fonnrau Itevfl* k« 1 Din mesečno, 6« •• »prejema list r opravi, naročnina 4 Din, na dom in Po p o* t i dostavljen list 5 Dtn. - Celoletna naročnina |s 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inas-ratom po dogovor« POJSE DE.CJSIC1 Uredništvo: Kopitarjeva uL št. 6/111. Telelon St. 4001, 40-02, 40-03, 40-04 in 40-06. List izha ja vsak ponedelie« Uprava: Kopitarjeva ulica štev. (J. Poštni ček. račun. Ljubljano 10,650. Telefon šlev. 4001. Madžari niso zadovoljni Monakovski sporazum ni dat Madžarom istih pravic kot Nemcem Ministrski predsednik lmredy o nadatjni madžarski politiki Budimpešta, 2. oktobra. AA. (MTI). Snoči je v svojem govoru po radiu predsednik madžarske vlade Imredy dejal, da je zadnje dni ves svet spremljal dogodke v evropski politiki z največjim zanimanjem. V času, ko se je zdelo, da se ne bo mogoče izogniti udarcu sile, je energija, modrost in razumevanje nekaterih ljudi ostvarila čudo v 36 urah. V položaju, ki se je zde! nerešljiv, so našli rešitev, ki se v resnici more imenovati miroljubna, ker je osnovana na pravici, ki je edira podlaga vsakemu trajnemu miru. V trenutku, ko se ves svet veseli nad tem, da se je iz-nebil strašnih sanj, se madžarski narod, ki ga je zgodovina postavila ne brez razloga na pot med vzhodom in zahodom in ki je prelil toliko krvi, da bi drugi mogli živeti v blagostanju, veselil z drugimi narodi, ker 6e iz miinehenskega dela za mir vidi, da sc je pojavila zarja novega, lepšega sveta. Toda ono, kar nas v prvi vrsti zanima, je madžarska usoda. Madžarski narod pričakuje odgovora na dvoje vprašanj in treba je najti odgovor za obe ti dve vprašanji naenkrat. Ti dve vprašanji sta: Ali monakovski sklepi predstavljajo uspeh tudi z madžarskega stališča in ali smo mi Madžari z njim zadovoljni? Monakovski sklepi so dali brez dvoma velik rezultat, ki so ga štiri evropske velesile potrdile s svojimi podpisi, da se bodo po novi ureditvi vprašanja raznih narodnosti, ki žive na Češkoslovaškem, postavile tudi zakonite madžarske zahte-v e. Te velesile so priznale, da je treba tem zahtevam dati zadoščenja,,da mora biti popravljena krivica, ki jc bila storjena pred 20 leti, v času, ko se je ustanovila Češkoslovaška, zaradi nepoznanja, ki ga je ustvarila propaganda. Ni treba podcenjevati tega uspeha in moremo biti zadovoljni z njim res kot uspehom. Ne sprašujmo in ne poizvedujmo zdaj, kdo ima pri nas zaslugo za ta rezultat, kajti gotovo je, da zunanja politika, ki jo vodi Madžarska in s katero si je pridobila močnih prijateljev, ni nekoristna, Skupna pomoč teh naših močnih prijateljev nam jc prinesla ta važen uspeh, Madžari dolgujejo iskreno hvaležnost predstavnikom teh držav. Glede drugega vprašanja, namreč vprašanja, ali je Madžarska zadovoljna z monakovskimi sklepi, moram reči, da z njimi ni zadovoljna. Niti en Madžar ne more biti zadovoljen z njimi, dokler ne bodo dobile narodne manjšine na Češkoslovaškem vse istih pravic. Vsak naj si zapomni, da madžarska politika ne bo krenila s te poli ter se bo vedno prizadevala, da pomaga doseči pravico z vsemi silami, s katerimi razpolaga. Madžarska vodi miroljubno politiko. Hodila bo tudi v bodoče to pot, čeprav bo tudi trnjeva. Imredy je končal svoj govor s pozivom na ves madžarski narod, naj bo v prihodnjih težkih časih složen ter naj sodeluje pri delu za velike narodne cilje. Budimpešta, 2. oktobra. AA. (Madžarska telegrafska agencija). Madžarski poslanik v Pragi je po nalogu madžarske vlade sporočil čsl. zunanjemu ministru dr. Krofti željo madžarske vlade, da se upravičene zahteve Madžarske po s^mnoDredelitvi njihove narodnosti takoj uresničijo. Zahvala Italiji Rim, 2. oktobra, AA. (DNB.). Madžarski ministrski predsednik Imredy je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu izraža hvaležnost madžarske vlade za pomoč, ki jo je izkazal madžarski stvari. Poleg tega ga ludi prosi, da še dalje spremlja razvoj vprašanja madžarskih zahtev z naklonjenostjo. 3 leta vlade dr. Stojadinoviča CSovor dr. Lukoviča pri začetku razstave o delu sedanje vlade Belgrad, 2. okt. AA. Ob priliki razstave »Tri leta vlade dr. Milana Stojadinoviča« je •imel danes ob 9 dopoldne šef osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta Lukovič govor, v katerem je med drugim dejal: 24. junij 1935 je bil dan, ki je prinesel novo politično življenje Jugoslaviji. Ko ste ta dan, gospod, predsednik, prevzeli oblast, je nastopil eden onih trenutkov, ko se je obrnil list v knjigi zgodovine ter se je začela nova doba. Pri tej visoki nalogi ste se iz/kazali državnika, ki ima široke poglede, moža velike volje Ln pa vzt/rajnega dela, visokih poletov ter smisla in skušnje. V tem trenutku so se kr. namestniki obrnili k nasledniku velikega Niikole Pašiča. Samo tri leta so potekla in že se je pokazala za Jugoslavijo nova doba. V tej kratki dobi je dobila Jugoslavija blagostanje in mir. Že v treh letih se je rodila tudi nova velika država v Evropi. Vi ste prišli na upravo države s prepričanjem, da so velike stranke najboljša podlaga za konstruktivno delo in slogo. Male stranke so vedno preprečevale delo in prinašale krizo. Ustanovljena je il>ila velika narodna stranka s svojim državnim programom in enotnim vodstvom. To je bil cilj, na katerega je država čakala vse od časa zedinjenja. Jugoslavija je dobila podlago za normalno politično aivfljenje. JBZ je takoj pokazala svojo moč in je pri volitvah dobila veliko večino. More sc reči, da do zdaj še nobena stranka ni dosegla toliko uspehov. Ko je bil dosežen mir v državi, ste ustvarili mir tudi na naših mejah. Vaša zunanja politika je zabeležila novo doho našega državnega življenja, zgrajenega na varnosti in miru. Jugoslavija dane.s po zaslugi dr. Milana Stojadinoviča ne plove več kot mlada ladja za velikimi ladjami. Danes ima svojo zastavo in svojo pot. Ima svojo politiko. To je politika naših interesov. To je tudi tisto, kar je našo državo držalo proč od svetovnih potresov. V treh letih, ki so zdaj pretekla, je Jugoslavija ohranila svoje stare postojanke in si pridobila dragocenih novih. Padala je ograja za ograjo, ki je ločila Jugoslavijo od sosednjih držav. Zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in sosednjimi državami si je pridobilo novih prijateljev. Politika dr. Stojadinoviča je prinesla duha sporazuma in miru. Tragični trenutki v svetu so bili preizkušnja, koliko je vredna zunanja politika držav. Človeštvu je bilo prizanešemo pred novimi vojnimi grozotami, ki so grozile, da uničijo vse kulturne pridobitve Toda zunanja politika jc preprečila ta brodolom. Ostala je v varnem zavetišču dr. S t o j a d i n o v i č e v a ladja. Propadle so vse one namere, ki so jih poudarjali nasprotniki politike našega predsednika vlade. Vstala je vera v samega sebe j ler moč in volja po miru. Mnogi so se morali prepričati o tem, kar je napisal diplomatski urednik Hcarslovega tiska, iko jo objavil v svojih listih tele besede: >Čc bi vsaka država imela po enega Stojadinoviča, bi v Evropi nc bilo takšnih potresov.« Medtem ko so milijoni zapuščali svoje družine ter odhajali na vojsko in medlem ko so v prestolnicah velesil kopali poulične rove, vsega tega v Jugoslaviji ni bilo treba, kajti tu je vladal mir in se niti en vojak ni ganil s svojega mesla. Politična stabilnost v državi in v mejah je dala možnost za delo narodne obnove. Na vseh poljih nagega življenja je vlada dr. Stojadinoviča razvila veliko delavnost, kakršne do sedaj naša država še ni videla. To delo je bilo izvršeno z velikimi napori in v enaki meri v vseh delih države ter v interesu vseh družabnih slojev. Vi ste, gospod predsednik, predvsem pomagali našemu kmetu. Nihče v Jugoslaviji še ni zanj storil toliko kot vi. Dali ste mu možnost, da je postal gospodarsko močan. Kmetijskim proizvodom so se dvignile cene. Nad 200 tisoč kmetov je dobilo novo zemljo. 957 krajev, kjer do sedaj ni bilo vode, je vodo dobilo. Izsušenih je bilo do 25.000 ha zamočvirjenega zemljišča. Industrijcem in trgovcem ste dali široko podlago za večji razvoj in napredek. Nastala so nova tržišča za naše proizvode. Sklenjenih je bilo 40 trgovinskih sporazumov. Izvršena je bila stabilizacija dinarja. Poleg lega je bilo skovanega okoli 3 milijarde novega denarja. Naš uvoz in izvoz sta dosegla takšno višino, kakršne do sedaj še nismo doživeli. V zadnjih treh letih smo dobili iz naše zemlje veliko novega rudnega bogastva. Rudarstvo sc je zelo dvignilo. Jugoslavija je na prvem mestu v Evropi glede proizvodnje bakra, in na drugem mestu glede cinka. Predelovanje bakrene rude se izvršuje doma. Doma izdelujemo svoje tračnice in svoje topove. Dali ste, gospod predsednik iiomoč tudi obrtnikom. Pomagali sle uradniku ter mu povečali prejemke. 17.000 invalidov je dobilo pomoč. Delavci so zavarovani z.a primer onemoglosti in zagotovljene so jim minimalne mezde. 1'olcg tega je 100.000 vrednih rok dobilo posla. Javna dela, ki so bila izvršena v zadnjih treh letih, v letih Vašega vladanja, gospod predsednik, prekašajo vse ono, kar je bilo prej storjenega. Zgrajenih je bilo mnogo novih modernih cest. Poleg 3000 kin proge, zgrajene v zadnjem letu, je še 1000 km cest v delu. Ob rekah in ob morski obali se grade moderna pristanišča. Z Vašo vlado je nastopila ludi nova doba glede državne obrambe. Vsa naša vojska ie preskrbljena z najmodernejšim orožjem. Letala in artilerijsko orožje sc izdeluje v naših tovarnah. Naše nove-iadje prihajajo iz naših ladjedelnic. Veliko delo je bilo opravljeno tudi v korist našega narodnega zdravja. Velik razmah je doživela naša ljudska prosveta. Odprtih je bilo 17.000 novih odeikov po ljudskih šolali in je bilo na novo postavljenih 3550 učiteljev. Odprtih je bilo 10 novih gimnazij. 130 milijonov dinarjev je bilo porabljenih za naša vseučilišča. Nastopila Vse naročnike »Ponedeljskega Slovenca« vljudno prosimo, da blagovolijo poravnati naročnino na položnicah dnevnega »Slovenca« (štev. čekovnega računa 10.650). Uprava »Ponedeljskega Slovenca« Sv. oče blagoslavlja Češkoslovaško Castel Gandolfo, 2. okt. AA. (Havas) Sv. o čc papež Pij XI je včeraj sprejel čsl. poslanika pri Vatikanu. V razgovoru z njim o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem jo sveli oče poudaril, da jc ČSR doprinesla veliko žrtev za flovcčanslvo, za idejo miru. Sv. oče so jo dalje dotaknil tudi zadnjega govora predsednika čsl. vlade generala Sirovega, v katerem je (a poudaril, da jc Češkoslovaška pristala na monakovski sporazum. 1'apcž Pij XI. jo poslal tudi svoj blagoslov novi čsl. državi. jo nova doba kulturnega dviga v državi, poleg tega jo bilo mnogo storjenega tudi za našo znanost, kar pričajo številni muzeji in akademije znanosti, med katerimi jo tudi akademija znanosti v Ljubljani. Pri poslavitvi teh kulturnih temeljev v naši državi je treba poudarili, vso naklonjenost, ki sta jo pokazala prod vsem Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. V zadnjih treh letih je treba zabeležiti tudi, da so se' zelo dvignile po številu in vrednosti naše tiskane knjige, listi in revije, ki so tudi v veliki meri doprinesle k kulturnemu razvoju. Opažajo so tudi vedno večji kulturni^ stiki z. našimi sosedi. Dalje jo bilo v naši državi prirejenih tudi veliko šievilo kulturnih manifestacij, kakor, najraznovrstnejših razstav, pri katerih so sodelovale tudi druge države. Na diugi strani pa jo na njih naša država pokazala svelu svojo najboljšo umetniške in kulturne vrednote. Nikdar ni Jugoslavija uživala večjega ugleda v svetu, kot ga uživa danes, in za lo gre spel v prvi zasluga Nj. kr. Vis. knezu namestniku in vladi dr. Milana Stojadinoviča. Doba namcslništva bo ostala zabeležena v naši zgodovini kot doba procvita naše politične moči, gospodar ske sile in kulture. Ta razstava je poskus, da se na najboljši in najvidnejši način prikaže lo plodnosno delo. Razstava pn kaže ne samo do sedaj doseženo delo. pač pa tudi načrte za bodočnost. Vlije naj ta razstava novo vero, v še lepšo bodočnosi. Ta razstava »Tri leta vlade dr. Stojadinoviča«, torej ni samo pogled nazaj na pot, ki smo jo prehodili, temveč tudi na pot, ki jo bomo hodili v bodoče. čsl. parlamenta angleški in francoski zbornici - s, Pr,a?a, 2. oktobra. AA. (Reuter). Predsednika češkoslovaške zbornice in senata sta poslala predsedniku angleškega spodnjega doma in predsedniku francoske poslanske zbornice brzojavni apel v katerem stoji med drugim tole: Predpostavljali smo, da je določen termin v katerem naj ho izročeno čsl. ozemlje Nemčiji, posebno pa smo predpostavljali, da bodo uživali spoštovanje življenjski interesi v zvezi z gospodarskimi momenti in s prenosom imetja ter ostalih dobrin od katerih narod živi. Določeno jo bilo točno, v kakšnem roku bo nemška vojska zasedla določeno ozemlje, ni bilo pa ničesar sklenjenega glede državnega imetja, niti glede interesov tisočev in tisočev ljudi. To žalostno dejstvo zapušča v naših srcih neizbrisen slcil strahu in mi danes pošiljamo svoj apel na plemeniti duh Evrope in sveta ter zahtevamo razumevanja za naš položaj. Mi apeliramo na to, da svet doume naš duhovni preobrat, ki ga jc v naših dušah povzročila kazen nad našo državo in narodom, ki ni želel ničesar bolj, kakor to, da izpolni svoje obveznosti. Naš narod je imel v resnici visoka načela in ni storil nikomur ničesar žalega. Čehi ogorčeni nad sovjetsko Rusijo Pariz, 2. oktobra, b. Iz Češkoslovaške prihajajo poročila, da je čsl. vojska davi izpraznila del utrjene črte, ki so ga zasedle nemške čele. Nikjer na utrjeni črti niso bile utrdbe pokvarjene. V Pragi vlada silovita potrtost in ogorčenje. Čehi so zlasti ogorčeni na sovjetsko Rusijo, ki se v najhujših trenutkih ni zganila in pomagala CSR. Prav tako je češki tisk ogorčen na Zvezo narodov, ki ni našla niti besedice v obrambo čsl. republike. Zaradi usodo, ki so jo doživeli Cehi, bodo sedaj bržkone pričeli s povsem novo politiko. Nemci zasedajo London, 2. oktobra. AA. (Reuter) Ni šc nikakih uradnih vesti o lem, da so angleške čeke dobile povelje, da odidejo v one kraje na Češkoslovaškem, kjer bo plebiscit Prej je vojno ministrstvo izdalo neko obvestilo, da o tem še ni bilo ničesar sklenjenega, čeprav so storili gotovo ukrepe za primer, čo bi za la posel zahtevali angleške vojake. Berlin, 2, oktobra. AA. (DNB.). Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemške čete pod poveljstvom generala von Bocka so prekoračile danes, 2. oktohra ob 13, dosedanjo nemško-češkoslovaško mejo v Oberlausitz pri Rumburgu in Friedlandu ter začele zasedati ta odsek na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan v Monakovem 29. septembra. Čete generala von Laba so začele ob 13. prodirati preko Moldavije. Preteklo noč so na bivši čsl.-ncmški meji odstranile nemške čolc vse stebre in kamne z. označbo CSR. Ccz noč so izginili vsi češki napisi na zgradbah in uradih. Sudetski Nemci so od- stranili vse barikado, ki so jih Čehi postavili po cestah in poteh, da tako olajšajo vkorakanje nemške vojske. Železniški promet je bil v zasedeni coni takoj vzpostavljen. Danes, ko je nemška vojska zasedla utrjeno črto, so se pričele v sudet-skih krajih velike svečanosti. Begunci se v polnem številu vračajo v kraje, ki so jih zasedlo nemške čclc. Hentein - komisar Berlin, 2. oktobra. AA, (DNB.). Istočasno, ko je vodja nemškega rajha Hitler imenoval Konrada Hen-leina za državnega komisarja Nemčije za sudetsko-nemške pokrajine, je bil podpisan odlok o upravi su-detsko-nemških pokrajin. Ta odlok pravi, da zasedba teh pokrajin po nemški vojski pomeni istočasno tudi prevzetje uprave med temi pokrajinami. Na njihovo čelo je postavljen državni komisar nemškega rajha, ki je neposredno podrejen Hitlerju. Sedanje pravno stanje v teh pokrajinah bo ostalo tudi nadalje v veljavi, dokler ne izide drugačen odlok, seveda v kolikor ni v nasprotju s tem, da nemške oblasti zavzamejo te pokrajine. Poljska zasedla Tješih Varšava, 2. oktobra. AA. (DNB). Poljsko časopisje navdušeno piše o tem, da ie poljska vojska zasedla pokrajino Olse. »Kurier Poranny« pravi med drugim, da jc »v težkih časih krize zmagala železna volja in modrost zunanjega ministra Beka. ViSck prirodnih krasot Južnega morja v prirodnili bnrvnh ,ic velefilm Ljubi in poje Dorothy Lamour Ljubezen v džungli Kino Matica telef. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri! 2 zvočna tednika! „Samo štirje so bili..." „Ce bi ji h bilo več, bi bil sporazum nemogoč" enotnih vidikov o nalogah rdeče vojske, če sploh imajo časa zvedeti za njene mednarodne obveznosti. An glija tudi z besedo ni omenila sovjetske Rusije v vsem razdobju češkoslovaške krize. Tisto tako imenovano uradno poročilo angleškega zunanjega ministrstva, ki je omenjalo sovjetsko Rusijo, je bilo zlagano. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da bi prisotnost rdečega carja okrog monakovske mize tako razkačila ostale zborovalce — ali vsaj dva med njimi — da bi se dvignili in odhiteli skozi vrata. Čemu torej?« Čemu pet ali šest, ko pa štirje isto lahko opravijo ... Pariz, 2. oklobra, TG, Pariški »Jour Echo de Pariš« objavlja članek Leona Bailbyja, ki v njem razglablja, zakaj so se v Monakovem sestali samo ministrski predsedniki 4 velesil in da tja niso povabili kot peto velesilo sovjetsko Rusijo in kot šesto državo še Češkoslovaško, za katere kožo je v Monakovem edino šlo. Leon Bailby na lo vprašanje odgovarja takole: »Zakaj ni bil povabljen tudi Beneš?- Razlog je priprost: iz gole vljudnosti in obzirnosti Poglejte. Kadar je med dvema narodoma izbruhnilo tako globoko sovraštvo, kot vlada med Nemci in Čehi, in je razdvojilo obe deželi in oba vladarja, in če hočemo ta spor poravnati v 24 urah, kot si je dala nalogo mo-nakovska konferenca, potem bi nikakor ne bilo olikano in tudi nc priporočljivo, da posadimo dva človeka, ki sc temeljito sovražita, drug ob drugega. To mora vsakdo razumeti. Pač pa so povabili zastopnika Češkoslovaške, da sedi ob strani in daje 4 zborujočim velikim državnikom informacije, če bi bile potrebne.« »Zakaj ni bilo Stalina? Ali ni velika ironija, če kdo danes Se zahteva, da sc naj sovjetska Rusija udeležuje zborovanj velesil? Kaj pa je sovjetska Rusija storila za Češkoslovaško v z.adnih 2 mesecih, ko se je začelo nad njo temniti ozračje. Ali je posredovala politično, diplomatsko, vojaško? Nobeno takšno posredovanje ni znano. Sovjetska Rusija ni podvzela prav ničesar. V trenutku najhujše stiske sovjetska Rusija ni imela na Češkoslovaškem nobenega letala, nobenega letalskega motorja, nobene letalske delavnice. Sovjetski generalni Stab se niti za hip ni posvetoval s češkoslovaškim, "kaj je storiti, če bi Nemčija vztrajala. Slednje je tudi razumljivo. V Stalinovi deželi za osebje generalnega štaba spreminja vsak mesec, ko drug za drugim odhaja v moskovske ječe, in je razumljivo, d» vsi ti zaporedniki ne morejo imeli Angleška vlada piše v Egipt: »Z vsemi močmi vas bomo branili« London, I. okt. TG. Angleški zunanji minister lord 11 a I i f a x jc poslal egiptski vladi pismo, v kaleri sc ji zahvaljuje zu zvesto zadržanje v zadnji ovrojiski krizi in za zagolo-vila pomoči, ki jih jc poslala londonski vladi lord Ilalifa* pristavlja, »dn tegn angleška vlada ne bo pozabila in da ima on nalog, dn slovesno izjavi egiptski vladi, da sme vsekdai računati nn neomajno pomoč Anglije in vsega angleškega naroda, ki bo z vsemi svojimi moč mi branil Egipt, če bi to bilo potrebno.« V političnih krogih jc to pismo vzbudilo veliko presenečenje in sc diplomati zdaj sprašujejo, čemu je angleška vlada prav v sedanjem trenutku smatrala potrebno. -t v.v-i Z"1*? 4 i Mm f i . • V--; V jgCfllft« . . , >jz ,< •*,«. m - ii: i l - "s • . , |Ka:: Na Poljskem so nabrali okrog 70.000 prostovoljcev, da Iii se bojevali »a tešinsko ozemlje. Slika nam kaše prihod voditeljev prostovoljcev v Sicszvn Kongres za varstvo otrok Primorske vesti Gibanje prebivalstva v Julijski krajini V Julijski krajini se opaža počasno zboljšanje ljudskega gibanja, ne samo na kmetih, ampak tudi v mestjh in posebno v tržaški pokrajini. V prvih fedmih mesecih letošnjega leta je bilo v Julijski pokrajini in Zadru 12.013 rojstev, od teh v tržaški pokrajini 3617. V istem času leta 1037 je bilo samo 11.033 rojstev (v tržaški pokrajini 3.311). v letu 1936 pa je bilo 10.813 rojstev (v tržaški pokrajini 3.237). Število porok pa je v primeri s prejšnjimi leti padlo. Številne nesreče Med Munami in Starado v Istri grade novo mesto. Pri teh delih sta bila že delj časa zaposlena Ivan Ovčarič in Josip Butkovič. Polir je ta dva poslal, naj gresta očistiti mino, ki ni eksplodirala. Ko sla mino do polovice očistila, je nenadoma eksplodirala in oba delavca hudo ranila. Butkoviču je izbilo tudi desno oko. — Na cesti v bližini Mašuna pod Snežnikom se je prevrnil tovorni avto, last trgovca Lamfreda iz Matulj. Človeških žrtev k sreči ni bilo. — Pri železniškem mostu na Opčinah je avtomobil povozil 60 letnega pismonošo Skabarja. Skabar ima zlomljeno roko in hude rane na glavi. — V Trstu je pri delu zemlja zasula 28 letnega Jakoba Jakca, zidarja. Tovariši so ga izkopali še živega, vendar hudo ranjenega. — S kolesa je padel Franc. Brundula iz Sežane. Pretresel si je možgane. — V Zabavljali je padel s kolesa 28letni delavec Anton Čehovin in se smrtnonevarno poškodoval. — Pri Senožečah je padel s kolesa 25 letni čevljar Ferfila iz Potoč. — S kolesom v zid se je zaletela 18 letna Svetka Stoka in se hudo poškodovala. — Z močnikom se je močno oparil 12 mesečni otrok Marij Stokovac v Trstu. — V tržaško bolnišnico so pripeljali 60 letno Antonijo Krenotičevo, ki ima zlomljeno nogo, in pa 37 letnega Marija čoka, ki ima hude rane na nogah. Dve smrtni žrtvi avtomobila Iz Ilirske Bistrice poročajo: Tovorni avtomobil last Grka iz Male Bukovice, je vozil obdelan les po vojaški cesti na Gomanc. Avtomobil je imel tudi prikolico. Na avtomobilu je bilo osem delavcev. Blizu Gomanca se je cestišče vdrlo pod težo tovora, podporni zid je popustil in se podrl na zunanji strani ceste. Tovorni avtomobil je zdrknil pod zid. Dva delavca sta bila takoj mrtva, ostalih šest pa je hudo poškodovanih. Vsi ponesrečenci Bies^Ii -dvokoiesa za moške iu ženske, znamke i-Merkur'. iz najboljšega nemškega jeklo, s prostim tekom in ročno zavoro, kompletna 750 din v gotovini ali na mesečne obroke po 100 din. Šivalni stroji slavni nemški izdelek, šiva naprej in nazaj, veze. krpa in plete. Domači ženski in -Merkur. v latinici nji cirilici z 80 do 88 besednimi znaki. Stroj precizen, nemško delo, eleganten zaboj. lt)50 din v gotovini. na mesečne obroke po 100 din. Radio - aparati na tok in na baterije, za vse tri valovne dolžine, zadnja beseda nemške radiotehnike. 100% dinamični zvočnik za sprejem iz vsega sveta. Cena 2500 din v gotovini, na mesečne obroke po lOo din. VENTILATORJE za hišo, pisarne, šole, kavarne, vinotoče, namizne in za vzidavo, trdne in gibke, ze za 250 din, prodajamo poceni — okazionalno. Za vse tu navedene predmete dajemo na zahtevo pismeno tvorniSko garancijo. Zahtevajte brezplačni poučni cenik. Iščemo zastopnike-posrednike v vsej kraljevini. Pošljite 2 din v postnih znamkah ali v kolekih za polnomočno pooblaščenje. naročilnice in drugi material. Za delovanje kapitala ni treba, zaslužek dober. Herkur zavod - Beograd PaMčeva ulica 2. — Fah fitlO. — ček. račun P. H. 5?.«S2. so domačini. Ubila delavca ?o pokopali v Trnovem oh veliki udeležbi ljudstva. Novi reški škof Ligo Camozzo bo na praznik Kristusa Kralja slovesno vstoličfcn v katedrali sv. Vida na lički. Nova cerkcv. Vas Soze, ki spada pod župnijo Trnovo, doslej ni imela svoje cerkve. Letos pa so sezidali lično cerkvico, katero je blagoslovil trnovski dekan. Pri blagoslovitvi je bila navzočna velika množica ljudi od blizu in daleč. — Po-druzno cerkev sv. Trojice v Trnovem bodo po-pravdi. Bila jo vsa povojna leta zelo zanemarjena. Ob prihodu Italijanov so jo zasedli vojaki, ki so imeli v njej nekaj časa ludi skladišču sira in drugih živil. Trnovčani so se žo neštetokrat zavzemali za temeljito popravilo in obnovi cerkve, sedaj so to, kakor vse kaže, dosegli. Požar. V Ilirski Bistrici je zgorela baraka, v kateri je bilo 2000 kg sena. Skladišče je bilo last nekega trgovca z Reke, ki je dobavitelj vojaških oblasti. Gorelo je dva dni. Trebušni legar se je pojavil v okolici Trnovega in v Trnovem samem. Doslej so prepeljali v reško bolnišnico vso družino Janeza Dekleve in še več drugih oseb, ki so zbolele za lo nevarno boleznijo. Koroške novice Celovška hogoslovnica se z novim šolskim letom preseli deloma v Tancenberg, deloma pa v SI. Georgen am Langsee. Rokodelski dom v Celovcu, ki ga je doslej upravljala Kolpingova družina, je prevzela narodno socialistična stranka in ga bo vodila kot dijaški dom. Umrl je v Borovljah šolski ravnatelj v pokoju Rudolf Jaklič. Zadela ga je srčna kap. Doživel je 72 let. Rajni je bil rodom iz Kočevja in je prišel v Borovlje pred petdesetimi leti. Precej bolesti je pretrpel v družini, šo komaj pred enim mesecem si je vzel življenje njegov mlajši sin. Bil je dolga leta občinski odbornik in ves čas zvest pristaš nemške stranke, sicer pa miren in pošten človek. »Grenzlandhaus« si gradi koroški Heimatbund tudi v Slovenjem Plajberku. Dogotovljen mora biti do 10. oktobra, da bo slovesno odprl in izročen svojemu namenu, ki ga pa domači niso veseli. Svinčeno rudo bodo spet začeli kopati v Slovenjem Plajberku, čigar staro ime je Svinčenca. Skozi stoletja so tam kopali svinčeno rudo, leta 1906 pa so rudokope opustili, demontirali vse stroje in elektrarno, rudarji so pa odšli. Zmerno blagostanje je prenehalo, ker ni bilo zaslužka. Tako je bilo dolgih 32 let. Letos spomladi so pa spet prišli avtomobili z ravnatelji in inženirji. Dne 2. majnika je bilo že sedem delavcev in precej voznikov zaposlenih s čiščenjem starih podzemeljskih rovov in s polaganjem železnih tračnic. Sedaj so začeli napeljavali tudi električni tok od Bistriške centrale v Medvedjem dolu čez Strugarje. Še pred zimo mora elektrika dajati svetlobo in gnati težke rudokopne stroje. Sto delavcev in voznikov bo zaposlenih pri rudokopu, ko lio celotno podjetje v obratu. Vsi lantje in možje bodo imeli doma svoj zaslužek. Kriza v puškarski industriji v Borovljah še ni ponehala. Spet bo v kratkem odpotovalo več pu-škarjev v tujino za zaslužkom. Pretekli mesec se je pripeljalo iz Steyerja v Borovlje sedem pu-škarjev, ki so šli pred par meseci tja. Bili so le dva dni tu, pa so jo spet odrinili nazaj, kjer so dobro zaposleni. Drobne. V Žitari vasi je umrla Terezija Rutar p. d. Habnarca. Zapušča šest otrok, katerih najstarejši jc dosegel komaj 14 let. — V Lečni vasi pri Galiciji je gorelo. Posestniku Žaverju je ogenj uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. — V Dobrli vesi se je z motornim kolesom hudo ponesrečil Lovrenc Lušnik iz Wolfsbcrga. — Na cesti pri Žilici je avtomobil povozil 65 letnega Silvestra Ravpa. Bil je na mestu mrtev. — V Ribnici je umrl 56 letni Karel Mendc, tajnik grofa Windischgratza, v Podljubelju pa 67 letna Marija Hafner. Na Šmarni gori je spet gorelo Včeraj zjutraj med 1. in 2. uro je iz neznanega vzroka pogorelo ostrešje na hlevu, ki spada k šmar-nogorski mežnariji in se nahaja ob vozni poti neposredno pod vrhom nasproti drugemu gospodarskemu poslopju. Goreti je začelo v steljniku. Ogenj je prvi opazil lastnik Gorjančeve gostilne Ivan Šetina, ki jc tudi rešil v hlevu se nahajajočo žival, mulo in kravo ler jo odvedel v svoj hlev, nato pa obvestil o nesreči gostilničarja in njegove na gori. Ker ni blizu vode, razen par kapnic, je zgorelo vse lesovje in vsa zaloga krtne in stelje. Hlev je obokan in zato nepoškodovan. Gradiščanski Hrvatje Hryatsko kulturno društvo, ki je vrhovna organizacija gradiščanskih Hrvatov, jc imela pretekli mesec svoj redni letni občili zbor. Dosedanji zaslužni predsednik Ignacij Horvat, ki je šesl let uspešno vo.dil društvo, je odložil predsedniško mesto. Za novega predsednika je bil izvoljen pravnik Alnzij Bilišič iz Vincela, podpredsedniška mesta pa zasedajo po en učitelj, duhovnik in kmet. Novi predsednik je poudarjal, da bo posebna naloga novega odbora, da bo skušal društvena plavila oživotvoriti v vseh njiho.vih točkah. Njegova skrb bo, da bo čuval materinščino v cerkvi in šoli in da bo ljubosumno vzgajal hrvatski šolski in dijaški naraščaj Posebno pažnjo bo pevsvečal narodni prosveli, da omogoči delovanje pevskih društev, razne tečaje in prireditve in da ohrani narodne navade in običaje Hrvatsko organizacijo je Ireba izgraditi v zadnje hrvatsko selo. Vse hrvatsko ljudstvo od delavcev do veleposestnikov, izobraženstvo, rokodelci in obrtniki naj gredo nu delo. »Naša sveta dolžnost je,« je poudaril novi presednik, »da našim otrokom izročimo dediščino, ob kateri bo,do dejali: Naši očetje in naše matere so izpolnili svojo dolžnost kakor pravi in pošteni ITrvalje. Naše delo nikakor ni nelojalnost napram državi, marveč nasprotno: Lc o,ni, ki svoj rod spoštuje in se zanj žrtvuje, je polnovreden član svoje države. Kdor prodaja svoj narod, prodaja tudi svojo državo.« Zadnji čas jc stopila v veljavo nova šolska odredba sledeče vsebine: Ljudske in glavne šole smejo voditi in vzdrževati samo pokrajinske korporacije, s čimer se vodijo odslej vse ljudske šole kot občinske javne šole in jih vzdržujejo politične občine. Dosedanji lastniki šolskih poslopij prepustijo šolske zgradbe na razpolago občinam, verske organizacije in kongregacije šol ne smejo voditi. Javno šolstvo prevzemajo deželni glavar in okrajna glavarstva, do končne ureditve so župani poleg šolske oblasti krajevni šolski nadzorniki. Odredba velja ludi za otroške vrtce. — S to uredbo so ukinjene na Gradiščanskem doslej obstoječe verske šole, to so šole, ki jih je upravljala in vzdrževala Cerkev. Iz poteka o.bčnega zbora Hrvatskega kulturnega društva, vidimo, da tudi gradiščanski Hrvatje niso klonili, marveč hočejo z novimi nadami za-početi novo narodno delo v svojo in svoje države korist. Narodne manjšine v Srednji Evropi Kriza srednje Evrope, ki se te dni tako dramatično razvija pred našimi očmi, jo znova sprožila vprašanje narodnih manjšin. Srednja Evropa je bila v svoji zgodovini ozemlje, na katerem so se neprestano prelivali narod za narodom, da je tu nastala prava množica različnih narodnosti in jezikov, katere je težko ločiti z mejami, kor vedno kak odtenek narodnosti ostane izven meja. Skoro nobena srednjeevropska država ni brez manjšin in če so moje potegnejo drugače, pa bo dol naroda, ki ima danes lastno državo, v novih mejah mani šina sosednje države. Po podatkih posameznih štetij imajo srednjo evropske države sledečo manjšine: Nemčija: Poljakov 1,100.000, Luži škili Srbov 160.000, Čehoslovakov 110.000. Hrvatov in Sloveti cev 120.000, Madžarov 18.000, Litvancev 6.000 Dancev 15.000, Frizov 8.000, Židov 400 tisoč. Italija: Jugoslovanov 600 tisoč, Nemcev 250 tisoč, Židov 60 tisoč. Francija: Nemcev 1,382.000, Korzikancev 291 tisoč, Italijanov 250 tisoč, Židov 240 tisoč, Flam-cev 200 lisoč, Kalaloncev 186 tisoč, Baskov 100.006. Češkoslovaška: Nemcev 3.231.700, Madžarov 691 tisoč, IU" ' 549.200, Židov 186.700, Po Ija kov 81.800. Madžarska: Nemcev 478.700, Židov 444.360, Čehoslovakov 107.750, Jugoslovanov 60.740, Romu nov 16.221. Romunija: Madžarov 1,388.000, Židov 822 tisoč, Nemcev 775 lisoč, Rusinov 469. lisoč. Rusov 342 tisoč, Bolgarov 378 tisoč, Turkov 234 tisoč. Jugoslovanov 53 lisoč, Poljakov 35 tisoč, Čehoslovakov 32 tisoč. Jugoslavija: Nemcev 570 tisoč, Madžarov 160 tisoč, Arnnvtov 500 lisoč, Romunov 280 tisoč, Turkov 175 tisoč, Židov 71 tisoč, Italijanov 6 tisoč. Ob tej mešanici narodnosti jo res težko potegniti meje, da bi vsaka narodnost bila samo v svoji lastni državi. Zalo ni čuda, du se ti spori v krajših ali daljših razdobjih ponavljajo. Nad 13 milijonov manjšin na Poljskem Dr. Dimitr Levvicki iz Lvova je v poljskem listu »Natio«, ki izhaja v Varšavi, objavil statistiko, ki se naslanja samo na uradne statistične podatke in ki pove, da je mirovna konferenca v Versaillesu dodelila Poljski 137.000 km- ozemlja s 7 milijo.ni Ukrajincev, ki plačujejo ogromne davke 2166 ukrajinskih šol je bilo spremenjenih v poljske, nad 400 pravoslavnih cerkva jc zaprtih. Dalje jc na Poljskem dva milijona Belorusov, ki žive na ozemlju kakih 100.000 km'-'. Židov ima Poljska nad dva milijona, Nemcev nad dva milijona in ' končno šc nad pol milijona Litvancev. Skupaj je [ torej na Poljskem nad 13 milijonov narodnih manj-i šin in jc torej danes Poljska edina država v Evro-I pi, ki ima narodnih manjšin nad eno tretjino vse-I ga svojega prebivalstva. Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče. brat. svak in stric, gospod star. posestnik in krojaški mojster Pogreb nepozabnega pokojnika liti v ponedeljek, 3. oktobra ob štirih popoldne izpred hiše, Aleksandrova cesta 3. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. oktobra 1938. žalujoči sin Jože z družino in ostalim sorodstvom. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Fotoamater Ostrina in objektiv O razločilni zmožnosti smo v naši rubriki že pisali, toda v zvezi z opisovanjem negativnega tvoriva. Takrat smo poudarili, da je ostrina risbe odvisna tudi od razločilne zmožnosti negativnega tvoriva, ki je tem boljša, čim tanjša in čim bolj transparentna je plast emulzije. Pojasnili smo razliko med večslojnim in enoslojnim negativnim tvorivom ter ugotovili, da ima večslojuo tvorivo z ozirom na debelejši sloj svetločulne plasti slabšo razločilno zmožnost kakor enoslojno tvorivo, ki je zaradi tega primernejše za snemanje s kamerami majhnih formatov. Povečave zelo velikih dimenzij so namreč pri snemanju s takšnimi kamerami zelo pogoste ter zahtevajo zaradi tega vse drugačno ostrino risbe v negativu, kakor smo jo bili vajeni še nedavno, ko smo snemali s kamerami velikih formatov. O razločilni zmožnosti govorimo tudi v fotografski optiki, kadar vrednotimo objektiv z ozirom na ostrino, s kakršno upodablja. Pri takšnem označevanju mislimo na zmogljivost objektiva, ila upodobi z vso določnostjo in ostrino kontur zelo tanko, sporedno in tesno druga poleg drugo stoječe črlo, da se v sliki ne stopijo v enoten in nerazločljiv kompleks. Če jo razločilna zmožnost objektiva dobra, upodobi takšne črlo zelo precizno in s popolno ostrino njihovih kontur. Preiskus objektiva z ozirom na njegovo razločilno zmožnost napravimo lahko na motnem steklu, še bolje pa s posnetkom in s primerjanjem na razvitem negativu oziroma pozitivu. Ne v prvem, niti v drugem primeru se pri ustanavljanju ostrino ne smemo zanesti na distančno skalo, ter moramo do- ločiti maksimalno ostrino brezpogojno na motnem steklu. Mogoče je namreč, da mehanizem za ustanavljanje ostrine ni povsem v redu. Pri takšnem preizkusu smemo uporabiti samo negativno tvorivo z maksimalno resolvenčno zmožnostjo, torej s čim tanjšim svetločutnlm slojem in čim finej-šega zrna, ler ga razvili v izrazitem razvijalcu dobrega zrna in ne do prevelike gostote. Z ozirom na veliko zmogljivost v ostrini risbe, ki jo zahteva maloslikovni format od 1'olograf-skega- objektiva, je priporočljivo, tla se prepričamo s preiskusoui tudi o tem, ali je porazdeljena ostrina že pri polni odprtini objektiva enakomerno po vsej površini negativna, ne samo v sredini in njenem bližnjem okolju. Za takšen preizkus zadostuje. da pritrdimo na primerno desko, ki pa mora stali popolnoma paralelno z medlico kamere, primerno velik kos časopisa, in napravimo posnetek. Tudi v lom primeru moramo ustanovili ostrino s kontroliranjem na medliei aparata in n<' z distančno skalo. Če je objektiv dobro korigiran, no bomo opazili razlike meti ostrino risbe ua robovih negativa in ostrino v njegovi sredini. Če zmanjšamo z zaslonko odprtino objektiva, so ostrina šp nekoliko zboljša, toda samo do določeno zasločne vrednosti, ki s preizkusom prav tako lahko ugotovimo. Brez pomena jo, zaslanjati objektiv v svrho nadaljnjega zboljšanja ostrino še nadalje preko ugotovljeno najugodnejše zaslonke. S tem ne samo da ostrine ne zboljšamo, temveč jo lahko celo poslabšamo. Ko govorimo o ostrini risbe, je potrebna ugotovitev, kdaj sinemo smatrati v fotografiji, da jo slika ostra in kdaj da je neostra. Predvsem moramo ugotoviti, da je definicija leča pojma ve- zana na velikost formata negativu, kajti pojem ostrine je relativen pojem. Kar velja namreč za negativ velikega formata kot ostra risba, velja z ozirom na večje zahteve, ki jih stavimo na maloslikovni format z ozirom na sposobnost, da jih moremo povečali na velike dimenzije, kot neostra slika. Za negative, ki so posneti z objektivom goriščnice od 7.5 cm navzgor, velja pravilo, da so ostri takrat, kadar je upodobljena točka objekta z disperzijskim krogom, kojega premer ni večji od 1/1000 goriščinice objektiva. Pri vseli drugih formatih z goriščnico, ki pa je manjša kakor 7.5 cm. ne sme presegati premor disper-zijskega kroga 1/1500 goriščne razdalje objektiva. Posplošeno definiramo ostrino lahko tudi za vse formate, različnih velikosti enako, če ne upoštevamo goriščnice formata, temveč diagonalo izrabljenega formata ler postavimo pravilo, da premor disperzijskega kroga no hiio presegati 1/10(10 diagonalo Izrabljenega formata negativa. Pri kamerah formata 24/86 mm ne sme bili na primer kontura risbo debelejša kakor 1/30 mm, dočim so pri večjih formatih, na primer pri fonnalii 9/12 razširi kontura lahko na 1/20 mm ali celo na 1/10 milimetrov. To velja kol skrajno dopustna mora noostrinr. ki jo naše oko pri glodanju iz najkrajše normalne razdaljo 25 .cm še no občuti kol ne-ostrino. Na toj osnovi so sestavljene ludi tabelo oslrinske globine, ki pa ue upoštevajo vso isto dopustne moro neostrine. Pri gledanju slik iz večje razdalje jo dopustu. i seveda večja neostrimi tor nikakor ni potrebno, da bi presojali ostrino povečave velikih dimenzij na sloni z istim merilom, kakor na primer kopi jo 9/12. Prah ie velik sovražnik negativov, zlasti majhnih formatov. Če so usode in prilepi na mokro plast mod sušenjem v večji množini, jo takšen negativ iz- gubljen, najmanjša nesreča, ki jo utegne povzročiti, pa je zamudno reluširauje pozitiva od pike do pike, kar da na uro in uro dola. Ker jo te nadlogo povsod dovolj, največ pa tam, kjer naj bi amaterji po nasvetu tovarn sušili svoje filme, to je na prepihu, je potrebno, dn na drugačen način pospešimo osuSilev negativov. Priporočljivo jo odstranili neposredno po izpiranju filma z mehko in čisto viskozno gobo vso odvisno vlago in ga obesiti poleni v sobo, kjer ni nobenega prepiha, ki bi dvigal prah. Podobno napravimo lahko tudi s ploščami. Ta metoda je priporočljiva tudi zato, ker odstranimo s plasti z gobo tudi morebitno nesnago, ki se je utegnila nabrali na negativu med razvijanjem, ustavljanjem in izpiranjem. Portretiranje pegastih obrazov je zvezano z nevarnostjo, da so zamerimo porlrelirancu za vse Čase, če reprodu-ciramo pego z vso točnostjo fotoamalerske resnicoljubnosti.' Toj nevarnosti se lahko izognemo, ako uporabljamo pri snemanju pankromatsko tvorivo s primernim filtrom. Zelo izrazitih peg seveda tudi pankiomatsko tvorivo no more popolnoma zatajiti. V takšnem primeru preostane samo še retušal Pnrumenclc slike in dokumente moramo reproducirati samo z barvno občutljivim tvorivom in rumenico. Običajno so na takšnih starih slikah in dokumentih rumeni madeži, ki v originalu inorebili toliko n-' molijo, ker pričajo o starosti slik, v črnoboll reprodukciji pa jo boljo, da se jim izognemo. Rumenica vse lakšno madeže izloči, da postane ro-tuša popolnoma nepotrebna. V trdovratnih primerili roproduciramo lahko ludi z infra-rdečim tvorivom. Širite katolliško časopisje Motorne dirke na ljubljanski Grad Skok ob palici: 1. Radič 3.20, 2. Smerdelj (M.) 3.10, 3, Filipi« (Ml.) 2.70. Skok v višino: 1. Davidovič (Ž.) 1.63, 2. Filipič (Ml.) 1.60, 3. Lužar (Mt.) 1.00. Met kladiva: 1. Gujznik (Z.) 40.29, 2. Reisin-ger (Slavija) 40.22, 3. Čorovočki (SI.) 38.61. Skok v višino, juniorji: 1. Erjavec (Z.) 1.65, 2. Rot (SI.) 1.55, 3. Robert (R.) 1.50. Tek 800 m: 1. Takač 2.3,8, 2. Muravc 2.4, 3. Klampfer (R.) 3.6,3. Tek na 3000 m: 1. Štruoolj (Mt.) 9.49, 2. Krepil (Mt.) 0.51,4, 3. Marchol 9.39. ' Met kroglo: 1 Hlade (Ž.) 12.21, 2. Grogorovič (Ž.) 11.«), 2. Lužar (Mt.) 1.20. Tek 100 in finale: 1. Musnik (R.), 2. Lončarič (Mt.), oba 11.9 (mrtvi tek). Tek 1000 m, juniorji: 1. Rokner (Ž.) 2.38,8, 2. Karlin (Ž.) 3.01,8, 3. Zupan (Z.) 3.17. Štafeta 4 krat 100, juniorji: 1. Rapid 49.6, 2 Železničar 50, 3. Maraton 51.5. Met kopja, juniorji: 1. Grogorovič (Ž.) 48.70, 2. Helfrid (R.) 43.38, 3. Joško (Z.) 42.90. Skok v višino, juniorji: 1 Erjavec 1.65, 2. Rot 1.55, 3. Robert 1.50. Tek 100 ni, juniorji: 1. Robert 12.1, 2. Bačnik (Z.) 12.2, 3. Hrovatin (Z.) 12.4. Vrhovni sodnik je bil g Derganc. Sodili so še gg. Fišer, Smerdelj, Kedrič, prof. Cestnik ter sodniški kandidati. Celotna prireditev io potekla brezhibno. Jedinstvo : Ljubljana 4:1 (3:0) Ljubljana, 2. oklobra. Za moto-šport vlada med našim ljudstvom vedno večje zanimanje. To so pokazale zopet današnje dirke na ljubljanski grad, katere je priredil ZSK Hermes v počastitev spomina znanega moto-dirkača Seunigu, ki se je ravno ob taki priliki smrtno ponesrečil. Ze na štartu, ki je bil ob cesti Za gradom, se je nabralo izredno veliko število ljudi, izredno mnogo jih jo bilo to pot na progi, višek gledalcev pa je bil dosežen na Uradu, kjer se je na cilju nabralo doslej rekordno število prijateljev motošporta. Zanimanje za mo-tošport, zlasti pa za dirke na Grad, raste od leta do leta. Dirke na ljubljanski grad so postale tradicionalne in jih z ozirom na razvoj našega motošporta ne tiomo smeli opustiti. Veliko prednost imajo grajske dirke v tem, ker so sredi mesta in dajo možnost najširšim plastem ljudstva, da si jih ogledajo. Proga je dolgo 840 m. škoda je le, da ni daljša, ker bi potom prišle te dirko še do boljšega izraza. Na dirki, odnosno na cilju je prireditelj pozdravil zastopnike oblasti g. bana dravske banovine, g. divizionarja, ljubljanskega župana, g. komandanta žandamerije in druge. Bile so zastopane še druge odlične osebnosti v našem javnem življenju ter zastopniki raznih športnih organizacij, ki so se to pol v izredno lepem številu odzvali vabilu motokluba Hermesa. Deževno vreme, ki je že nekaj dni vladalo v Ljubljani, je tudi današnjo dirko resno ogrožalo. Toda popoldne je nastal nenaden preobrat in ugodnejšega vremena si za dirke skoraj ne bi mogli misliti, kakor je naenkrat nastalo. Proga je bila v zelo dobrem stanju. Za rod je skrbelo polog policije tudi vojaštvo, kar je prireditelju zelo olajšalo težek in odgovoren posel. Nesreč ni bilo, razen manjše nezgode, ki se je pripetila dirkaču Nadišarju, ki je po prihodu na cilj precej pokvaril stroj in pri drugi vožnji ni mogel Maribor, 2. oktobra. Popoldne so bile na Teznem pri Mariboru tradicionalne jesenske konjske dirke, ki jili je priredilo Jahalno društvo v Mariboru. Nav-z.lie slabo,mu vremenu je bilo na dirkališču zbra-negu veliko občinstva. Pred pričet kom tekme je imel osredinji vodja Osrednjih jahalnih društev g. Konig iz Celja lep spominski govor za pokojnim predsednikom toga društva Rudolfom VVarren pl. Lippittom, ki je, kakor znano, 22. septembra umrl na svojem gradiču v 1 ur-liišču pri Ptuju. V svojem govoru je poudaril velike zasluge pokojnika za ta šport in zlasti za konjski šport. Saj je bil pokojnik ustanovitelj mariborskega Jahalnega društva in pozneje dolgoletni odbornik in nazadnje častni član. Navzoči odborniki so počastili njegov spomin s trikratnimi »Slava!«. Prireditvi so prisostvovali tudi okrajni glavar Eiletz, v zastopstvu župana dr. Juvama mag. ravnatelj Rodošek, podžupan Žebot, garnizijski poveljnik podpolkovnik Maslač, major Turudič in častni predsednik industrije« llosenberg ter predsednik zagrebškega jahalnega društva Kdo Funk. Prva dirka — spominska dirka Franca Rei-bensehuha, ki je letos v Upnici pri Mariboru umrl. Pokojnik je bil velik ljubitelj konjskega športa, bil je pa tudi znan dirkalec. Proga je bila dolga 1600 m. Nagrade 1000, 500, 300, 200 dinarjev. 1. Franc Filipič s »Tosco« v skupnem času 2.33.7 in kilometerskem času 1.35. 2. Djordje Jankovič, Belgrad, vozač Gutma.n iz Zagreba, s »Silnim« 2.34 — 1.35.2. 3. Frane Kodela, Ljubljana, z »Egonom« 2.37 — 1.37.2. Pri tej dirki je startalo 8 konj. Druga dirka — dirka Ljutomera. Proga jc morila 2000 m. Razpisano so bile štiri nagrade ]m> 750, 330, 250 in 130 din. Udeležilo se jo je 8 dirkalcev. I. Franc Žitek s »Eirlieo« 3.40 — 1.51. 2. Franc Golcš z »Mikito« 3.42 — 1.51. 3. Ludvik Slavič s »Parafi.no« 8.48 — 1.53. Tretja dirka: 2 Hcat — spominska dirka Lahkoatletski miting SK Ilirije Ljubljana, 2. oktobra. Danes dopoldne ob 9.30 se je začel na igri-,ču SK Ilirije za Kolinsko tovarno slabo uspeli meeting SK Ilirije, ki je veljal tudi za otvoritev igrišča. O organizaciji sploh ni govora, kakor tudi o sodniškem zboru ne, ki ga sploh ni bilo. Ne vem, kakšna pravila so to, da sme kdo kar na lastno pest spreminjati spored, da se je prireditev, ki je bila napovedana za dopoldne in popoldne, izvršila vsa dopoldne. Jasno je, da atleti tega niso vedeli in zato tudi niso prišli na start. Tako n. pr. ni bilo Veharja, Gojkoviča itd. Vreme je bilo prireditvi še dokaj naklonjeno. Prireditev se je zaradi zgoraj omenjenih vzrokov zavlekla do 1 popoldne. Juniorji — skakari v višino: 1. Fifi (Ilirija) 160 cm, 2. Glonar II. (II.) 160 cm, 3. Milo I. (II.) 160 cm, 4. Erman (Planina) 155 cm. Met krogle jun. (5.35 kg): 1. Rasko L (Pl.) 1377 cm, 2. Košer (11.) 1243 cm, 3. Oberšck (11.) 1099jun, 4. Fifi (11.) 1055 cm. Skok s palico jun.: 1. Košir (Pl.) 27t cm, 2. in 3. Milo II. (11.) in Žibret (PI.) 250 cm, 4. Milo I. (U.) 220 cm. Tek 200 m jun.: 1. Cičar (II.) 24 sok., 2. Ober-šek (II.) 25.8 sek., 3. Škofic (II.) 27.2 sek. Tek 1000 m jun.: 1. Košir (Pl.) 2:50.2, 2. Potočnik (Pl.) 2:55.3, 3. Glonar 11. (11.) 2:57, 4. Jančar (Pl.) 3:10. Huda borba se je razvila mod Glonarjem in Potočnikom, katero pa je izvojeval mnogo boljši Potočnik, ki še marsikaj obeta! O Koširju pa sploh ni treba komentarja! Met diska jun.: I. Košer (II.) 4255 cm, 2. Rasko I. (Pl.) 4185 cm, 3. Stanič (II.) 3415 cm, 4. Oberšek (II.) 3225 cm. Dve nesreči Ljubljana, 2. oktobra. V Podgori pri Št. Vidu je davi ob četrt na 9 podrl tramvaj občinskega reveža Janeza Lebna, starega 71 let. Leben je dobil hude poškodbe na silavi, na rokah in tudi resne notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo nevarno. V opoldanskih urah je neki avto v Mostah podrl 31 letnega Alojzija Gazvodo, doma iz Šmi-heta-Stopiče. Gazvoda je dobil nevarne poškodbo na glavi. Oba poncsrcčenca je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. več nastopiti, škoda, da >leleči Kranjec« Starič ni mogel nastopiti, kajti zanj šo ni dospel novi motor, ki je bil pred nedavnim naročen v Angliji. Z njim bi dirka mnogo pridobila, toda tudi nastopajoči so napravili svojo dolžnost in so bili v splošnem uspehi prav zadovoljivi. Rekord ni bil zrušen, kar bi se z udeležbo Stariča skoraj gotovo zgodilo. Rezultati: Ljudski 100 ccm (4 dirkači). 1. Anžur, Hermes, 72 sek., 2. Šimenc, Hermes, 76 sek., 3. Fantini, Hermes, 772/s. Turni do 350 ccm (7 dirkačev). 1. Grašič, Ilirija, 60-'/5 sek., 2. Anžur, Hermes, 62 sek., 3. Kavčič, Hermes, 64'/,v Športni 250 ccm (3 dirkači). 1. Uroič, IHMK, Zagreb, 55 sek., 2. Breznik, Avtoklub Ljubljana, 55'/s sek. Športni 350 ccm (4 dirkači). 1. Uroič, Zagreb, 55 sek., 2. Skopee, Hermes, 69!/» sek., 3. Mrak, Hermes, 73 sek. Športni 500 ccm (7 dirkačev). 1. Cihlaf, Avtoklub Ljubljana, 52'/» sek., 2. Šiška, Ilirija 53 */» sek., 3. Uroič, Zagreb, 531/* sek. Športni 1000 ccm (6 dirkači). 1. Cihlaf, Avtoklub Ljubljana, 524/B 6ek., 2. Kobi, Ilirija-Kranj 53 sek., 3. Uroič, Zagreb, 531 /» sek. Turni 1000 ccm (8 dirkačev). 1. Poročnik Glebov, M. K. Pohorje, Maribor, 581/.-, sek., 2. Grašič, Ilirija, 60 sek., 3. Rosenvvirlh Jože, Hermes, 60'/, sek., 4. Ambrož, Hermes, 63 sek., 5. Kavčič, Hermes, 64 sek. Izven konkurence: Šiška Janez, Ilirija, 50'/^ sek., Uroič, Zagreb, 52 sek., Breznik, Avtoklub Ljubljana, 54 sek. Najboljši čas dneva v konkurenci jc dosegel Cihlaf (Avtoklub Ljubljana) z 524/» sek., najboljši Hemicžan je bil Rosenvvirth Jože s časom 601/5 sek. Staričev rekord iz leta 1937 s časom 48 sekund ni bil dosežen. Vseh dirkačev je bilo 30. Starter je bil g. Bregar. Dopoldne so se poklonili dirkači na grobu St. Seuniga na pokopališču, kjer so položili venec. Franca Ribensclitiha. 1. Franc Filipič s »Tosco« 2.33 — 1.35. 2. kodela Franc z »Egonom« 2.35 — 1.36. 3. Anton Bežan 2.37 — 1.37.2. Ker je pri teh dirkah Filipič dvakrat zaporedoma zmagal, je tretji licat izostal ter je bil izid sledeči: I. Franc Filipič s »Tosco«; 2. Franc Kodela z »Egonom«; 3. Djordje Jankovič s »Silnim«; 4. Anton Bcža.n s »Krko«. Po drugem heatu je vdova po pokojnenm Francu Riben-sc.huhu izročila zmagovalcu Filipiču lepo častno darilo. Naslednja dirka — dirka za mladinsko nagrado za dveletne jugoslovanske konje. Proga 1400 m. t. Hinko Potrč s »Sylentom« 2.49 — 2.03; 2. Josip Smeh s »Traviato« 2.51 — 2.04.2; 3. Karel Usar z »Veri« 2.58 — 2.10. Dirka tnesta Maribora za tri- do desetletne jugoslovanske konje. Proga 2300 m. Nagrade 1000, 500, 300, 200 din. t. Djordje Jankovič s »Silnim« 3.51 — 1.38; 2. Franc Kodela z »Mirco« 3.51.5 — t.35.5: 3. Ludvik Slavič s »Princeso« 3.54 — t.40. Pri tej dirki jc sodelovalo 8 konj. Zaradi nedovoljeno uporabe biča in oviranja na progi je bil kaznovan vozač Gutman z globo 100 din. Zadnja dirka — dirka dr. AHreda Rossma-nitn. To je bila dvovprežna amaterska dirka s triletnimi in starejšimi konji iz vseli krajev. Proga 2800 m. Nagrade (000, 50(1, 300, 200 din. I. Franc Filipič s »Tosco« in »llono« 5.5 — t.47.2: 2. Franc Kodela z, »Egonom« in »Mirco« 5.15 — 1.50.5; 3. Edo Funk, vozač Josip Smeli, z »Danico« in »Turistom« 5 26 — t.50.7. Zaradi sta! ne vožnjo v galopu in oviranja vožnje konkurentov je bil Ivan Poljancc diskvalificiran in kaznovan z globo 100 din. V od s t vo dirke je bilo v rokah predsednika Franca Filipiča, podpredsednika dr. Adolfa Obrana, veletrgovoa Koniga iz Celja, ravnatelja Skaze, dr Josipa Novaka, Huberta Luk-mana, Julče Novaka in Gustava Scherbauma. Zvečer ob 8 je bila v hotelu »Zamorce« razdelitev nagrad Skok v daljavo jun.: 1. Corno I. (II.) 593 cm, 2. Cičar (11.) 563 etn, 3. Stanič (II.) 544 cm, 4. Žibret (Pk) 507 cm. Triskok jun.: 1. in 2. Rasko (Pl.) in Cerne I. (II.) 1200 cm, 3. Glonar II. (11.) 1151 cm, 4. Rasko II. (Pl.) 1149 cm. Met kopja jun.: 1. Mavsar (Pl.) 4980 cm, 2 Cerne (II.) 4025 cm, 3. Oberšek (II.) 4020 cm, 4. Stanič (II.) 3358. Rezultati meta kopja niso povsem točni, ker se je merilo kar približno! Lahkoatletske tekme v Mariboru Maribor, 2. okt. Ob slabem vremenu, deloma dežju, so bilo. danes na stadionu SK Železničarja lahkoatletske tekmo, ki jih je priredil Železničar. Tekem so se udeležili 4 klubi s^ 25 atleti. Rezultati so. zadovoljivi. Bilo je doseženih nekaj novih mariborskih rekordov, mod temi v balkanski štafeti. Tehnični rezultati so sledeči: Skok v daljavo, seniorji: 1. Požar (Primorje) 0.34, 2. Lenarčič (Maraton) 6.09, 3. Filipič (Ml.) 5.93. Balkanska štaleta 800X400X200X100: 1. Slavija (Varaždin) 3.43,3 (Farketič, Takač, Rijavec, Cerovečki); 2. Železničar 3.45 z novim mariborskim rekordom (Muravc, Hlade, Baljari, Bačnik). Met diska: 1. Hlade (Ž.) 37.04, 2. Lužar (Mt.) 36.76, 3. Radič (R.) 36.48. Belgrad, 2. okt. m. Današnja tekma med Jedinstvom in Ljubljano se jo odigrala na trdem in slabem terenu Jedinstva. Prisostvovalo ji je nad 1000 gledalcev. Ljubljana je nastopila v tejle postavi: Pogačnik, Cegler, Bertoncelj L, Vodišek, Pupo, Sočan, Janežič, Šorcer, Pepi, Gozdar, Jež. Jedinstvo: Novak, Vujovič, Vučkovič, Petkovič, Lončarevič, Kečkeš, Mastela, Arandjelovič, Živko-vič, Sekulič, Simič. Igro, ki jo je danos Ljubljana pokazala, bi lahko karaktorizirali s nekaj besedami: mizerna igra, združena s smolo dveh avtogolov. Še nikdar ni Ljubljana v Belgradu pokazala tako slabe igro kakor danes. Ljubljana je doslej pokazala vsaj dobro igro, imela je le nesrečo pred golom. Danes pa Ljubljana ni pokazala niti običajne požrtvovalnosti. V prvem polčasu, ko jo Ljubljana igrala proti vetru, smo upali, da bo vsaj v drugem polčasu malo boljša. Sreča jo hotela, da je že v četrti minuti drugega polčasa sodnik izključil levega branilca Jedinstva zaradi nevarnega faula nad Janežičem, tako da je Jedinstvo v drugem polčasu igralo le z desetimi igralci, toda Ljubljana ni znala tega izkoristiti. Čeprav je Jedinstvo igralo z desetimi igralci, se je Ljubljana šele deset minut pred koncem igre prebudila. Ljubljančani so slabo Startali in pokazali veliko neodločnost, pomanjkanje bojevitosti, netočno podajanje žoge in če k temu dodamo šo dva gola, ki gresta na račun branilcev, dobimo pravo sliko današnje mizerne igre. Pogačnik v golu ni kriv za rezultat. Ceglar in Stane, ki sta v splošnem bila dobra, imata vsak po en avtogol ua vesti. Vodišek in Sočan sta so možato borila in sta edina zaslužila v tem pogledu pohvalo. Pupo je bil danes zelo neodločen in ni znal povezati napad z obrambo. V napadu sta bila dobra Janežič in Jež. Šercer se je zolo trudil, toda je netočno oddajal. Gozdar je bil preslab, da bi se boril z ostrimi branilci Jedinstva. Jedinstvo je Lilo v vsej tekmi nadmočno in je zaslužilo zmago, vendar bi lahko danos Ljubljana, če bi igrala malo bolje, dobila boljši rezultat, zlasti če upoštevamo, da je Pepi iz neposredne bližine streljal vratarju v roko. Prvi gol za Jedinstvo je padel v 5. minuti, ko je Živkovič z roko namestil žogo, kar sodnik ni videl, in ostro streljal na gol. V 33. minuti je padel drugi gol iz gneče pred vrati Ljubljane. Sekulič je poslal žogo v vrata, Ceglar, ki je čepel na gol črti, je žogo z glavo poslal v lasten gol. V 37. minuti je desno krilo poslalo ostro žogo v levo prečko, od katere se je žoga odbila — 3:0. V drugem polčasu v 13. minuti Bertoncelj I., namesto da bi žogo odbil v polje, vrača žogo Pogačniku, kateri pa žoge hi pričakoval, in žoga pade v nlrežo — 4:0. Jediiistvo zatem popušča. Ljubljana menja postavo. Pupo gre na desno zvozo. Šercer se vrača na desno zvezo. Šele sedaj je Ljubljana pokazala zadovoljivo igro. Uspeh te igro je. bil edini gol v 41. minuti, katerega je zabil Pupo. Tik pred koncem je imela Ljubljana zadnjo šanso, toda Pepi jc na nesrečo streljal vratarju v roko. Današnjo tekmo je sodil zelo slabo sodnik Moni Karjo. Hašk : Jugoslavija 2:0 (0:0) Belgrad, 2. okt. m. Za današnjo tekmo, ki je bila na igrišču Jugoslavije, je vladalo veliko zanimanje. 8000 gledalcev, ki so pričakovali zmago Jugoslavije, je odšlo razočaranih z igrišča zaradi slabe igre Jugoslavije. Hašk je imel boljše moštvo in je zasluženo zmagal. Prvi gol je bil sicer avtogol desnega branilca Jugoslavije. Drugi gol pa je zabil v 30. minuti Kocelič. Vratar Ha-ška Žmara je ubranil na današnji tekmi enajstmetrovko. Sodil je zagrebški sodnik Bažant na škodo gostov. Split. 2. oktobra, b. Hajduk - BSK 3:2 (2:0). Zagreb, 2. oktobra, b. Slavija — Sparta (Zeniun) 3:1 (2:1). Skoplje, 2. oktobra, b. Varaždinska Slavija —Gradjanski (Skoplje) 2:1 (0:1). Prvenstvo se nadaljuje Maribor, 2. okt. Čakovečki SK : SK Slavija (Pobrežje) 3:1 (2:1). čakovčani so imeli proti izredno žilavemu in požrtvovalnemu moštvu Slavije zelo težko delo. Rezultat je skoraj previsoko izražen, ker je bila igra v glavnem odprta. Gostje so podali zrelejšo igro, vendar pa ni njihova obramba mogla pa-ralizirati nevaren napad Slavije. Prvi gol je padel iz zmede pred vrati Slavije, drugega pa je bila kriva obramba domačinov. Za Slavijo je padel gol zaradi nesporazuma branilcev Čakovca. Gol za goste je zabil iz enajstmetrovke branilec Vamplin. Dobro je sodil g. Skala. Ker je imei vlak iz Čakovca precejšnjo zamudo, je tekma začela pol ure kasneje, kar je imelo za posledico, da se je druga tekma končala v popolnem mraku. SK Železničar : SK Rapid 2:0 (2:0). Tekma starih rivalov je bila deloma prav zanimiva. Zal se je končala z neljubim incidentom, ki bo imel najbrž veliko posledice. Železničar je na terenu prevladoval. Rapidov napad je igral precej raztrgano. Imel je sicer lepo prilike za dosego golov, pustil pa je neizrabljene. Prvi gol za Železničarja je zabil hitri Pavlin po lepem strelnem kotu z desne strani. Drugi gol je sledil v 31. minuti. Branilec Rapida, ki jo bil drugače najboljši mož svojega moštva, je mokro žogo kiksnil in ker je medtem tudi že njegov vratar šel po žogo, jo ta našla prosto pot v mrežo. Tik pred koncem igro, ko je bil na igrišču že tak mrak, da so igralci lo težko sledili igri, je nastal med igralcem Rapida Krajnerjem in gralcem Železničarja Antoličičem hud incident. Na igrišču je nastalo splošno ^božanje« med igralci, pri katerem jo sodeloval tudi del občinstva. Sodnik je bil brez moči. Igra se je nadaljevala šo štiri minute. Izključen je bil Antoličič, težko ranjenega Krajnerja pa so odnesli s terena. Takšni dogodki pri tekmah bodo sčasoma popolnoma odbili športno občinstvo od nogometa. Klub naj, ako pristojna instanca nima dovolj avtoritete, sam napravi v svojih vrstah red, in igralce, ki se na igrišču ne znajo obvladali, izloči od tekmovanj. Sodil je g. Prcisinger iz Celja, ki se je zelo potrudil, toda igre ni popolnoma držal v rokah. Tudi bi bolje napravil, da bi od nastopu mraka igro prekinil, ker bi tako do omenjenega incidenta ne prišlo. Občinstva je bilo okrog 700. Vreme je bilo zelo neugodno, teren pa navzlic temu dober. 1SSK Maribor : SK MURA 1:4 (1:3) Mura je zasluženo zmagala. Sodil je dobro g. Veble iz Celja. Drobne vesti Belgrad, 2. oktobra. AA. Danes opoldne je priredil na čast nemškemu ministru za narodno gospodarstvo dr. Walter Funku kosilo minister za gozdove in rudnike dr. Kujunžič. Haifa, 2. oktobra. AA. (Havas) Včeraj popoldne je prišlo v bližini llaife med angleškimi vojaki in letali na eni ter arabskimi teroristi na drugi strani do spopada. Ob tej priliki so angleška letala povzročla med Arabci težke izgube. Angleški oddelek je obkolil skupino Arabcev ter je veliko število arabskih ujx>rnikov ujel. Sao Paolo, 2. oktobra. AA. (Havas) Včeraj je padlo na tla letalo letalske družbe »VVashi«. Nesreča je zahtevala štiri smrtne žrtve, med katerimi je en ravnatelj in dva višja uradnika te letalske družbe ter pilot. Mussolini in Hitler pred glavnim kolodvorom t Monakovem. Naročajte naš list! Dotrpel jc naš srčno ljubljeni oče, stari oče. stric in tast, gospod Ivan Rems previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega bo v torek, 4. oktobra ob pni 11 v Št. Rupcrtu na Dolenjskem. Grosuplje, dne 2. oktobra 1938. Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo. Cfmrla nam je, previdena s sv. zakramenti, ljubljena žena, mati, hči, sestra in nečakinja, gospa. Anica Thurnher roj. Kovač učiteljica Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 4. oktobra ob pol 10 dopoldne. V Višnji gori, dne 2. oktobra 1938. Žalujoči. Konjske dirke v Mariboru