K N J IŽI C E ŠT. 115b / POŠT. PLAČ. V GOT.

Vinko Lovšin

Katoliški verouk II.

„Knjižice“ izhajajo dvakrat
mesec in se lahko naročijo kadar :
li. Četrtletna naročnina znaša 6 dir
Piši na tale naslov: Uprava „Kn
žic“, Rakovnik, Ljubljana 8,

Vsaj sledeče „Knjižice“ hi si nr
ral nabaviti vsak vajenec:

2. Božje sledi. — 78. Dela pričajo.

94. Čadeži se še gode. — 107. Božji svetovi
— 32. Sv. maša. — 43. Čisti rod. —
Mlada akcija. — 79. Med volkovi. — 1 '
Sv. zakramenti. — 103. Matej Talbof.
115. Ne jezi se!

Vsaka knjižica stane samo 1 di -

Ko naročaš, napiši samo številke knjižic,
ki jih želiš prejeti.

KNJIŽICE

ČASOPIS ZA DUHOVNO PROBUDO IN PROSVETO
Leto V. 1. sept. 1938 Štev. 115b

KATOLIŠKI VEROUK

Pomožno učilo
za II. razred

strokovno - nadaljevalnih šol.

Priredil

VINKO LOVŠIN

župnik v Liliji

1938

£3

Obzornik „ KNJIŽICE “ izhaja štirinajstdnevno. Naročnina
znaša četrtletno 6 din. Za uredništvo in lastnika odgovarja
Alfonz Pavel, Rakovniška 6, Ljubljana. Naslov uredništva in
uprave; ,Knjižice', Ljubljana - Rakovnik. Št. ček. rač. Lj. 16.498,

0001-508

Ljubljana, 28. maja 1938.

Josip Vole

škofijski cenzor

Imprimafur.

Škofijski ordinariat v Ljubljani,

dne 4. junija 1938., št. 1822.

Ign. Nadrah

generalni vikar

1. ura:

Najlepša je mladost.

Nekoliko je že res, da se dobe mladi
ljudje, ki nimajo kreposti, ki svoja mlada
leta skrunijo ter v grehih in napakah u-
ničujejo. Toda poleg takih slabih je nešteto
fantov in deklet, odličnih in preprostih,
bogatih in ubogih, ki žive vzorno, krepostno
in pobožno. Prav res, kdor sam ni krepo¬
sten, rad zapira oči in noče videti krepost¬
nih vzorov mladih ljudi.

Mladini je potrebna krepost. Mladost
je včasih edina letna doba življenja: po¬
mlad, kateri ne sledi poletje, niti jesen,
kaj šele zima. Mladosti je treba kreposti,
ker je mladost čas setve, čas navade na
dobro, ali na slabo.

Zakaj moraš vprav mladost posvetiti?
Nikjer nimaš pismenega potrdila, da se boš
postaral in nihče od vas ne ve, ali bo
vsaj 20 let star. Nihče ne ve, ali bo vojak,
ali bo prej umrl. Iz tega sledi, da je po¬
mlad tvojega življenja tvoja edina življenj¬
ska' doba. Zato moraš ta čas dobro upo¬
rabiti. Že pred Kristusom je rekel neki
modrijan: „Vsak dan je en list v knjigi
življenja; skrbi, da ne bo na nobenem
listu zapisano kaj takega, kar bi ti bilo v
sramoto." Posvečenje mladosti je torej zelo
resno.

3

V mladosti se razvijajo navade: dobre
in slabe. Navad se pa vsak človek drži,
pa naj se tudi postara. Navada je železna
srajca. Zato ne opominja zastonj sveto pis¬
mo: Spominjaj se svojega Stvarnika v dne¬
vih svoje mladosti. Ako se krščanski fant
in dekle od mladosti navadi živeti po bož¬
jih zapovedih Bogu dopadljivo, bo ostal v
tem do smrti. Ako se pa mladeniči nava¬
dijo na prosto in razuzdano življenje, za¬
nemarjati službo božjo in zakramente, vda¬
jati se napakam in strastem, bodo pozneje
redko in prav težko prišli na boljša pota.
Skušnja kaže. „Kar se fant nauči, starček
še stori."

Spominjaj se svojega Stvarnika v dne¬
vih svoje mladosti. Tedaj ti ne bo težko
biti tudi še v poznih letih dober človek in
pravi kristjan in boš lahko z veseljem zapel
našo narodno pesem: „Najlepša je mladost!"

Pomni:

1. Veruj v enega Boga!

2. Ne skruni božjega imena!

3. Posvečuj Gospodov dan!

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo

živel in ti bo dobro na zemlji!

5. Ne ubijaj!

6. Ne nečistuj!

7. Ne kradi!

8. Ne pričaj po krivem!

9. Ne želi svojega bližnjega žene!

10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

4

I. ŽIVLJENJE V MILOSTI

2. ura:

Posvečujoča milost božja.

Posvečujoča milost božja je nadnaravno
življenje naše duše že tu na zemlji. Člo¬
veštvo se na ta način deli na dva tabora.
Ne ako je moški ali ženska, bogat ali reven,
črn ali bel, učen ali preprost, Slovenec ali
Nemec, star ali mlad, lep ali grd; to so
nebistvene razlike. Bistvena razlika med
ljudmi je: ali v milosti ali brez milosti,
ali otrok božji ali otrok sveta, otrok luči
ali otrok teme.

Ljudje so bili nad vse bogati, ko so
izšli iz božje roke. Greh pa jih je upro-
pastil in nad vse osiromašil. Z grehom so
izgubili posvečujočo milost božjo, božje o-
troštvo (detinstvo) in pravico do nebes.
Zato so si pa nakopali prekletstvo greha
in božjo jezo.

Tedaj se je usmilil človeštva Sin božji.
S svojo smrtjo na križu je dal ljudem
možnost, da lahko zopet postanejo otroci
božji. To božje otroštvo se pridobi s sve¬
tim krstom. Takole pravi Gospod: „Kdor
veruje in bo krščen, bo zveličan." — „Kdor
se ne prerodi z vodo in Svetim Duhom,
ne bo prišel v nebeško kraljestvo."

Sv. krst učinkuje takole: Izbriše izvirni

5 -

greh in vse pred krstom storjene grehe;
podeli duši novo nadnaravno življenje, jo
olepša in obogati. O posvečujoči milosti
božji piše sv. Peter: JDeležni postanemo
božje narave." Sv. Pavel pa: „Milost božja
je večno življenje." In: „Postanemo otroci
božji! Ako pa otroci, tudi dediči, sodediči
Kristusovi."

Milost božjo daje Bog in z njo postane¬
mo povezani z Bogom in vzvišeni nad vse
stvari.

Pomni:

1. Da je Bog,

2. Da je Bog, pravičen sodnik, ki dobro pla¬

čuje in hudo kaznuje,

3. Da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti

Duh,

4. Da se je Sin božji učlovečil, da bi nas

s svojo smrtjo na križu odrešil in večno

zveličal,

5. Da je človeška duša neumrljiva,

6. Da je milost božja za zveličanje potrebna.

3. ura:

Posvečujočo milost božjo izgubimo.

Posvečujoča milost božja je, kot smo
rekli, nadnaravno božje življenje naše duše.
Zato je milost božja nekaj naj dragocenejše¬
ga, kar moremo na zemlji dobiti in imeti.

6

Naša največja skrb mora zatorej biti, da
milosti ne izgubimo, marveč da jo stalno
pomnožujemo.

Posvečujočo milost božjo izgubimo s
smrtnim grehom. Smrtni greh je upor proti
Bogu: „Non serviam!" Gospod takole go¬
vori: „Ako pravični odstopi od svoje pra¬
vičnosti in začenja z zločini, bo v njih u-
mrl.“ In zopet: „Plačilo greha je smrt!“
Smrtni greh umori nadnaravno življenje
naše duše. Smrtni greh pa stori, kdor pre¬
lomi vedoma in popolnoma prostovoljno
božjo postavo v važni reči. In kdor stori
smrtni greh, je deležen velike krivde pred
Bogom. Kajti smrtni greh je: 1. drzna ne¬
pokorščina napram Bogu; 2. grda nehva¬
ležnost proti Bogu; 3. sramotna in podla
žalitev Boga. Kdor pa stori Bogu to kri¬
vico, zapade pravični kazni božji. Človek
pade s smrtnim grehom v največjo nesrečo.
Kajti smrtni greh mu ugrabi posvečujočo
milost božjo in vse zasluge za nebesa. Pri¬
nese mu večno pogubljenje in časne kazni.

Koliko je ljudi, ki so samo krščeni —
pa niso več kristjani, ker nimajo Boga več
v srcu. Živijo tjavendan, kot bi ničesar
ne bilo. Zdi se, da živijo, pa so mrtvi. Naš
sklep mora biti: Nikdar in nikoli ne smem
postati tak kristjan, kristjan samo po ime¬
nu, kristjan samo na papirju. Nikdar ne
smem pozabiti Boga. Nikdar biti brez mi-

7

losti božje. Nikdar živeti tjavendan v smrt¬
nem grehu; to je življenje brez ciljal
Grehi so: izvirni greh in osebni grehi.
Osebni so: smrtni in mali grehi.

Smrtni grehi so: glavni, vnebovpijoči,
grehi zoper Sv. Duha in tuji grehi.

Pomni:

1. Napuh,

2. lakomnost,

3. nečistost,

4. nevoščljivost,

5. požrešnost,

6. jeza,

7. lenoba.

4. ura:

Izgubljeno milost božjo dobimo.

„Ta moj sin je bil izgubljen, pa se je
našel, je bil mrtev in je oživel." Tako se
končava zgodba o izgubljenem sinu — o
grešniku, ki je našel pot nazaj k Bogu.
Slovesno nam zagotavlja usmiljeni Bog: »No¬
čem smrti grešnika, ampak da se spokori
in živi." „Ako brezbožnik dela pokoro za
vse svoje grehe, naj živi in ne umrje."

Izgubljeno milost zopet dobimo: 1. z
zakramentom sv. pokore in 2. s popolnim
kesanjem.

8

1. Zakrament sv. pokore je vrelec novih
milosti. Pri spovedi nam spovednik mesto
Boga odpušča grehe, ki smo jih po svetem
krstu storili. Oblast odpuščati grehe je bi¬
la dana Cerkvi in duhovništvu na dan Je¬
zusovega vstajenja. Takole je rekel Kri¬
stus apostolom: „Mir vam bodi! Kakor je
Oče mene poslal, tako tudi jaz vas poš¬
ljem. Prejmite Sv. Duha, katerim boste
grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim
jih boste zadržali, so jim zadržani."

Grešnik se mora obrniti proč od greha
in povrniti nazaj k Bogu, ki nas ljubi. Spo¬
ved je zakrament ljubezni. Kolikokrat pa?
Kolikorkrat je za posameznika potrebno, da
se mu povrne milost božja. Za dobro spoved
je potrebno resno izpraševanje vesti, nad¬
naravno kesanje, trden sklep in zadoščenje.

2. Popolno kesanje. S smrtnim grehom
se obrne grešnik vedoma in hote proč od
Boga. S popolnim kesanjem pa se popolno¬
ma odpove grehu. Z ljubeznijo se vrne k
Bogu. Ljubezen ga žene nazaj k Bogu. Iz
ljubezni do Boga obžaluje svoje grehe. O
takem kesanju iz velike ljubezni pravi Bog:
»Ljubezen pokrije množino grehov." Popol¬
no kesanje ima moč, da takoj izbriše vse
smrtne grehe. Vendar se mora grešnik vseh
smrtnih grehov, ki se s popolnim kesanjem
izbrišejo, še spovedati, ker Kristus je od¬
redil, da morajo vsi grehi priti pred spo¬
vedno obsodbo.

9

Pri spovedi se grešniku odpuste vse
večne kazni, nekaj tudi časnih. Zakrament
sv. pokore nam podeli: 1. posvečujočo mi¬
lost, ako smo jo bili izgubili; 2. pomnoži
posvečujočo milost, ako je nismo popolno¬
ma izgubili; 3. dejansko milost, da lažje
ohranimo posvečujočo milost.

Pomni: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil.
Žal mi je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo
kazen. Posebno pa mi je žal, ker sem razžalil
tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni
vreden. Trdno sklenem, da te ne bom več žalil.
Pomagaj mi po Gospodu našem, Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

5 .  ura:

Ohranimo posvečujočo milost božjo.

„Vse o Gospod, samo smrtnega greha
ne!“ Tako je imela napisano neka stara
mamica nad svojo posteljo. „Rajši umreti
kakor grešiti,“ je ponavljala sv. Terezija.
Da se to ne zgodi, da bi nas greh zalotil:

A. Gojimo svojo vest! Bog je dal člo¬
veku zvestega čuvaja in svetovalca na pot
življenja: vest.

Vest nam pove, da se bomo morali za¬
govarjati pred Bogom za vse misli, besede
in dejanja. Pred dejanjem nam vest pravi,
da delajmo dobro in se varujmo hudega.

10

Dobro vest ima tisti, kdor dobro dela; sla¬
bo vest pa tisti, kdor slabo dela.

Zato je naša dolžnost, da skrbimo za
vest: da jo gojimo. Vest pa gojimo in
ostrimo, ako: 1. vedno zvesto poslušamo,
kaj nam vest govori; 2. vsak dan svojo
vest izprašujemo; 3. goreče premišljujemo
in posnemamo zgled Jezusa in svetnikov;
4. se pridno učimo resnic svete vere. Ako
se držimo tega, se naša vest ne bo nikoli
zmotila.

B. Gojimo molitev! Da ohranimo in po¬
množimo posvečujočo milost, potrebujemo
božje pomoči. Pomoč pa dobimo z molitvi¬
jo. Saj je Bog obljubil: „Prosite in se vam
bo dalo!"

Sadovi molitve so: 1. molitev nas krepi
in dela močne za dobro; 2. prinaša tolažbo
v trpljenju in pomoč v stiski; 3. misli o-
brača proti nebesom in dosega milost sta¬
novitnosti. Te dobre sadove pa ima molitev
samo tedaj, ako jo opravljamo pobožno,
ponižno, zaupno, vdano v božjo voljo in
stanovitno.

Glede molitve moramo imeti neki red.
Posebno smo dolžni moliti: 1. zjutraj in
zvečer, pred jedjo in po jedi in kadar v
ta namen zvoni; 2. kadar smo v cerkvi;
3. v skušnjavah, nadlogah in nevarnostih.
Poleg tega pa tudi med dnevom večkrat
povzdignimo svoje srce k Bogu z zdihljaji
in pobožnimi mislimi.

11

C. Sodelujmo z milostjo božjo! Za so¬
delovanje z milostjo božjo nam daje Bog
posebno pomoč v dejanski milosti božji.
Te milosti prejme vsak človek brez izjeme
toliko, kolikor je potrebuje za zveličanje. Z
dejansko milostjo razsvetljuje Bog naš razum
in nagiblje voljo, da delamo dobro in se
varujemo hudega. Bog stori svoje.

Zato mora tudi človek svoje storiti. „Da-
nes, ko boste slišali moj glas, ne zakrknite
svojih src!“ Ako zvesto sodelujemo z de¬
jansko milostjo, katero nam Bog daje vsak
dan, bomo gotovo ohranili in pomnožili
posvečujočo milost božjo. Dejanska milost
nam pomaga dobro spoznati in delati; slabo
spoznati in se ga ogibati.

„0 Jezus, ne bodi moj sodnik, ampak Zve¬
ličar in Rešenik!"

II. ZAKRAMENTALNO ŽIVLJENJE
6 .  ura:

Sv. zakramenti.

Bog hoče, da žive ljudje iz vere in s
Cerkvijo. To je pa nemogoče brez milosti
božje. „Brez mene ne morete ničesar sto¬
riti." Bog pa da vsakemu človeku milosti,
da se lahko zveliča. V posebno obilni meri
nam daje Bog milosti v svetih zakramentih.

12

Sv. krst nas stori otroke božje, podeli
nadnaravno življenje in moč, da ga ohra¬
nimo.

Sv. birma nas napolni s Sv. Duhom, da
moremo sv. vero stanovitno spoznavati in
po njej živeti.

Sv. Rešnje Telo nas najtesneje združi s
Kristusom, virom vseh milosti.

Sv. pokora nam odpusti vse po svetem
krstu storjene grehe, odpusti vse večne in
nekaj časnih kazni, podeli ali poveča po¬
svečujočo milost, povrne izgubljene zasluge
za nebesa in podeli dejanske milosti za boj
proti grehu in mir vesti.

Sv. maziljenje je v pomoč bolnim. Po¬
veča posvečujočo milost, očiščuje grehov,
krepi bolnika v skušnjavah in trpljenju,
zlasti v smrtnem boju in podeli tudi te¬
lesno zdravje, če je koristno bolnikovi duši.

Stanovska zakramenta sv. mašniškega
posvečenja in sv. zakona podelita potrebne
stanovske milosti.

Kristus je oskrbel človeštvo z viri mi¬
losti za vse položaje in prilike. Odvisno
je torej od ljudi, da pijejo iz zveličavnih
virov življenja. „Pridite k meni vsi, ki ste
trudni in obteženi in jaz vas bom poživil."

Sv. zakramenti so:

1. sv. krst,

2. sv. birma,

13

3. sv. Rešuje Telo,

4. sv. pokora,

5. sv. maziljenje,

6. sv. mašniško posvečenje,

7 . sv. zakon.

7. ura:

Sv. krst.

Ponos, up in veselje vsake družine je
otrok. Z otroki se obnavlja in množi narod
in tudi število božjih častilcev. Dete, ki
ima neumrljivo dušo, odrešeno z dragoce¬
no krvjo Jezusovo, postane pri krstu otrok
božji in dedič nebeškega kraljestva. Dobri
in krščanski starši se vsakega novega o-
troka razvesele, čeprav vedo, da prihaja
z novim malim gostom v družino nova skrb.

Pri krstu se izbriše otroku izvirni greh
in dete postane nov ud Kristusovega te¬
lesa, sv. Cerkve. Zato lahko imenujemo
krst vrata krščanske vere in večnega živ¬
ljenja.

Cerkev veli, naj prejme otrok krst čim-
prej, vsaj tekom enega mesca. Starši ali
drugi odgovorni odrasli se silno pregreše,
ako bi po njihovi krivdi umrl otrok brez
sv. krsta.

Slovesen krst, ki se izvrši navadno v
cerkvi, dele škofje in župniki, z njihovim

14

dovoljenjem pa tudi drugi mašniki. Kadar
je sila, sme krstiti vsak človek. Vzame naj
vodo (primerno je, da blagoslovljeno vodo,
ni pa potrebno), otroku oblije glavo tako,
da teče od nje in sicer trikrat v obliki
križa in medtem govori: „Jaz te krstim v
imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.“
Ako je dvomljivo, ali je otrok živ, pristavi:
„Če si živ..

Vsaka župnijska cerkev ima svoj krstil-
nik, v katerem je krstna voda, blagoslov¬
ljena zadnjo veliko ali binkoštno soboto.
Po želji sv. Cerkve dobi krščenec ime ka¬
toliškega svetnika, ki naj ga ima za vzor¬
nika in priprošnjika. Krščencem se dajejo
tudi botri. Lahko je samo boter, ali botra
ali oba. Krščenca prineso pred cerkvena
vrata ali v zakristijo. Še prej ga vpišejo
v krstno knjigo. Nato vpraša krstitelj: „Kaj
želiš od Cerkve božje?" Botri: „Vero.“„Kaj
ti da vera?" „Večno življenje." Botra mo¬
lita skupno z duhovnikom vero in očenaš.
Nato odgovarjata: „Ali se odpoveš hudemu
duhu?" „Se odpovem." „In vsem njegovim
delom?" „Se odpovem." „In vsemu njegove¬
mu napuhu?" „Se odpovem." In ko vpraša
krstitelj: „Ali veruješ v Boga..." „Veru-
ješ v Jezusa..." „Veruješ v Sv. Duha..."
trikrat odgovore botri: „Verujem.“ Na vpra¬
šanje: „AH hočeš biti krščen?" odgovore:
„Hočem.“

Botri so v našem imenu obljubili le to,

15

kar je za naše zveličanje neobhodno po¬
trebno in kar je mogoče izvrševati. Prav
je, da krstno obljubo večkrat ponovimo,
ali na obletnico, ali na praznik presv. Tro¬
jice, v katere imenu smo krščeni.

8. ura:

Sv. birma.

Sv. birma je zakrament, ki nas z mi¬
lostjo Sv. Duha utrdi v sveti veri. Redno
dele sv. birmo škofje, izredno pa od pa¬
peža pooblaščeni mašniki. Birmanci po¬
kleknejo. Škof moli nad njimi z razpro¬
strtimi rokami in prosi, naj pridejo nanje
darovi Sv. Duha. Nato gre od birmanca do
birmanca in vsakemu položi roko na glavo,
ga pokliče z birmanskim imenom in ga s sv.
krizmo prekriža na čelu ter govori: „Zazna-
mujem te z znamenjem križa in potrdim s
krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in
Svetega Duha.“

Polaganje škofove roke in maziljenje s
sv. krizmo je vidno znamenje, s katerim
se podeli milost sv. birme. Položitev roke
pomeni, da pride Sv. Duh nad birmance
in da postanejo ti na poseben način božja
lastnina, Kristusovi vojaki. Maziljenje s sve¬
to krizmo pa pomeni, da sv. birma daje
moč za boj proti sovražnikom zveličanja in
milost, da se more birmanec varovati gnilo-

16

be greha in širiti prijeten duh krščanskih
čednosti.

Škof prekriža birmanca na čelu, da ga
s tem opomni, naj se nikdar ne sramuje,
pričati pred svetom vero v križanega Je¬
zusa. Z udarcem na lice ga pa opomni,
naj bo pripravljen za vero trpeti zasramo¬
vanje in preganjanje. Za naše čase je ta
zakrament silno važen, saj je borba proti
veri in Bogu ter vsemu, kar je božjega in
svetega, tako huda, ostra in strupena, kot
še nikoli.

Ko škof birmuje, položi boter desno ro¬
ko na desno ramo birmančevo, v znamenje,
da mu bo v nevarnih položajih duhovnega
boja vselej v pomoč in da ga bo z besedo
in zgledom potrjeval v krščanskem življenju.

Škof končno za birmance še moli, da
bi milost božjo ohranili in z njo zvesto so¬
delovali. V ta namen po končanem birmo-
vanju vsem skupaj podeli tudi blagoslov,
pri katerem morajo biti vsi birmanci na¬
vzoči.

Darovi Sv. Duha:

L dar modrosti,

2. dar umnosti,

3. dar sveta,

4. dar moči,

5. dar vednosti,

6. dar pobožnosti,

7. dar strahu božjega.

17

9. ura:

Sv. pokora — splošno.

Na dan svojega vstajenja se je Jezus
prikazal apostolom in jim dal oblast od¬
puščati grehe: „Prejmite Sv. Duha! Kate¬
rim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni,
katerim jih boste zadržali, so jim zadržani."

Bog, katerega greh razžali in pokora
potolaži, je postavil spoved za odpuščanje
grehov. V božjem imenu izrekajo razsodbo
njegovi namestniki, ali so grehi odpuščeni,
ali zadržani. Da more spovednik nepristran¬
sko razsoditi grehe, mu jih mora grešnik
sam razodeti. To je jasno iz Kristusovih
besed. Kristus bi bil lahko tudi na dru¬
gačen način odpustil grehe. Pa je uvedel
ta način in tega se moramo držati. Odveč
je vsak ugovor. Vedno so se kristjani svo¬
jih grehov spovedovali brez vsakega cer¬
kvenega določila. Ko so pa začeli sčasoma
svete zakramente opuščati, je dala Cerkev
na lateranskem cerkvenem zboru četrto cer¬
kveno zapoved, v kateri zapoveduje spo¬
vedati se vsaj enkrat na leto.

Milosti, ki nam jih deli sv. pokora, so
obilne. Odpusti grehe; odpusti vse večne
in nekaj časnih kazni; podeli ali poveča
posvečujočo milost; povrne zasluge za ne¬
besa, podeli dejanske milosti za boj proti
grehu in mir vesti.

18

Cerkev je prejela z zakramentom sv.
pokore od Jezusa veliko dobroto. V njem
najde človek sredstvo, da si pridobi zopet
posvečujočo milost in nastopi pot kreposti.
Pravičnik pa prejme mnogo dejanskih mi¬
losti, da more napredovati v popolnosti.

Spoved je zelo primerna človeški naravi.
Človek rad potoži svoje dušne in telesne
težave in če ga peče vest, si jo večkrat
skuša pomiriti prav z odkritosrčno obtožbo;
išče sploh tolažbe in utehe, čeprav mora
razkriti svoje napake. V spovednico po¬
klekne težkega in nemirnega srca, iz nje
pa stopi poln sreče in sladkega miru.

S popolnim kesanjem tudi dosežemo od¬
puščanje grehov, vendar moramo imeti vo¬
ljo spovedati se. Kdor namreč Boga po¬
polnoma ljubi, je pripravljen izpolniti vse,
kar je Kristus zapovedal za odpuščanje
grehov.

Spovedati smo se dolžni vsaj enkrat v
letu in kadar smo v smrtni nevarnosti. To
je najmanj, kar zahteva skrb za zveličanje.
Hodimo sploh radi k spovedi. Pogostna
spoved utrjuje dušo v milosti božji, zmanj¬
šuje nagnjenje v greh in spopolnjuje čistost
vesti.

Dobra spoved je najboljša in najvarnejša
pot k Bogu.

19

10. ura:

Spoved — podrobno.

Naravna sredstva so potrebna in neizo¬
gibna za gojitev značaja. Najmočnejša opo¬
ra značaja pa je vera, ker samo ona vzdrži
v težkih nravnih bojih. Samo ona nudi naj¬
močnejše in najplemenitejše nagibe za na¬
predovanje in vztrajnost. Samo ona nam
da sredstva, ki nas usposobijo za dobro
stremljenje.

Izmed najmočnejših verskih sredstev za
oblikovanje značaja je dobra spoved, po¬
sebno pogostna spoved. Za dobro spoved
je potrebnih pet reči: izpraševanje vesti,
kesanje, trden sklep, spoved, zadoščevanje.

1. Izpraševanje vesti  nas seznani
z našimi grehi in vzroki grehov. Ko smo
poklicali Sv. Duha, se vprašajmo, kako smo
izpolnjevali krščanske dolžnosti in svoje po¬
sebne stanovske dolžnosti. Preiskujmo, za¬
kaj in kako smo grešili ter se vprašajmo
po okolnostih in priložnostih greha. Šele
popolno spoznanje samega sebe je prvi
korak k poboljšanju.

2. Kesanje in sklep.  V luči vere
šele spozna človek strašne posledice greha.
Misel na strogo božjo pravičnost, je močan
nagib h kesanju, pa tudi k resnemu sklepu,
odslej se greha varovati in postati znača-

20

Jen. Po božjem razodetju razsvetljen, gleda
človek božjo ljubezen, v kesanju ljubezni
se odpove grehom in se obveže v trdnem
sklepu, da ne bo te ljubezni nikdar več
žalil.

3. Spoved  je kot priznanje grehov
žrtev, ker zahteva ponižnost, srčnost in
odkritosrčnost. Ko je grešnik v kesanju in
sklepu priznal svoje grehe, odvzame Bog
po svojem namestniku vezi greha in duša
je prosta, da more napredovati v dobrem.
Obenem ga Bog ponovno sprejme v svoje
družinsko občestvo in mu podeli dejansko
milost, da bo vztrajal.

4. Z a d o š č e v a n j e. Ko grešnik po od¬
vezi opravi naloženo pokoro, pokaže s tem
dobro voljo, da bo hodil po dobri poti.

Pogostna spoved. Čim večkrat se spo¬
vedujemo, toliko bolje je za šolanje zna¬
čaja. Čas med eno in drugo spovedjo je
krajši. In čim krajši je čas, toliko lažje je
premisliti, toliko temeljitejše bo izpraševa¬
nje. Toliko lažje prideš do živega vzroku
greha. Lažje je spoznati in boriti se z ma¬
limi grehi, katerih zlobe tudi ne smemo
podcenjevati. Vest postane občutljivejša.
Največ koristi pa prinaša pogostna spoved
s tem, da bolj pogostoma prejemamo mi¬
lost, brez katere je gojenje značaja brez
trajne vrednosti.

21

11. ura:

Sv. maša.

Človek spozna iz lastne pameti, da je
odvisen od Boga in da ga mora častiti.
Zato ima vsaka vera svoje bogočastje. Naj¬
višji izraz bogočastja pa je daritev. Pogani
imajo svoje daritve in tudi Izraelci so Bo¬
gu darovali. Zato tudi Cerkev ne more
biti brez daritve. Ta daritev je sveta maša.

Največja daritev, ki je bila kdaj Bogu
darovana, je Kristusova daritev na križu.
Tam se je daroval sam Sin božji kot sprava
za grehe na najpopolnejši način nebeškemu
Očetu. Veliki duhovnik — Kristus je da¬
roval najdragocenejši dar: samega sebe:
svoje meso in kri. Jezus je opravil daritev,
da bi zadostil Bogu za naše grehe in nas
tako rešil. „Bil je ranjen zaradi naših hu¬
dobij in bičan zaradi naših grehov in z
njegovimi ranami smo bili mi ozdravljeni."

Kristusova daritev na križu je bila da¬
rovana za vse ljudi vseh časov. In da bi
Kristus naklonil sadove odrešilne daritve
ljudem, je postavil daritev sv. maše in sicer
pri zadnji večerji, ko se je daroval ne¬
beškemu Očetu pod podobama kruha in vi¬
na, se dal apostolom zaužiti in jim potem
naročil: „To delajte v moj spomin!"

V bistvu je sv. maša in daritev na križu
ena in ista, ker pri obeh je isti, ki daruje,

22

in isti dar, ki se daruje, namreč Jezus
Kristus. Samo način darovanja je različen.
Na križu se je Jezus daroval krvavo, pri
sv. maši pa se daruje nekrvavo t. j.: ob¬
navlja se daritev na križu, ne da bi Jezus
na novo trpel in umrl.

Sv. maša je najveličastnejša daritev za
vse čase, ker je zaeno: hvalna —, zahval¬
na —, spravna — in prosilna daritev. Ne¬
izmeren blagoslov rosi na ves svet iz svete
daritve: Jezus nam povečuje ljubezen do
Boga, daje milosti za krščansko življenje,
vliva pogum za junaška dejanja, naklanja
milost spreobrnjenja, odpušča časne kazni,
odvrača nesreče, deli časne dobrote, lajša
trpljenje dušam v vicah in odvrača jezo
božjo.

12. in 13. ura:

Potek svete maše.

I. Uvodna maša.

1. Najprej moli mašnik pred oltarnimi
stopnicami pristopne molitve, 42. psalm in
očitno spoved: konfiteor.

2. Nato gre po stopnicah k oltarju, ki
ga v znak spoštovanja poljubi in moli na
listni strani vstop (introit).

3. Na sredi oltarja sledi Kyrie - Go¬
spod usmili se, nato pa navadno angelski

23

slavospev: Gloria: Slava Bogu na višavah.

4. Mašnik poljubi oltar, se obrne k ljud¬
stvu in pozdravi: Gospod z vami (Dominus
vobiscum). Tak je običajni mašniški po¬
zdrav med sv. mašo. Nato gre na listno
stran in opravi cerkveno molitev za skupne
zadeve.

5. Berilo je navadno odlomek iz apostol¬
skih pisem. Evangelij pa je odlomek iz
štirih evangelijev (popis Jezusovega živ¬
ljenja). Pri branju evangelija vstanemo in
ga iz spoštovanja do Jezusovih besedi stoje
poslušamo.

6. Vera, ki se moli samo določene dni,
je nicejsko - carigrajska veroizpoved (iz leta
381.).

II. Daritveni del sv. maše.

Daritveni del sv. maše ima tri dele, ki
jih izrazimo z besedami: prinašam, — žrt¬
vujem, — prejemam.

1. Darovanje.

Mašnik položi darove: kruh in vino, na
oltar, jih ponudi nebeškemu Očetu in ga
prosi, da jih On spremeni v sveto Telo in
Kri Jezusa Kristusa. S temi darovi se zdru¬
žijo tudi navzoči verniki in tudi sebe Bogu
darujejo ter izročajo v dar.

Mašnik gre na listno stran in si umije

24

roke v znak, da moramo biti pri sveti da¬
ritvi čisti in brez greha. Nato pozove ljud¬
stvo: Orate fratres (molite bratje), da bo
Bog daritev milostno sprejel. Končno moli
mašnik prošnje nad darovi.

2. Spremenjenje.

Posvefilne molitve se pričenjajo z u-
vodnim slavospevom, ki izzveni v trikratni
svet... V mašnih obredih nastopi sedaj
popolna tihota. Mašnik našteje vse one, za
katere se daruje sveta daritev. Pred spre-
menjenjem se spominja:

a) vojskujoče se Cerkve s papežem, škofi
in duhovniki na čelu.

b) živih svojih prijateljev in sorodnikov.
Mašnik napravi kratek odmor in se v njem
domisli na vse drage in priporočene.

c) svetnikov, ki naj bodo naši priproš-
njiki.

Zdaj sledi spremenjenje kruha
in vina v Jezusovo Telo in Kri.

Za tem se spominja:

a) naših dragih rajnih: najprej poznanih
mrtvih, nato vseh vernih.

b) še sami zase prosimo v vsej ponižno¬
sti za odrešilni sad iz te daritve.

c) končno naj bo po Kristusovi daritvi
blagoslovljeno tudi celo stvarstvo.

25

Celotno stvarstvo je zbrano okrog Go¬
spodovega križa. Vse šestere skupine isto¬
časno proseče dvigajo roke h križu in pro¬
sijo: „Spomni se me, ko prideš v svoje
kraljestvo."

3. Obhajilo.

Najprej moli mašnik slovesno Očenaš.
To je edina molitev, ki nas jo je naučil
Kristus sam. Po Očenašu prelomi sv. Ho¬
stijo, kot je Kristus razlomil kruh pri zad¬
nji večerji.

Nato spusti mašnik košček sv. hostije
v kelih in se z ljudstvom trikrat trka na
prsi: Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬
ta, usmili se nas!

Po besedah: Gospod nisem vreden...
prejme mašnik in verniki Telo Gospodovo.
Ako ne morejo prejeti verniki v resnici
sv. obhajila, naj obude vsaj duhovno ob¬
hajilo.

Po prejemu se odmoli še zahvalna in.
prosilna molitev. Zahvala za nebeški kruh,
prošnja, da bi daritveni sad ustvaril v nas
bogoljubno življenje.

Konec maše. Mašnik obrnjen proti ljud¬
stvu zakliče: Ite missa est: Pojdite, kon¬
čali smo!

Preden zapustimo hišo božjo, sprejme¬
mo po mašnikovih rokah blagoslov Boga
Očeta. Nato sledi še zadnji evangelij, na-

26

vadno Janezov o učlovečenju večne Besede,
božjega Sina.

K sv. maši vedno z mašno knjigo!

14. ura:

Sv. obhajilo.

Sv. obhajilo je zauživanje Telesa in Krvi
Jezusa Kristusa v zakramentu sv. Rešnjega
Telesa. Jezus je rekel: „Jaz sem kruh živ¬
ljenja!" Človek potrebuje za telesno živ¬
ljenje zadostne hrane. Prav tako nam je
treba hrane tudi za dušo, da ji ohranimo
življenje, to je posvečujočo milost, zlasti
še, če se moramo zelo boriti zoper hudo
nagnjenje. To hrano nam daje Jezus v sve¬
tem obhajilu. Obhajilo prejemamo pod po¬
dobo kruha, kar docela zadostuje, ker je
Jezus pod vsako podobo ves pričujoč.

Sv. obhajilo nas najtesneje združi z Kri¬
stusom. „Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostane v meni in jaz v njem.“ Poveča
nam posvečujočo milost. Zmanjša pa nam
hudo nagnjenje in vnema ljubezen do Boga.
Očiščuje nas odpustljivih grehov in varuje
smrtnih. Daje nam tudi poroštvo, da bomo
častitljivo od mrtvih vstali in z Jezusom
večno živeli.

Sv. obhajilo moramo prejeti vsaj enkrat
v letu in sicer o velikonočnem času. Za
tiste, ki vedo, da se brez pogostnega sv.

27

obhajila ne morejo varovati smrtnega gre¬
ha, je pogostno sv. obhajilo dolžnost Sploh
pa dobrih vernikov ni treba siliti k sv. ob¬
hajilu, ker radi pristopajo pogosto in tudi
vsak dan k mizi Gospodovi, iz ljubezni do
Jezusa in v skrbi za krepostno življenje.

Pet cerkvenih zapovedi:

1. posvečuj zapovedane praznike,

2. bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih

spodobno in pobožno pri sveti maši,

3. posti se zapovedane postne dni,

4. spovej se svojih grehov vsaj enkrat v

letu in vsaj o velikonočnem času prej¬
mi sveto Rešuje Telo,

5. ne obhajaj slovesne ženitve o prepoveda¬

nih časih.

15 .  ura:

Pogostno sv. obhajilo.

Sicer nas vsi zakramenti posvečujejo in
oblikujejo v značajne in svete ljudi, ker
nam vsi nudijo dejansko milost božjo za
čisto nravno življenje.

Vendar je najmočnejša pomoč za obli¬
kovanje plemenitega značaja pogostno in
vredno sv. obhajilo. Saj nas sv. obhajilo
najtesneje združi z Jezusom, najčistejšim in
na jpopolnejšim vzorom plemenitega znača-

28

ja. Kako bi mogel biti človek nezvest vzo¬
ru, ako ga nosi v srcu? Obenem pa za¬
tira pogostno sv. obhajilo hudo nagnjenje v
nas in nam daje veselje in moč za dobro.
Krepi našo slabotno voljo in jo usmerja
odločno k dobremu. Kaže nam gnusobo
pregrehe in vliva gnus in stud pred nezna-
čajnosfjo.

Kristus sam hoče pogostno sv. obhajilo.

Z velikim hrepenenjem se je Jezus veselil
na predvečer svojega trpljenja postavitve
presvetega zakramenta. Ljubeznivo nas va¬
bi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in
ste obteženi, in jaz vas bom poživil."

Sv. Cerkev želi pogostno sv. obhajilo.
Papež Pij X. je s posebno okrožnico po¬
novno povabil vernike k pogostnemu in
vsakdanjemu sv. obhajilu.

Pogostno sv. obhajilo potrebuje tudi na¬
ša duša. Boji s slabimi nagnjenji se vedno
po vrača jo. Cesto so dolgotrajni in težki;
zato potrebuje duša vedno novih moči, ka¬
tere nam daje sv. obhajilo, kakor je po¬
trebno telo telesne hrane, da se ohranijo
telesne moči.

Pogostno sv. obhajilo je sredstvo, da
vztrajamo v dobrem. Potemtakem je naj¬
uspešnejše sredstvo za oblikovanje značaja.

29

III. CERKVENO ŽIVLJENJE

16 . ura:

Duhovniki.

Kar je rekel Kristus apostolom, isto je
rekel duhovnikom: „Niste vi mene izvolili,
marveč jaz sem vas izbral." Velika milost
je za družino, ako Bog pokliče katerega
njenih sinov v duhovski stan. Z osemletnim
študijem na gimnaziji in šestletnim obisko¬
vanjem vseučilišča si pridobi poklicani po¬
trebno znanje za duhovsko službo. V deš¬
kem semenišču (zavodu), posebno pa še v
bogoslovju se pripravlja z resnim prizade¬
vanjem na sveti stan.

Z mašniškim posvečenjem dobi kandidat
duhovniško oblast in milost za duhovniško
življenje.

Duhovniško delo je molitev (premišlje¬
vanje, sv. maša, brevir) in dušno pastir¬
stvo. Pridige, verouk, delitev sv. zakramen¬
tov, previdevanje bolnikov, stalno učenje,
pisarna, društveno delovanje i. t. d. zahte¬
vajo mnogo časa, truda in žrtve. Z dušnim
pastirstvom, opravljanjem državnih poslov,
prostovoljno dobrodelnostjo, s sodelova¬
njem na različnih poljih ljudskega blagra,
je duhovnik največji prijatelj in dobrot¬
nik ljudstva.

30

„Kdor oltarju služi, naj od oltarja tudi
živi.“ S temi besedami zahteva sv. pismo,
da verniki, za katerih dušni in telesni bla¬
gor duhovniki delujejo, skrbe za telesno
pomoč duhovnikom. Kajti duhovniki se ne
morejo obenem posvetiti dušnemu pastir¬
stvu, to je, delu za druge, in si obenem z dru¬
gimi posli služiti vsakdanji kruh. V katoli¬
ških deželah so zato kristjani že pred sto¬
letji poskrbeli za vzdrževanje duhovnikov.
Med vojsko in z inflacijo pa so se te
ustanove izgubile. Pri nas nekaj plačuje
država, vendar je vse cerkveno premoženje
(verski zaklad) v njenih rokah. Ker je ta
državna podpora nezadostna, priskočijo
ljudje sami s 'prostovoljnimi prispevki (be¬
ra) in darovi za sv. maše.

Dobri katoličani spoštujejo svoje du¬
hovnike, ker se zavedajo Kristusovih be¬
sedi: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje
in kdor vas posluša, mene posluša." Zato
molijo za duhovnike (kvatrne nedelje, du¬
hovniške sobote) in podpirajo Škofijska se¬
menišča (Baragovo semenišče v Ljubljani,
Slomškovo semenišče v Mariboru i. p.).

17. in 18. ura:

Cerkev — organizacija.

„Pojdite in učite vse narode!" S temi
besedami je Jezus ustanovil Cerkev za vse

31

narode in vse čase. Od 2.000 milijonov lju¬
di na zemlji, je nekako 350,000.000 kato¬
ličanov: in sicer v Evropi 202,000.000 ka¬
toličanov, 234.530.000 nekatoliških kristja¬
nov in 31,341.000 nekristjanov. V Severni
Ameriki 52.514.000 katoličanov in 85,046.000
nekatoliških kristjanov, 21,000.000 nekristja¬
nov. V Južni Ameriki 73,031.000 katoličanov,

542.000 nekatoliških kristjanov, 1,553.000 ne¬
kristjanov. V Afriki 5,388.000 katoličanov,

9.104.000 nekatoliških krist. in 125,575.000
poganov. V Aziji 17,039.000 katoličanov,

9.451.000 nekatoliških krist. in 970,355.000
poganov. Na vsem svetu je 350,000.000 ka¬
toličanov, 339,167.000 nekatoliških kristja¬
nov in 1.149,823.000 nekristjanov.

V odstotkih dobimo, da je katoličanov
19 %, konfucijancev 16.4 % , mohamedan-
cev 13 % , hindujcev 12.1 %, budistov 10.8 J / 0
protestantov 8.9 %, pravoslavnih 7.1 % , me¬
todistov 6.6%, brezbožcev 4.1%, judov
0.9 %. 'Potemtakem je vsak peti zemljan ka¬
toličan. V 66.000 misijonskih postajah de¬
luje 13.000 duhovnikov s 4.000 brati in

24.000 misijonskimi sestrami ter 66.000 ka-
tehisti.

Med deželami so po večini katoliške:
Italija, Španija, Francija, Avstrija, Češko¬
slovaška, Poljska in Irska. Ravno tako sred¬
nja in južna Amerika.

Čeprav so katoličani raztreseni po vsem
svetu, so notranje povezani po isti veri,

32

zunanje pa po svojem vrhovnem poglavar¬
ju, rimskem papežu.

Kot pravi naslednik sv. Petra, vodi sv.
oče v Rimu vesoljno Cerkev. Sedanji pa¬
pež je Pij XI. Papež je vrhovni učitelj,
duhovnik, pastir, postavodajalec in sodnik
vse Cerkve.

Kardinali, 70 po številu, podpirajo pa¬
peža pri vodstvu Cerkve. Oni tudi volijo
papeža. Najvišja papeška oblastva pri vod¬
stvu vesoljne Cerkve so enajstere rimske
kongregacije. Za vodstvo vesoljne Cerkve
darujejo verniki takoimenovani „Petrov
novčič“.

Škofije. Vesoljna Cerkev je razdeljena
v 14 patriarhatov in 1194 škofovskih se¬
dežev (metropolitov, nadškofov in škofov)
in končno 487 vikariatov in apostolskih
prefektur. V Evropi so danes 603 metro-
politske in škofovske stolice in 8 apostol¬
skih vikariatov. V Ameriki sta 402 škofiji
in 50 apostolskih vikariatov, v Aziji je 19
škofij in 117 vikariatov in v Oceaniji 42
škofij in 39 vikariatov. Sv. kolegij šteje
danes 69 kardinalov. Sv. stolica je zasto-
vana v 60 različnih državah, pri sv. stolici
pa je zastopanih 37 držav. Od papeža ime¬
novani in od treh škofov posvečeni vodijo
posamezni škofje po papeževem naročilu
svoje škofije. Kakor je papež naslednik
sv. Petra, tako so škofje nasledniki drugih
apostolov. Kakor so bili ti pod sv. Petrom,

33

fako so škofje pod papežem. Kof najvišji
učenik v škofiji čuje škof nad čistostjo
vere in nravnosti v škofiji. Kot veliki du¬
hovnik posvečuje v svoji škofiji duhovnike,
cerkve, kelihe in deli sv. birmo. Kot nad-
pastir vodi dušno pastirstvo v celi škofiji
in nastavlja duhovnike na dušno pastirska
mesta. Pri vladanju škofije stoji škofu ob
strani ordinariat.

Škofljani so dolžni svojemu škofu spoš¬
tovanje in pokorščino v vseh verskih za¬
devah. Dober katoličan mora svojo škofijo
in škofa poznati. Mora se zanimati za ver¬
sko življenje v škofiji. Verniki naj več¬
krat molijo k škofijskemu patronu za svo¬
jega škofa.

Župnija: Škofija je razdeljena v župni¬
je. Na čelu župnije je od škofa , poslani
župnik. On je duhovni oče svojih verni¬
kov. Njemu pomagajo v dušnem pastirstvu
duhovni pomočniki, namreč kaplani, eks-
poziti, beneficiati, vikarji in veroučitelji.
Župnik daruje vsako nedeljo in praznik
sv. mašo za svoje vernike.

Dobri verniki se tesno oklepajo cer¬
kvenega življenja v župniji. Pod župniko¬
vim vodstvom radi pomagajo pospeševati
versko življenje v župnijski družini, poseb¬
no v cerkvenih družbah in katoliški akciji.
Celokupna cerkvena občina mora skrbeti
za dušnopastirske potrebe, za vzdrževanje
cerkvenih poslopij in dostojno službo bož-

34

jo. Zato radi naklanjajo milodare za cer¬
kvene potrebe. Župljani naj dobro poznajo
zgodovino svoje župnijske cerkve in žup¬
nije. Pogosto naj priporočajo sebe in žup¬
nijsko skupnost župnijskemu patronu in
zaščitniku.

19. in 20. ura:

Katoliška cerkev v Jugoslaviji.

V Jugoslaviji zavzema katoliška cerkev
po številu članov drugo mesto. Vseh kato¬
ličanov rim. obreda je bilo 1931. 1. 5,217.847,
gršk. obreda 44.608; pravoslavnih 6,785.501;
protestantov 231.169; drugih krist. 23.544;
muslimanov 1,561.166; Židov 68.405; brez
konfesije 1.789.

V odstotkih je bilo 48.70% pravoslav¬
nih, 37.67 % katoličanov, 1.66 1  protestan¬
tov, 11.20% muslimanov, 0.5% Židov, 0.17%
ostalih.

Katoliška cerkev je upravno razdeljena
na nadškofije (5), škofije (15) in apostol¬
ske administrature (3). Nadškofije so v
Baru (barski nadškof se imenuje primas
Srbije), Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Za¬
dru.

Izmed nadškofij in škofij je na j več j a
zagrebška, ki ima več kot poldrugi milijon
duš, nato sledi lavantinska z nad 600.000
dušami; na tretjem mestu je ljubljanska,

35

ki ima nad pol milijona vernikov. Najmanj¬
ša škofija je v Kotorju (izpod 20.000 duš),
potem pa na Krku in v Skoplju.

IV. KRISTJAN V TRPLJENJU IN SMRTI
21. ura:

Trpljenje in nadloge.

Po božjem načrtu bi moral biti človek
na zemlji popolnoma srečen. Nobenega trp¬
ljenja bi ne bilo zanj. Toda Adam in Eva,
ki sta bila obdarjena s- prosto voljo, sta
zlorabila prosto voljo. Grešila sta, čeprav
jima je Bog jasno in strašno resno zagro¬
zil s smrtjo, ako bosta prestopila njegovo
zapoved.

Tedaj je poslal Bog trpljenje Adamu in
Evi. Pa ne samo njima. Grešila sta kot
praroditelja. Zato je zadela nesreča tudi
vse njihove potomce. Sv. pismo pravi: „Po
enem človeku je prišel greh na svet in z
grehom smrt na vse ljudi, ker so vsi v
njem grešili." Od izvirnega greha sem do¬
pušča Bog ljudem tudi trpljenje, da se
pokore za svoje grehe in dosežejo nebeško
plačilo.

Trpljenje kot sprava (pokora). Bolezen,
revščina in pomanjkanje so prvovrstna po¬
korila za podedovani greh. Kakor je Kri-

36

stus s svojim trpljenjem in smrtjo naredil
spravo z Bogom, tako hodimo tudi mi za
Jezusom na ta način, da bomo voljno spre¬
jeli nase trpljenje in zadoščali Očetu, ki
je v nebesih.

Trpljenje in nadloge so najboljša spra¬
va tudi za naše osebne grehe. Bog dopu¬
šča, da zadeva ljudi kazen za storjene
grehe. Dopušča trpljenje tudi za opomin
k poboljšanju in svarilo pred nadaljnjimi
grehi.

Trpljenje je šola kreposti. Pravičnemu
pošilja Bog trpljenje, ker ga hoče dvigniti
v kreposti in mu pripraviti večje plačilo.
Hoče odtrgati srce pravičnega od vsega ze¬
meljskega in nizkotnega in ga popolnoma
pritegniti nase. Dati mu hoče priliko, da
si bo z voljnim prenašanjem zaslužil ne¬
besa. Nudi mu priložnost, da zadosti za
časne kazni že tu na zemlji in se tako
izogne trpljenju v vicah. Ker katoličan ve,
da je vse trpljenje po božjem privoljenju,
ga sprejme vdano z mislijo: „Kar Bog stori,
vse prav stori."

Katoličan se v svojem trpljenju ozira
na nebeškega Trpina Jezusa, na njegovo
sveto Mater in zaupa na božjo pomoč. Iz¬
prosi pa si pomoč posebno z molitvijo in
sv. zakramenti.

Trpljenje prihaja iz greha. Ako zvesto
vršimo svoje dolžnosti in se vestno ogib¬
ljemo greha, preprečimo mnogo zla.

37

22. ura:

Bolezen.

Peta božja zapoved veže vse ljudi, tudi
bolnike, da skrbe za dušo in telo. Telo,
življenje in zdravje so dragoceni darovi,
ki nam jih je dal Stvarnik, da si zaslužimo
zveličanje. Bolnik mora vse storiti, da si
pridobi zdravje. Pravočasno mora iskati po¬
moč in poklicati zdravnika, katerega mora
ubogati v navodilih.

Nad vse je pa duša. Zato mora skrbeti
bolnik, da si zagotovi dušno zdravje in
zveličanje. Izroči naj se zaupno v božje
roke. Rad naj moli, posebno kratke vzdih¬
ljaje. Uredi naj s svojo vestjo, očisti svo¬
je srce, ako je potrebno, v dolgi spovedi.
Rad naj prejema Jezusa v sv. obhajilu.
Bolnik naj ne pozabi urediti svojih pre¬
moženjskih zadev, ako treba tudi z opo¬
roko.

Skrb za bolnika se nanaša tudi na telo
in dušo. Domači naj se spomnijo Zveličar-
jevih besedi: „Karkoli ste storili kateremu
mojih najmanjših bratov, ste meni storili.“
Nobena žrtev ne sme biti prevelika, ako
je treba bolnikov položaj olajšati. Radi
pomagajmo bolniku in delajmo dela usmi¬
ljenja. Z bolnikom moramo potrpeti in biti
obzirni. Obiski bolnikov naj bodo prisrčni
in kratki, brez vseh nepotrebnih razgovo-

38

rov, pač pa vzpodbudni. Za bolnikovo dušo
pa molimo in ga navajajmo k božjemu za¬
upanju. Pravočasno moramo opozoriti na
sprejem zakramentov za umirajoče.

23. ura:

Zakramenti za umirajoče.

Smrtna ura je odločilna za človeka. „Ka-
kor drevo pade, tako obleži." Srečno zad¬
njo uro si zagotovi katoličan s krščanskim
življenjem. Kakršno življenje, taka smrt.
Bolnik naj se pripravi za svoj prihod k
Bogu, Sodniku, s tem, da pravočasno in
vredno prejme zakramente za umirajoče.

Spoved. Bolnik mora pač uvideti, da je
lahko njegova bolezen smrtnonevarna in
da bo prišel pred sodbo božjo. Zato naj
sklene z Bogom mir, ako ga je žalil s smrt¬
nimi grehi. Ako so bile njegove spovedi
neveljavne v življenju, je potrebna dolga
spoved, katere naj ne zamudi. Pa tudi
malih grehov naj se bolnik izpove, kajti
božja sodba je silno natančna.

Sv. popotnica. Za dolgo pot v večnost
naj se bolnik okrepča s sv. obhajilom (sv.
popotnico). „Kdor je moje meso in pije
mojo kri, ima večno življenje in jaz ga
bom obudil poslednji dan."

Sv. maziljenje. Jezus opominja po a-
postolu Jakobu: „Je kdo med vami bolan,

39

naj pokliče duhovnike Cerkve in naj ga
v imenu Gospodovem z oljem mazilijo ter
nad njim molijo. In verna molitev bo bol¬
nika rešila in Gospod mu bo olajšal in če
je v grehih, mu bodo odpuščeni." Jezus je
postavil ta zakrament v dušno in telesno
pomoč težko bolnim.

Sv. maziljenje poveča bolniku posveču¬
jočo milost, očiščuje ga grehov, krepi ga
v skušnjavi in trpljenju, zlasti v smrtnem
boju in podeli mu tudi telesno zdravje,
če je koristno njegovi duši. V sv. mazi¬
ljenju se redno odpuščajo mali grehi in
časne kazni. Izredno pa se odpuste tudi
smrtni grehi: kadar se bolnik resnično ke¬
sa, pa se ne more spovedati.

Za bolnika je posebno tolažilen pape¬
žev blagoslov t. j. popoln odpustek ,za zad¬
njo uro.

24. ura:

Pokličimo duhovnika!

Ne odlašajmo predolgo v bolezni s pre-
videnjem, da more duhovnik podeliti samo
sv. maziljenje in še to morda že mrtvemu.
Sv. maziljenje podeli, ako je to dobro za
bolnika, tudi telesno zdravje.

Mirno pripravimo za bolnika sledeče:

1. Mizo pregrni z lepim belim prtom.
Na njem bo počivalo sv. Rešnje Telo in
sv. olje. Na mizo postavi:

40

2. na sredo križ in dva svečnika, zraven
lahko nekaj cvetja;

3. kozarec blagoslovljene vode z vejico
ali malim aspergilom;

4. kozarec navadne vode, da si z njo
duhovnik umije prste;

5. na krožniku krušno sredico in malo
soli, da si duhovnik otare prst, s katerim
pomazili bolnika,

6. na drugem krožniku šest kosmičev
bombaža, ali prediva,

7. brisačo,

8. pred mizo deni pručico.

Molče pričakujemo duhovnika, ko pa
pride z Zveličarjem, prižgemo sveče in ga
kleče počakamo s prižganimi svečami. Ko
stopi v sobo, reče: „Mir tej hiši!" Odgo¬
vore mu vsi: „In vsem, ki v njej prebivajo."
Nato pokropi bolnika in sobo, domači naj
zunaj molijo rožni venec, ko se bolnik
spoveduje. Ko mu podeli sv. Rešnje Telo,
kot zadnjo popotnico, se domači približajo
bolniku in s svetim spoštovanjem spremlja¬
jo obred.

Po zavžitju mazili duhovnik bolnika s
svetim oljem, ki se imenuje bolniško olje
in je prav tako kakor krstno olje in sveta
krizma, posvečeno na veliki četrtek od sa¬
mega škofa.

Domači naj kleče spremljajo obred sv.
maziljenja in poslušajo lepe in pomenljive
molitve, ki so nam zdaj, ko imamo slo-

41

venski obrednik, prav razumljive. Kjer je
mogoče, naj tudi odgovarjajo n. pr. pri
očenašu in drugih znanih molitvah.

Ako se bliža smrtna ura in je duhovnik
že odšel, naj domači prižgo svečo, ki je
bila blagoslovljena na Svečnico, v zname¬
nje žive vere bolnikove, po kateri upa do¬
seči pri Bogu usmiljenje in odpuščanje svo¬
jih grehov. Molijo naj molitve za umira¬
joče, katere dobe v „Družinskem molitve¬
niku" in ki bodo v veliko tolažbo bolniku,
ki sam ne more več moliti.

25. ura:

Skrb za umrle.

Ljudem je „določeno enkrat umreti, na¬
to pa sodba."

Skrb za duše umrlih. Duše priporočamo
neskončnemu usmiljenju božjemu. Pomaga¬
mo jim z molitvijo, z dobrimi deli in od¬
pustki, posebno z daritvijo sv. maše in sveti¬
mi obhajili. V knjigi Makabejcev beremo:
„Sveta in dobra je misel moliti za mrtve,
da bi bili grehov rešeni."

Skrb za telo umrlih. Vsakemu mrtvecu
se spodobi dostojen pogreb. Za kristjana
je na mestu samo pokop. Tudi Kristus je
bil pokopan. Prav isto je primerno in se
spodobi za kristjana. Tudi cerkveno pravo
tako zahteva.

42

Zato je razumljivo, da Cerkev prepove¬
duje sežiganje mrličev, ker nasprotuje na¬
vadi prvih kristjanov in je znak pripadno¬
sti svobodomiselstva. Katoličanom je pre¬
povedano pristopiti k društvu za sežiganje
mrličev (krematorij).

Skrbimo za pokopališče. Spodobi se, da
se pokoplje telo, ki je bilo pri krstu po¬
svečeno, v blagoslovljeno zemljo. Zato pa
Cerkev blagoslavlja pokopališča, kot zad¬
nja domovališča umrlih. Lepo imenujemo
pokopališče božjo njivo, ker bo telo od
tam vstalo k novemu življenju. Pokopališča
in grobovi naj bodo lepo oskrbovani.

26 . ura:

Po smrti.

Nekateri bi radi, da bi bilo s smrtjo
vse končano, pa ni. Tedaj se šele začne
pravo onostransko življenje.

Naše srce teži po srečni večnosti. Čut
pravičnosti zahteva večnost. Vera v večnost
je ukoreninjena v vsem človeštvu. Vsevedni
in neskončno resnični Bog nam slovesno
zatrjuje da je onostransko življenje: „In
hudobni bodo šli v večno trpljenje; pravični
pojdejo v večno življenje."

Duša v večnosti. Takoj po smrti stopi
duša pred božjo sodbo (posebna sodba).
Podati mora obračun o vseh mislih, bese¬
dah, dejanjih in zamujenih dobrih delih.

43

Po posebni sodbi pride duša v pekel, vice,
ali nebesa.

V pekel pride vsak, kdor umrje v smrt¬
nem grehu. Pogubljeni trpe v peklu nepo¬
pisne kazni. Na veke so ločeni od Boga, za
katerega so bili ustvarjeni. Neprestano jih
peče vest in muči neugasljiv ogenj. Na¬
mesto v družbi izvoljenih, morajo biti po¬
gubljeni v družbi hudobnih duhov in sicer
na veke.

V vice pridejo tiste duše, ki so sicer
v posvečujoči milosti, pa niso še zadostile
za svoje grehe, ali so umrle v malem grehu.
V vicah nimajo duše nobenega miru, luči in
pokoja. Trpe v ognju, dokler ne poplačajo
zadnje pare. Potem pa napoči zanje ura
svobode in slovesen vhod v nebesa.

V nebesa pride, kdor umrje v milosti
božji in je zadostil za grehe, ki jih je mor¬
da storil. Zveličani uživajo v nebesih več
veselja, kakor se da povedati. Gledajo Bo¬
ga iz obličja v obličje, ga ljubijo in se ra-
dujejo. Za vedno so obvarovani vsega hu¬
dega. Razen tega uživajo tudi druge ra¬
dosti, ki so primerne za njihovo poveliča¬
nje. Veselijo se svojega poveličanja v druž¬
bi Marije, angelov in svetnikov.

Ob smrti se duša loči od telesa in telo
se povrne v zemljo. „Spomni se človek, da
si prah in v prah se boš povrnil/'

Vstalo bo pa tudi telo. „Pride ura, ko
bodo vsi, ki so v grobovih, slišali glas bož-

44

ji. In kateri so delali dobro, bodo vstali k
življenju, kateri pa so delali hudo, bodo
vstali k obsodbi."

Po stajenju mrtvih pa bo splošna ali
vesoljna sodba, ki se imenuje tudi posled¬
nja sodba. „Takrat bo Sin človekov po¬
vrnil vsakemu po njegovih delih." „Ko pa
pride Sin človekov v svoji slavi in vsi
angeli z njim, takrat bo sedel na prestol
svojega veličastva. In zbrali se bodo pred
njim vsi narodi in ločil jih bo narazen,
kakor loči pastir ovce od kozlov; in po¬
stavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa
na levico."

Pravičnim bo rekel; ..Pridite blagoslov¬
ljeni mojega Očeta in posedite kraljestvo,
ki vam je pripravljeno od začetka sveta."
Hudobnim pa poreče: „Proč izpred mene,
prekleti v večni ogenj, ki je pripravljen
hudiču in njegovim angelom. Zakaj lačen
sem bil in mi niste dali jesti...“

Vesoljna sodba bo zato, da bodo pra¬
vični pred vsem svetom poveličani, brez¬
božni pa osramočeni in da bodo vsi ljudje
spoznali, kako dober in pravičen je Bog.
„V vseh svojih delih so spominjaj svojih
poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil."

Spiritisti hočejo priti v zvezo z duhovi,
pa Cerkev strogo prepoveduje vse te po¬
izkuse zaradi nevarnosti za vero svojih o-
trok.

45

Literatura, ki sem jo rabil pri sestavi
vsega dela:

Katoliški katekizem,

Katoliški verouk (Janko Mlakar),

Liturgika (Al. Stroj),

Zgodovina katoliške Cerkve (Al. Stroj),
Zgodbe svetega pisma (Panholzer),

Svetla pot (dr. Fr. Jaklič),

Sveto pismo,

Kristus kraljuj! (J. Kalan),

Družinski molitvenik,

Religionsbuch fuer katholischen Fortbil-
dungsschulen,

Religionsunterricht in der Fortbildungsschu-
le (Wolker),

Religiorissfunde (Frick),

Katechet erzaehlt (Fattinger),

Leben Jesu (Willam),

Leben und Gegenwart (Dehen),

Pregovori, reki in prilike (Šašelj),

Revije in dnevno časopisje.

46

KAZALO.

1. ura: Najlepša je mladost . . . 3

I. Življenje v milosti.

2. ura: Posvečujoča milost božja . . 5

3. ura: Posvečujočo milost božjo

izgubimo.6

4. ura: Izgubljeno milost božjo dobimo 8

5. ura: Ohranimo posvečujočo milost

III. Cerkveno življenje.

16. ura: Duhovniki..30

17. ura: Cerkev - organizacija ... 31

18. ura: Cerkev - organizacija ... 31

19. ura: Cerkev v Jugoslaviji ... 35

20. ura: Cerkev v Jugoslaviji ... 35

IV. Kristjan v trpljenju in smrti.

21. ura: Trpljenje in nadloge ... 37

22. ura: Bolezen.38

23. ura: Zakramenti za umirajoče . . 39

24. ura: Pokličimo duhovnika ... 40

25. ura: Skrb za umrle .....  42

26. ura: Po smrti., . 43

Literatura.46

Kazalo.47

48