastorek iz Ljubljane. Ivan Krušič iz Trbovelj, Zvonimir Bernot iz Krškega, Alojzij Leskošek iz Celja;
namestniki:
Miroslav Pevec iz Škal, Leopold Majdič iz Trbovelj, Anton Thaler iz Javornika;
nadzorstvo:
Jurij Jeram z Jesenic. Ciril Bdhm iz Celja, Martin Umek iz Globokega;
namestniki:
Vinko Eisinger in Slovenjgradca. Ivan Breznik iz Trbovelj, Franc Repas iz Mežice;
nadaljnji člani pokrajinskega odbora:
Ivan Baraga iz Brežic, Vinko MSderndorfer iz Mežice, Franc Rinaldo iz Trbovelj, Andrej Martinšek
iz Velenja, Anton Werden iz Hrastnika;
njih namestniki:
Franjo Weisbacher iz Litije, Filip Grabner iz Črne, Josip Resnik iz Štor.
Kot druga točka je sledilo poročilo o prvem četrtletju 1924, ki je pokazalo lep razvoj stranke i v političnem i v gospodarskem oziru, Posebno pri .Napreju* se to opaža, ki je izgubil v teh 3 mesecih kljub silni gonji iz Strokovne komisije in Kons. društva samo 44 naročnikov, novih pa pridobil 92.
V	drugem četrtletju bo to seveda še vse drugače, odkar je prebit led v Mariborskem okrožju. Obširnejše poročilo sledi.
Tretja točka je vzela največ časa, 6 ur je odbor prirejal besedilo pravil »Skupnega doma* [sedanje .Sloge*], vendar je rešil samo najvažnejše, drugo pa naročil načelstvu, naj samo dopolni po kongresovih srernicah. Najhujši boj je bil za določbo §§ 4 in 6, da se zadružno imetje sploh ne sme nikdar razdeliti niti delno ne in da niti zadružni kongres nima pravice tozadevno določbo pravil izpremenili, pa čeprav bi vsi delegati hoteli. Dva so-druga sta glasovala proti, češ. da je to proti načelu demokratizma in eden je to dokazoval z znanim stavkom, da ima vsak pravico do samomora. Moderna socialistična filozofija tega ne priznava, enako kakor tudi krščanstvo ne: nihče si ni življenja sam dal in zato si ga tudi vzeti ne sme sam; družba si ga je vzgojila in kakor mora nositi posledice njegove slabe vzgoje, tako ima pravico na sadove njegove dobre vzgoje. Vsak je dolžan v svoji dela-zmožnosti delati, kakor je družba dolžna podpirati ga v mladosti in starosti ali kadar je drugače nezmožen za delo. Tako kakor posamezniku je treba prepovedati samomor tudi družbi. Samomor pa bi bil, če bi hoteli socialisti, ki so s trudom in težavo in z veliko požrtvovalnostjo spravili skupaj svoje družabno imetje, to imetje zopet razdelili in iz soci-alististične družbe zopet napravili individualistično kapitalistično družbo. — Nova pravila »Sloge* oziroma »Skupnega doma* bodo objavljena v »Napre-ju" ki izide 29. t. m. za 1. maj,
Četrta točka je morala sploh odpasti, med raznoterostmi so se pa rešile le nekatere, tako so bile na pr. končno že vendar tudi določene nagrade za lansko tekmo o vprašanju: Kateri je n3jhujši so* vražnik proletariata, nevednost, glad ali strah? Nagrade objavimo prihodnjič. — Seje se bodo morale vršiti bolj pogosto, ker so pa precej drage, je tudi to vprašanje razširitve naših organizacij in tiska.
Tabela organizacij, ki so obračunale za marec, bo objavljena prihodnji teden. Organizacije šo večinoma že obračunale, vse pa še ne. Zamudniki potrudite se! Zdaj še lahko pridete med redne člane, v pondeljek pojde tabela v tisk.
»Sloga* 22. IV. Članov s polnovplačanim deležem 103; hranilnih vlog Din 40.988’—.
Člani okrožnega odbora SSJ v Brežicah 1 V nedeljo ob 9. dop. seja pri Grobušku. Po seji se sestanite vsi člani brežiškega okrožnega agrarnega odbora istotam! Vabljeni so tudi vsi člani organizacij SSJ.
Tiskovni sklad.
Din
Od 1. I. do 12. IV. 1924:
Martin Umek, Globoko, 10 in 2‘5o Josip Srebot, Zagorje	»
Miroslav Pevec. Skale Leopold Majdič, Trbovlje	»
Rudolf Guna, »	»
Ignac Šuler, Bojsno	.
Z. B. neizrabljene potnine	21.	IV.	»
Karol Kisovec. Ljubljana	[neizr. potnine) »
Od 1. I. do 22. IV. 1924
194975 12-50 lO-tO-— 5-— 1*50 4*— 20 — 34 —
Din 2046-75
Celje. Stavbinska stroka. V nedeljo dne 27. aprila se bo vršilo javno zborovanje ob 10. uri v gostilni pri Janžeku, Za kresijo v Celju s sledečim dnevnim redom:
1. Kolektivna pogodba za gradbeno stroko za leto 1924,
2. Nova pravila in pravilnik Splošne delavske Unije v Celju,
3. Pomen in potreba delavske strokovne organizacije,
4. Volitev tarifnih odborov in zaupnikov,
5. Razni predlogi.
Odbor.
Kovinarjem na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Sodrugi!
Dan za dnevom poteka in leto dni bo 2e pri kraju a brezvestnega rušenja nekdanje mogočne enotne organizacije kovinarjev na Jesenicah, Javor* niku in Dobravi ni ne konca ne kraja.
Kam nas mora privesti vse to?
Kdo bo nosil odgovornost za vse posledice, ki se že vidno in občutljivo pojavljajo ?
Tisti, ki bi morali pokazati kaj boljšega, ne le da so zaničevali in rušili, so sebe najprej pokopali v neuspehih, vse poraze svoje nezmožnosti pa hočejo zvaliti na ramena drugih,
Kdor ni bil zmožen pridobiti nekaj boljšega kot je bilo. ta je kriv vseh posledic, in ves gnev tukajšnjih kovinarjev in njih družin plava nad glavami tistih, ki še ne prenehajo s svojim razdiralnim delom.
Ciril Košir, ki bi prvi moral po svojem Ira-zarskem razbijanju nekdaj enotne organizacije pokazati silo svojih zmožnosti, je po doseženem namenu razdora pobegnil, sednj pa. ko se organizacija Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije na Jesenicah, Javorniku in Dobravi zopet razvija v svojem poletu in obsega 88° članov v vseh treh podružnicah, pa ta Ciril Košir zopet strahopetno kroži med raz-dirači, noče pa delamržnež in strahopetec stopiti pred javnost,
Sodrugi! Kdo bo še nadalje sledil takim ljudem? Ali niso ti ljudje, ki so se ustalili kot sekta, imeli svoječasno vso moč odločanja in ustvarjanja v nekdanjem ODK. sedanjem Savezu Metalskih Radnika Jugoslavije, podr. Jesenice?
Rezultat je bil, da niso upoštevali resnih opominov. pozitivno delo so sabotirali, ustvarjali so nered, zrušili trenutno disciplino in zbegali marsikoga s kričanjem, da je vse za njimi, in danes je kader nezavisnih pravi tip sekte brez ustvarjajoče sile, brez prave smeri, upirajoč svoj obstoj na laži in blatenju napram najboljšim zaupnikom, ki še edino neumorno deluieio na tem, da obdržimo in spasimo vse. V čem obstajajo uspehi nezavisnih. rušilcev nekdanjega edinstva? Leto dni bo pri kraju, a pri vseh slabih plačilnih in življenskih pogojih nimamo niti ene točke zboljšanja, temveč nasprotno, žičarje na Savi so vlekli za nos tako dolgo, da so bili primorani udati se akordnemu delu. Nezavisni jih pa sedaj sami nesramno blatijo v javnosti v svojem revolverju, glej .Strokovno Borbo" z dne 10. aprila 1924. št. 12, Končno pa zvračajo svojo storjeno krivdo nad žičarji na naše obratne zaupnike, ki niso imeli nobene prilike niti pravice se vtikat) v zadevo žičarjev, ker so vse to vodili nezavisni, zlasti nezavisni mladenič obratni zaupnik Valentin Wister.
Sodrugi! To stenje ogroža vse pridobitve! Vzdramite se! Mnogo sodrugov, ki so bili zapeljani
od nezavia&ib obljub, se je priglasilo m povratek v stero organizacijo z željo, da bi se jim priznavale stare članske pravice v naši organizaciji.
Sporočili smo to centralni upravi v Beogradu, ki je omilila naš nekdanji sklep in priznava vsem. ki so vstopili k nezavisnim, stare članske pravice z pridržkom karenčne dobe v prejemanju podpor toliko časa kolikor je kateri nasprotni organizaciji pripadal, po preteku te dobe bo pa imel vsak zopet polne pravice.
Sodrugi! Potrudite se in priglasite svoj pristop nazaj čimpreje. ker je to zadnja možnost pridobitve starih pravic.
S ponosom poudarjamo, da je nekdanje ODK. današnji zedinjeni Savez Metalskih Radnika Jugoslavije edini, ki predstavlja in ima vse zasluge na vseh dosedanjih pridobitvah, zatorej nazaj sodrugi, vsem pošteno mislečim so odprta vrata,
Sodrugi! Pripravite se tudi za dostojno praznovanje Prvega maja.
Prvi Maj naj bo letos v znamenju enotne organizacije !
Stari kader kovinarjev.
JE U SALA ALI RACA?
V	»Napreju* št. 22. vidim v seznamu darovalcev za sklad .Proti roparskim vitezom" imeni Uratnik in Svetek. Da bi onadva podpirala naše organizacije. se mi zdi neverjetno, nemogoče pa ni, Saj bi bilo tudi njima kakor vsem drugim pametneje. ostati in delovati v stari organizaciji, ki bi bila lahko že danes na višku svoje moči, kakor pa iskati stikov po Beogradu. Saj so pri nas dani vsi pogoji in delavstvo si zna zbrati tudi sredstev in je zmožno ustvariti in voditi močno organizacijo, ne da bi mu bilo treba hoditi po navodila v Beograd. Naj najprvo tam doli postavijo močno organizacijo in s tem dejansko pokažejo kaj znajo, potem bo najlažja stvar priključiti se jim, Tako se mi pa zdi. da bi se oni od nas lahko več naučili nego mi od njih. Če smo si prišli glede tega na jasno, potem bi se nič ne čudil, videti med našimi podporniki tudi imena vseh mojih starih znancev, ki smo že več desetletij delovali v skupni organizaciji. Čeravno je nastalo včasih tudi takrat kako ostro navzkrižje med nami, organizacija oz. proletariat za to ni nič trpel Tadi naš današnji pravilnik ni tako hud bavbav ali pa kakšen bubstihudri, da bi morali radi njega stranko cepiti. In jaz imam upanje, da še skupaj pridemo ter da pojdemo v eni fronti za zmago. — Martin Pondelak.
(Op. ur.: K vprašanju zedinjenja, specialno s Korunovci, mi ne bomo govorili. Dobro bi pa bilo, če se oglasijo kakor, se je oglasil s. Pondelak še drugi naši delavci in povedo, kako si oni to reč predstavljajo. Pri tem moramo opozoriti na 4. § v pravilniku »Skupnega doma", ki ga objavimo v številki 1. maja. Ta paragraf natančno preštudirajte in povejte tudi o njrrn svojo sodbo, Kar se pa tiče Uratnikovega in Svetkovega prispevka »ProH roparskim vitezom", je treba povedati, ds sta izro-
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrov&na zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV KNJIG, BROŠUR ITD
Stereotiplja	Litografija
čik tisti denar nekemu našemu sodrugu ob priliki zborovanja Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, češ: »Naprej* ne bo imel korajže objaviti če se kak Korunovec ponorčuje iz »Skleda proti roparskim vitezom* in še sam nekaj vanj da. Uraf--i'n ?ve,ek s*a se seveda zelo motila, ko sta menila, da se bo naše načelo javnosti ustrašilo izkazati, da so Korunovci razpoloženi bolj za norčije nego za resno delo.]
Zagorja. [K obletnici Čobalovega razkola.] Gospod Cobal se je spomnil, da je lansko leto na 1, aprila napravil veliko rano v delavske vrste in je dal v ta namen malenkostni dar ln0 Din za .Socialistov* tiskovni sklad. Mož s sivo brado, stari bojevnik in bivši delavski zastopnik se je morda z veseljem spomnil, da je napravil požar med proletariatom in zasejal sovraštvo med delavce. Mi proletarci, kapitalistovi sužnji pa gledamo na to stvar drugače in pravimo odločno, da tisti, ki povzročajo razdor v organizaciji ne spadajo v delavske vrste, Pika,
Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujem vsem, ki so mi v času moje bolezni priskočili na pomoč s prostovoljnimi prispevki v znesku 555 Din. Luka Kroflč, rudar, Podpeca - Črna.
Inserat
pomeni, da išče tvrdka med čitatelji odjemalcev pravzaprav dobička. Banke pri naših čitateljih ne iščejo ničesar več. To je
znamenje razredne zavesti
pri bankah In pri proletariatu.
pa druge tvrdke, tiste, ki bi jih sploh ne bilo, če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti do delitve duhov, mi smo odločni nasprotniki takih .enotnih front". Kdor inserira samo v »Orjuni*, naj mu nosijo svoj denar orjunci!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
23. IV. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	3000
JERMENARSKE POMOČNIKE, ki so popolnoma vešči izdelovanja finih usnjatih gamaš in šteparico, sprejme Albert Steiner, industrija gamaš, Varaždin.
Prvovrstnega čevljarskega pomočnika
iščemo. Dobra šolska izobrazba ali s samo-uštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod »Trajno" na upravo lista.
Priljubljenost, ki jo uživa »Žika* bolj in bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavalo naše gospodinje danes, da je mogoče z »Žiko“ pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je ni, se obrnite na naslov: Pražarna Zika v Ljubljani, Rožna dolina.
»SLOGA"
nakup. In prod. zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani je začela zopet poslovati. Po sklepu novega načelstva se sprejmejo za člane samo člani 55-J in KDZ*
Sodrugi, pristopajte!
Delež znaša 50 Din, pristopnina 2'50 Din. Delež se vplača lahko tudi na obroke, toda polne zadružne pravice daje le polno vplačani delež.
Predajajte in lapnjte
vse samo pri »Sloji". Naslov:
Ljubljana, poštni predal 168 ali pa ..Naprej" v Krškem.
VarfttjtO! Svoje prihranke pa vlagajte edino le pri ..Sloji", ki jih obrestuje po 10%. Hranilne vloge se izplačujejo kadarkoli, za slučaj kakih zahrbtnih napadov so pa vezane na 3-mesečno odpoved.
&
Točasno načelstvo „S16ge:
ZVONIMIR BERNOT, pokr. tajnik SSJ in KDZ.
JOSIP PASTOREK, blagajnik ljubljanske kraj. org. SSJ in odbornik ljublj. podr. Saveza grafičnih delavcev.
KAROL KISOVEC, železničar, član načelstva SSJ in KDZ.
Za hranilne vloge jamči »Sloga" v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 z vsem svojim imetjem. Ce ne bi zadoščal opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zakladi in zadružno imetje, še zasedejo zadružni deleži. ~e pa še
Točasno nadzorstvo »Sloge":
IVAN BARAGA, železničar, član načelstva SSJ in KDZ.
FRANC WARLETZ, član pokr. odbora SSJ in KDZ.
MARTIN UMEK, član nadzorstva SSJ in KDZ.
to ne bi pokrilo zavez zadruge, se razdelijo daljša plačila na posamezne zadružnike v razmerju števila in visokosti vplačanih deležev. Potem se zaveza neha (§ 8 pravil).
A