MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upava: Maribor, Ooapoaka m. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 3406 Izhaja rasen nedelje In prašnikov vsak dan ob 10. uri / Velja meseOno prejeman v upravi aH po poiti 10 Din, doatavljen na dom 13 Din t Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani I Poitni čekovni račun SL 11.400
99
JUTRA
99
Paralela med Švico in Avstrijo
K VERZIJAM O PROGLASITVI NEUTRALNOSTI.
Zaradi svojega posebnega tamponskega položaja zavzema naša soseda Avstrija 2e od začetka ustanovitve 1. 1918. po-Sebno mesto v evropski politiki. Pred vsem je pa deležna snubljenj z vseh stra-n>. in cel kup je kombinacij, ki so bile napravljene z njo in njeno usodo. Na fni strani je znana nemška težnja po priključitvi Avstrije k Nemčiji (kar bi se "jlo gotovo že davno zgodilo, če ne bi “Ho budne pazljivosti Francije in deloma iudi držav male antate, zlasti Češkoslo-y?ške), na drugi so težnje Italije, ki bi 1° rada pridobila za svojo politiko v 5fednji Evropi, na tretji prizadevanja za Pripojitev k skupini male antante, na če-jrti težnje za nekakšno obnovitev prej-j^iega stamja, na peti za oblikovanje velike katoliške nemške države itd. Av-sirija je tako država, ki je vnešena več “di manj v vse politične račune srednje Evrope, naj se delajo kjerkoli in kakorkoli. pa morda tudi docela brez krčmaric Tega se ta naša severna soseda tudi *elo dobro zaveda In izkorišča svoj položaj kakor le more, skušajoč zadovoljiti Vse, bodisi z lepimi besedami ali pa s lojnimi dejanji.
Najnovejša kombinacija, s katero je te dui presenetil svet londonski dnevnik *Daily T e 1 e g r a p h« je pa neutrali-*acija Avstrije po zgledu Švice. Popolnoma nova sicer tudi ta kombinacija ni, Sai se je, dasi v malo drugačni obliki, Rjavila že pred leti, ko se je govorilo o Premestitvi sedeža Društva narodov iz ^neve na Dunaj. Takratna namera je pa Seveda propadla, ker je v boju bila Močnejša Ženeva. Nova pa je v obliki, ki jo opisuje omenjeni londonski list, ki pravi, da je ta načrt izdelala tajno fran-°°ska diplomacija. »Neues W i e n e r jjournal« in nekateri drugi dunajski usti pravijo sedaj sicer, da je londonska Vest docela iz trte izvita, a kdor ve kaj vse počne Francija, da bi Avstrijo oddvojila od Nemčije, bi skoraj prej verjel *Dally Telegraphu« kakor »Neues Wie-Journalu«.
In kakor vedno, tako kaže tudi ob tej Priliki Avstrija prijazen' obraz na vse strani. Dr. Dollfuss, avstrijski zvezni kancelar, izjavlja — seveda inoficielno da se Avstrija neutralizaciji ne bi profila, prav tako pa je tudi gotovo, da 2atrjuje za kulisami Berlinu svojo večno 2yestobo do »A nsch 1 u ss a« in Italiji, k’ je principielno proti neutralizaciji, da ostane blagohotno naklonjena Rimu in njegovim srednjeevropskim težnjam. Mi v izvedbo avstrijske neutralizacije, vsaj Naenkrat, še ne verujemo, zdi pa se nam kljub temu potrebno opozoriti na neka-
^^HaaHaaaiaiaiMHHaHaaaH^MgaHMia3aMMiBian^
tere važine momente in na razlike, ki obstojajo med Avstrijo in Švico. Švica je zgodovinska tvorba treh narodov, Nem-cev, Francozov in Italijanov, ki so zaradi sto in stoletne tradicije skupnega enakopravnega in popolnoma avtonomnega življenja prežeti do dna s svojo svobodoljubno švicarsko državno zavestjo in ne bi hoteli menjati svojega položaja z nobenim drugim. Nikoli se pri švicarskih Nemcih, Francozih in Italijanih še ni pojavila težnja za priključitev k Nemčiji, Franciji ali Italiji. Tudi v svetovni vojni, ko so se Nemci in Francozi ter Italijani in Nemci borili na frontah kot sovražniki, so živeli Švicarji teh treh narodnosti v svoji državi kot zvesti državljani svoje republike. Švicarski Nemci so po vsej svoji mentaliteti nekaj čisto drugega kakor ostali Nemci.
Če pa pogledamo sedaj v Avstrijo, vidimo, da so njeni prebivalci v prvi vrsti Nemci in šele potem Avstrijci. To bi o-stali tudi kljub vsej mednarodni neutralizaciji, in če bi bili kdaj postavljeni pred novo alternativo, je čisto gotovo, da bi jih našli docela na strani Nemčije. Mimo tega ni v Avstriji niti duha niti sluha o narodni strpnosti, bratstvu in liberalizmu, ki je najdragocenejša odlika neutral-ne Švice. Dasi so v Švici Nemci v veliki večini, jim niti na kraj pameti ne pade, da bi skušali izvajati kakršnokoli hegemonijo nad Francozi aili le Italijani, ki jih je številčno najmanj! Prav tako jim Je neznana težnja po potujčevanju. Odkar obstoja Švica, se ni ponemčila še nobena francoska ali italijanska vas ali narobe, Kakor pa obstoja Švica iz enega germanskega in dveh romanskih narodov, tako ie sestavljena tudi Avstrija iz enega germanskega in dveh slovanskih ljudstev. Res je sicer, da sta dela Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji pro-centualno dosti neznatnejša, kakor sta francoski in italijanski del v Švici, a zlasti koroški Slovenci, ki jih je de facto še vedno precej preko 110.000, so na svojem ozemlju avtehtoni in kompaktni ter so prejeli od najvišjih zastopnikov Avstrije 1. 1920. svečano zagotovilo, da bodo de-'ežmi enakih pravic kakor Nemci.
Kje je izpolnitev teh obljub? Koroški Slovenci so brez vsake šole, brez enakopravnosti njihovega jezika, brez svojega učiteljstva in uradnlštva in se, kjer se le da, nasilno in sistematično raznarodujejo! Podobnosti med Švico in Avstrijo ni torej nikjer, zato bi bila njena neutraliza-rija le slepilo, trenutna taktična poteza, ki bi jo oprvi priliki zamenjal izbruh pangermanstva!
Vojna v Aziji je neizbežna
VAŽNA SEJA ANGLEŠKE VLADE. VOJNI DOLGOVI. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. DOGODKI NA DALJNEM VZHODU.
LONDON, 20. januarja. Sinoči je I političnih krogih prepričanje, daje de-imela angleška vlada po Božiču svojo lo pripravljalnega
prvo sejo. Božični prazniki so biii mol če podaljšani za teden dni, sedaj pa je pritisk nalog, ki jih je treba rešiti, postal uprav ogromen in je postalo nadaljnje odlašanje nemogoče. V prvi vrsti so na dnevnem redu zunanjepolitična vprašanja, in sicer vprašanje vojnih dolgov, svetovne gospodarske konference in vprašanje vzhodnoazijskega konflikta. Tako Amerika kakor Anglija sta doslej vse preveč zanemarjali vprašanje vojnih dolgov in je sedaj napočil skrajni čas, da se vsaj prlčno pripravljalna dela in se pripravi materijal za pogajanja, ki bodo po 4. marcu, ker je jasno, da se meritorno delo ne more pričeti prej.
odbora v Ženevi sestanku konference več škodovalo kakor koristilo in ie samo še povečalo težave. Sedaj bo treba vse problem* vzeti v lastne roke.
Med vsemi vprašanji na Je nedvom «o najresnejši vzhodno-azijski konflikt. ker je Kitajska po zanesljivih vesteh, ki so prispele v London, sklenila na vsak način in z vso energijo upreti se japonskemu prodiranju ne le na dejansko kitaisko ozemlje, temveč tudi v provinco Jehol, kar pomeni neizbežno vojno. Ža sedaj ni dobil sir Simon v tem pogledu v Ženevi nika-kih novih instrukcij. S svojim včerajšnjim prihodom v London Pa Je imel sinoči na seji vlade priliko poročati
Kar se tiče svetovne gospodarske o položaju in so mu bile ob tej priliki konference, prevladuje v londonskih I tudi izdane nove instrukcije.
Hfrtenberg pred Drušvtom narodov
KOMUNIKE ZUNANJEGA ODBORA FRANCOSKE POSLANSKE ZBORNICE. IZJAVA DRŽAVNEGA PODTAJNIKA PIERREA COTA.
PARIZ, 20. januarja. Zunanji odbor poslanske zbornice ie objavil uradni komunike v zvezi z ekspozejem državnega podtajnika za zunanje zadeve 'Pierrea Cota glede tihotapljenja orožja med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. V tem sporočilu se zahteva, da se pokliče republika Avstrija ne glede na zadevno pojasnilo zveznega kancelaria dr. Dollfussa zaradi tihotapljenja orožja na odgovornost, ker
člen 134. senžermenske pogodbe določno prepoveduje vsak uvoz orožja in municije. Na seli zunanjega odbora je državni podtajnik Plerre Cot izjavil, da ie francoska vlada pripravljena pridružiti se korakom neposredno prizadetih vlad v Pragi, Bukarešti in Beo gradu, da se tako doseže brezpogojno spoštovanje mirovnih pogodb in ženevskega pakta. Vsa zadeva se bo obravnala tudi pri Društvu narodov.
Tragedija čete kitajskih borcev
NA GORI TAKUŠANU JE ZMRZNILO 380 KITAJSKIH VOJAKOV. JAPONSKA
IN DRUŠTVO NARODOV.
ŠANGHAJ, 20. januarja. Japonski pa-'rul|n! oddelki so našli na hribu Takuša-v bojnem ozemlju pred korejsko me-|°. kjer so atmosferske razmere zelo ostre 'a kjer je silen mraz, trupla 380 kitajskih v°jakov, oblečenih v kitajske vojaške "nlforme. Vsi vojaki so bili popolnoma Zmrznjeni. Večina teh žrtev je še stala v !|relsklh jarkih In držala puške v rokah. °otnneva se, da pripadajo nesrečneži lleki skupini 400 kitajskih vojakov, ki so J strahu pred Japonci še v preteklem <*®cembru pobegnili na vrh Takušana. Tu So se okrog 15 dni uspešno upirali Jakcem. Nato pa le objel tamkajšnje o-*enilje močen val mraza, ki je usmrtil kesrečne vo’ake. N°n?den ’r,r v°Iakov je osupnil Jappnce, ki so nato)
poslali na goro svoje patrulje, ki so odkrile le še zmrznjena trupla hrabrih borcev.
TOKIO, 20. januarja. Prvi tukajšnji komentarji o ženevskih diskusijah kažejo, da Japonska ni pripravljena revidirati svojega stališča naprara predlogu odbora devetnajstorlce. Japonska oporeka zlasti vsaki omembi nepriznanja Mandžukuo In pa temu, da bi se prvih 8 poglavij Lyt-tonovega poročila uporabilo za podlago reševanja kitajsko-Japonskega spora. Pri tem pa Japonska vendar priznava usluge Društva narodov s tem. da se prekliče
Dr. Beneš o revizionizmu
PRAGA, 20, januarja. Zunanji minister dr. Beneš ie Imel predslnočnlLm na shodu češkoslovaške narodno-so-cialistične stranke govor, v katerem se je bavil z znnanje-politlčnlmi lz-gledi za tekoče leto. Dr. Beneš je rekel, da bo letošnje leto prineslo razvoj revizionizma, obenem pa tudi raz pad revizionističnega tabora. To bo popolnoma odgovarjalo zahtevani pravice. Cela vrsta evropskih držav bo primorana odločno upreti se nadaljnjemu neprestanemu Igračkanju z ognjem. Prišel bo čas, ko se bo to povedalo jasno in glasno. Posledica tega bo, da bodo prišli neki evropski po litični krogi do spoznanja, da je treba napraviti obrat v revizionistični politiki. Mi se ne bojimo revizionističnega nokreta, ie končal dr. Beneš, In bomo zato v letu 1933. nastopali še Odločnejše, kakor doslej.
Nemška trgovinska bilanca
BERLIN, 20. januarja. Bilanca nemške zunanje trgovine izkazuje v preteklem letu presežek izvoza nad uvozom v znesku 1073 milijonov mark, dočim je znašal presežek izvoza nad uvozom v letu 1931. celo 2872 milijonov mark. V preteklem letu se je uvoz zmanjšal za približno dve milijardi mark, izvoz pa za približno pol milijarde mark. Po teh podatkih je torej aktivnost trgovinske bilance padla za 63%, skupni promet mednarodne trgovine pa za 60 96.
IZBRUH KRAKATAUA.
LONDON, 20. januarja. Iz Seranga poročajo: Vulkan Krakatau je pričel
vabilo Združenim državam In Sovjetski  _________________  ■	x.-	.......
uniji, da sodelujeta v odboru devetnajsto- i zopet bruhati. Iz žrela se vale ogrom rice.
Oton Habsburg s Berlinu
BERLIN, 20. januarja. Bivši avstrijski prestolonaslednik Oton se mudi že 14 dni v Berlinu in stanuje v stanovanju barona Perelre, ki je izjavil poročevalcu lista »Neue Freie Presse«. da je prispel princ Oton v Berlin zgolj v studijske namene in se bo pripravljal na doktorat na juridični fakulteti. Oton biva v Berlinu pod Imenom vojvoda Iz Bara. Spremlja ga njegov učitelj in dvorjanik grof Degenfeld. Nje-govo bivanje ni združeno z nlkakšni-ml političnimi nameni in Živi Oton zelo osamljeno življenje.
ZA 40-URNI DELAVNIK.
ŽENEVA, 20. januarja. Mednarodna konferenca za 40-urni delavnik je po obširni razpravi o zadevnem italijanskem predlogu sprejela resolucijo, ki jo je sklenilo in podpisalo sedem držav. Angleška delegacija je glasovala proti resoluciji in je predlagala razpravo o 44-urni konvenciji. Predlog je bil postavljen na podlagi, da se plače ne bodo znižale z redukcijo delovnih ur.
IRSKA VOLILNA BORBA.
LONDON, 20. januarja. Volilna borba na Irskem je v polnem razmahu. De Va-Iera se je v svojih dosedanjih govorih stalno držal le gospodarskih vprašanj in se ni mnogo dotikal vprašanja neodvisnosti Irske. Zato pozivajo pristašj bivšega predsednika vlade Cosgravea predsednika de Valero, naj se izjavi, kaj bo storil v primeru, da zmaga. Zahtevajo od njega točno Izjavo, ali bo takoj proglasil republiko, ali bo počakal za to
‘ne množine lave, Pepel in lavo bruha ugodne priložnosti. Nove volitve bodo vulkan do višine 1300 metrov ,24- januarja-
Sfrtn 2
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
—nmgi—j—|——
V M aritorii, dne 20. L 193;/.
Dnevne vesti
HIŠNI POSESTNIKI IN ODDAJALCI SOB! Vsak dan se oglašajo v upravi »V e-černika v Gosposki ulici 11 nešteti interesenti, ki nas sprašujejo, če imamo naslove praznih stanovanj In sob. Ker pa oglašajo prazna stanovanja in sobe v našem listu le redki hišni posestniki in oddajale! sob, jim žal ne moremo vedno postreči, zlasti pa ne z zadostno izbero! Na drugi strani pa vemo, da je vedno več stanovanj in sob praznih po več tednov in celo mesecev. Izguba je tu dvojna, za lastnike in najemnike. Vse to se da odpraviti takoj, če hišni lastniki in oddajale! sob takoj javijo svoja stanovanja odnasno sobe v naših »Malib o g 1 a s i h«, ki so najcenejši. Oglaševanje v edinem mariborskem slovenskem dnevniku mora imeti največji uspeh, ker oni, ki iščejo stanovanja in sobe, so do malih izjem le Slovenci!
Finančni odbor mestne občine je na zadnji svoji seji sprejel nekatere sklepe ožjega odbora za proučevanje mestnega proračuna za letošnje leto. Odbor bo nadaljeval svoje delo v ponedeljek 23. im.
Rojstni dan kraljeviča Tomislava. Včeraj, na rojstni dan kraljeviča Tomislava, je bila v dvorni kapeli v Beogradu služba božja z molitvami za srečo in zdravje malega kraljeviča.
Praznik bogojavljenja so včeraj slovesno praznovali verniki pravoslavne cerkve. Ob 9. uri je bila v kapelici v Melju služba božja, ki jo je opravil višji svečenik g. prota Trbojevič. Po cerkvenem opravilu je krenila procesija na .Trg svobode, kjer je bila blagoslovitev vode. — Slavnostne procesije se je udeležilo lepo število vernikov.
Davčno predavanje za obrtnike. V torek 24. januarja 1933 ob 20. uri bo predavanje o sestavi davčnih napovedi za pridobnino hi poslovni promet v lovski sobi hotela »Orel«. Skupna obrtna zadruga vabi svoje člane, da se predavanja v polnem številu udeleže, Odbor.
	| 1. II. 1933 i	
	PLANINSKI PLES i V UNIONU	
Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo v banovinski trs-nici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru bo od 1. marca do 30. novembra t. I. V tečaj se sprejme omejeno števiio dovolj razvitih in zdravih kmetskih in viničarskih mladeničev v starosti nad 16 let. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno oskrbo in na mesec 50 Din za nabavo potrebnih učil. Lastnoročno pisane in s 7.50+25 Din kolkovane prošnje, opremljene s krstnim listom, domovnico, odpustnico ljudske šole, zdravniški,m iz-pričevialom, nravstvenim izpričevalom in izjavo staršev, da pustijo prosilca ves čas v tečaju, je treba osebno oddati do 20. februarja upravniku banovinske trs-nice in drevesnice v Pekrah, pošta in železniška postaja Limbuš pri Mariboru.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu bo v soboto 11. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Priznanje vzornim vinogradnikom ih sadjarjem. Upravni odbor Mariborskega tedna je izročil te dni nekaterim vinogradnikom in sadjarjem krasne diplome kot priznanje za vzorno razstavljeno blago ob priliki zadnjih jesenskih prireditev. Diplome so prejeli: Srečko Krajnc, veletrgovec s sadjem v Pesnici; Josip Videmšek, trgovec s sadjem v Mariboru; Juro Fokter, trgovec s sadjem v Mariboru; »Drava«, lesna industrija, Mari-bor-Melje; Selekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru; nadalje: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru; Josip Mursa, veleposestnik iz Krapja pri Ljutomeru; Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru; Pugel & Ross-mann, veletrgovina z vinom v Mariboru; Clotar Bouvier, veleposestnik iz Gornje Radgone; dr. Franc Glančnik, veleposestnik v Mariboru; Karl Haus-maninger v Mariboru; Uprava graščine Ormož; Josip Ornig, vleposestnik v Ptuju; J. & R. Pfrimer, veletrgovina z vinom v Mariboru; Franc Zemljič, vele-
Petefe - Svengalifev humoristični večer v VeSiki kavarn«
V nedeljo gostuje g. Povha
posestnik v Mariboru; Anica Ašičeva. veleposestnica v Mariboru; Jelka Sem-čeva, veleposestnica iz Hoč; dr. Miroslav Ploj, senator in veleposestnik v Mariboru;, dr. Ferdinand grof Attems, veleposestnik iz Slovenske Bistrice: Oskrbništvo knezoškofijskih posestev na Betnavi; Lina Robičeva, posestnica iz Limbuša; Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah; Adalbert Gusel, veletrgovec v Mariboru; ing. Franjo Pahernik v Vuhredu in dr. Franjo Lipold. žu-
Narodne gledališče
Repertoar.
Petek, 20. januarja: Zaprto.
Sobota, 21. januarja ob 20. uri: »Celjski grofje«. Delavska predstava. Znižane cene.
Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: »Maks in Moric«. Otroška predstava. — Ub 20; uri: »Grofica Marica«. Prvič v sezoni.
Ponedeljek, 23. januarja; Zaprto.
Torek, 24. januarja ob 20. uri: »Grofici Marica«. Red A.
Mariborsko gledališče. »Celjski grofje«,
izredno uspela Kreftova zgodovinska drama se uprizori v soboto, 21. t. m. kot prva delavska predstava tekoče sezone. Veljajo znižane cene. — Otroška pred stava bo v nedeljo. 22. t. m. ob 15. uri* Ponovili bodo cesek) otroško igro s pe* tjem, plesom ;in godbo »Maks in Moric«* Pri obeh dosedanjih' predstavah je bilo gledališče polno hi je deci igra splošno ugajala. — Letošnja premiera »Grofico Marice«, popularne in; še vedno .zelo pri* vlačne Kalmaarove operete, bo v. nedeljo 22. t. m. zvečer. Letošnja uprizoritev, jo na novo naštudirana in je tudi zasedba deloma nova.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti. razdraženosti sezite takoj po staropr.eiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov, v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo* da je »Franz jošeidva« voda izborno u-činkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz JoseSova« voda se dobi v-.vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V nedelgo22.1.	ob	po	B	15.	u
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Gustav Jelenc, pekovski mojster na Pobrežju in Katarina Lupše-jeva, kuharica; Frančišek Šeruga, viničarjev sin in Regina Borovnikova, viničarjeva hčerka, obe iz Košakov; Ivan Skačej, ključavničar državnih, železnic in Hilda Fritzova, tkalka, France Pukšič, mizar in Marija Regorškova, delavka; Henrik Vertič, monter in Angela Lopičema, šivilja ter Friderik Gornjak, mizarski mojster na Pobrežju in Julijana Rav-ševa, šivilja. Bilo srečno!
Nov grob. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je umrl obče zntni in priljubljeni posestnik in upokojeni učitelj g. Alojzij Kristl. Pogreb ljudomilega pokojnika bo v nedeljo ob 14. uri na domačem pokopališču. Naj mu bo ohranjen časten spomin. Žalujočim ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa. V preteklem tednu so umrli v Mariboru: Leopold Kovačič, sin tovarniške delavke, 3 mesece; Alojzij Vake, vpokojeni poštni uslužbenec, 64 let; Štefka Cvetkova, hči paznika iz Hoč, 3 leta; Marija Stoper, vdova, 86 let; Aleksander Prah, sin preglednika finančne kontrole v p., 7 let; Ivan Korjnik, delavec, 36 let; Rozalija Zohrerjeva, vdova v Radvanju, 67 let; Marija Bohmova>, žena uradnika, 58 let; Ivana Cehner, mestna uboga, 85 let in Josipina Klavora, zasebnica, 98 let. N. p. v m.!
Želite vitaminov?
Kupite Jaffa pomaranče! Dobe se v vseh spece-ljj. trgovinah. Glavna zaloga Miioi Osat Matlboi
Na mnoga vprašanja sporočamo, da
priredi ISSK Maribor tudi letos svojo pri ljubljeno tradicionalno predpustno redu-to, in sicer dne 28. februarja v »Unionu« pod geslom »Bohemska noč«.
Nož vrajiil
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 20. januarja ob 20.15 čita pisatelj dr. Makso Žnuderl svoje »Satirične novele«.
Mariborski pododbor Združenja rezerv nih častnikov in bojevnikov, poziva svoje člane, da se udeleže 7. redne letne skupščine, ki bo v nedeljo 5. II. 1933. v dvorani hotela »Zamorec«, Maribor, Gosposka ulica.
Brezplačne avtobusne legitimacije. Ravnateljstvo Mestnega avtobusnega prometa nam javlja, da so brezplačne legitimacije za leto 1932, katerih veljavnost je potekla 31. XII. 1932, veljavne samo še do vključno 31. I. 1933.
Lastniki motornih, fijakerskih, polfija-kerskih vozi! in koles se opozarjajo na dolžnost vsakoletne prijave, ki se sprejemajo med uradnimi urami v sobi štev. 18 II. pri tukajšnji mestni policiji
Lovce in strelce opozarjamo, da priredita Lovsko društvo in Strelska družina v Slov. Bistrici v soboto 21. t. m. ob
30.30	v prostorih Okrajne hranilnice, lovsko in strelsko veselico. Ker ugibajo mnogi strelci in lovci, ki bi se veselice radi udeležili, kako tja in nazaj, bodi sporočeno, da bo vozil pri dovoljnem številu udeležencev avtobus Mestnega avtobusnega prometa iz Maribora, Glavni trg, ob 1930. Nazaj pa kadar bodo udeleženci to zahtevali. Cena vožnji tja in nazaj je zelo minimalna in stane samo Din 15. Prijave za vožnjo sprejema upravnik Reja v Mariboru, Gosposka ulica 11, tel. 2455.
Hišni posestniki! Vsi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 22. tm. ob 9. uri dopoldne v pritlični dvorani hotela Orel.
Celjska posojilnica d. d., podružnica Maribor, je znižala s 1. januarjem 1933. obrestovan je vlog za 1%.
Nedeljski smuško turni tečaji. H. turni tečaj Zimsko-sportnega odseka SPD v Mariboru bo v nedeljo 22. t. m. Odhod v soboto ob 13.18 in 18.30 do Brezna, od tam s sanmi in skijbringom v Ribnico. Prva skupina prenočuje na Senjorjevem domu, druga pa na Pisniku (1120) uro hoda od Ribnice. Da bodo zamogli udeleženci teh turnih tečajev zmagovati bodoče večje in daljše ture, je za ta turni tečaj predvidena celodnevna praktična smuška šola. Tečajniki bodo po klasifikaciji njihovih zmožnosti v obvladanju smučk dobili oceno in po dobljeni oceni razdeljee v razne skupine, zato priporočamo udeležbo starim in novim smučarjem. Informacije glede vožnje, prenočišča in prehrane se dobe v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, tel. 2122. Vodja turnega tečaja je inž. E. Rungaldier.
Dvodnevni kletarski tečaj bo v petek in v soboto 3. in 4. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen tem bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od H. do 18. ure.
pan in veleposestnik v' Mariboru; Združenje sadnih ckspprferjev, ki se je pod vodstvom neumornega predsednika g. Srečka Kranjca, in s pomočjo gg. Ambrožiča in Kramerja posebno potrudilo za vzorno organizacijo sadne razstave in vrtnar mestnega olepševalnega društva g, Borovka, ki -je zunanjo dekoracijo razstavnih prostorov tako srečno rešil.
Dobermanova ženitev. Prestrašeno je pogledal .sinoči prevoznik S. na Tržaški cesti, ko si je neki doberman sam odprl kuhinjska vrata in prišel v vas k njegovi psici. Ker gospodarju to ni bilo po volji, je spodil kosmatega snubca iz kuhinje.
Anny Ondra Hermann Thimis
1
Razžaljeni vasovalec pa je pri tem planil na gospodarja in ga dvakrat pošteno ugriznil v dešno roko in pobegnil. Na dvorišču je ugriznil še šoferja, na cesti pa~ nekega železničarja, ki je slučajno prišel mimo. Gospodar je pozneje ugotovil, da je popadljivi doberman last nekega gozdnega čuvaja.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Tukajšnja krajevna organizacija JRKD »Za-dravje« je imela v nedeljo 15. t. m. redni mesečni članski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan. Med drugim se je zlasti obsojal nastop dr. Korošca ter napad na Sokola v Pastirskem listu. Ministrskemu predsedniku smo odposlali zadevno protestno brzojavko. Občni zbor organizacije bo v nedeljo 12. febr. v gostilni g. Herga pri Sv. Miklavžu ob 2. popoldan.
Grajski kino. Od danes dalje krasen zvočni velefilni: »Scampolo«, po istoimenskem gledališkem delu z Dolly Haasovo in Paulom Horbigerjem v glavnih ulbgah. »Scampolo« (Za groš ljubezni), je krasen gracijozno vesel film, ki se bo sigurno vsakomur prav dopadel. Pripravlja se veliki film o športu in ljubezni: »Alpski raj« (Ljubezen v snegu. Pustolovščina v Engadimu).
Kino Union. Od petka dalje prvovrstna vesela opereta »Noč v raju« s šarmantno Anny Ondro in ljubljencem žen Herman nom Thimigotn, Ralphom A. Robertsom, Erno Moreno in Greto Natzlerjevo. Film poln temperamenta in lepe glasbe; najboljša veseloigra zadnjih mesecev. — Pripravlja se film iz dunajskega milieua: »Straussov valček« z Gustavom Ftrohli-.cboin,
V T
Grajska klet. Drevi sveže morske ribe: brancini, orade, barboni, trilie, calamari ir. sardele.
Usmiljena srca prosi 63 letni bivši tr* Šovec, ki je v tako veiiki stiski, da nima niti več najpotrebnejših’ sredstev za obstanek, za podporo, da bi mu bilo mogoče preživljati se in da ne bo deložiran. Uprava .lista sprejme-radevolje naklonjene denarne podpore.	;	'	:
Ribji trg. Današnji ribji trg je bil srednje založen. Precej-je bilo rib iz domačih vod, ki so jih prodajali po 10 Din kg. — Morske ribe so prodajali: sardelice po 12 Din, mole po 24 Dim, kalamare in bor-tone po 28 Din, morske jegulje pa po 16 Din kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal barometer pri 12.6 stopinjah 734.2, reduciran na ničlo pa 732.6; .termometer je kazal ob 7. uri 0.9 stopinj nad ničlo; relativna vlaga 81; snega je padlo v pretekli noči in včeraj 51 milimetrov; veter: severozahodnlk. -« Solnce vzhaja ob 7.33, zahaja pa ob 16.49. Mesec vzhaja ob 0.38, zahaja ob 10.41.
Najzabavnejša opereta danes v I
KINU UNIONi|
Nezgoda kapelnika Schonherrja. Kapelnika železničarske godbe gosp. Maksa Schonherrja je doletela včeraj popoldne v stanovanju v Tomšičevem drevoredu huda nesreča. Po nesrečnem naključju je padel po stopnicah , in ši zlomil rebra. Poklicani reševalci so ponesrečenega kapelnika prepeljali v sanatorij dr. Ipavca*
Drobna policijska kronika. Sinoči je policija aretirala neko tatinsko Jožico in nekega Franceta S., ki je osumljen, da je nevaren tuji lastnini. Oba sta romala v policijske zapore in bosta izročena naj-brže še sodišču- Prijavljeni pa so bili trije razgrajači in pretepači, dva Franceta in neki Marko.
Ukradeno kolo. Posestniku Ant. Eferlu iz Zgornje Sv. Kungote je včeraj popoldne odpeljal nekdo izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Anker«, vredno 500 Din.
Pes pod kolesi avtobusa. Ko je krenil včeraj popoldne mestni avtobus z Grajskega proti Glavnemu trgu, se je zagnal v Vetrinjski ulici pod avtobus večji pes, ki so ga kolesa namah zdrobila. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bil P®* last kavarnarja Klešiča,
Problemi ureditve Maribora
REGULACIJA ALEKSANDROVE CESTE IN ZAZIDAVA STAVBIŠČA PRI DRŽAVNEM MOSTU.
Za letošnje leto se pripravljajo v našem mestu razne regulacije, ki so bile že davno nujno potrebne. Kakor je bilo že sklenjeno, bo prišla prva na vrsto Aleksandrova cesta, ta najvažnejša prometna žila Maribora na levem bregu DTave. Načrt določa, da se ta cesta preuredi na ta način, da ne bo tako neenotna kakor Je sedaj in da dobi tudi širše asfaltne fobnike. Ta načrt je vsekakor vreden vse ^nva-le, vendar se nam pa zdi nujno posebno opozoriti na dve zadevi, na vhod * Cvetlično ulico in na severni del ceste ®ed Prešernovo ulico in Trgom svobode.
Sedanja vdrtina izhoda Cvetlične uli-b® mora absolutno izginiti, kar se pa •diko zgodi samo na ta način, da se se-yerni del te ulice položno dvigne. Za to t® seveda potrebna odstranitev sedanje B^liČne hiše na vzhodnem oglu pod hi-“° »Feniksa«. Ta naj se podere in zgradi moderna vogalna stavba, ali pa naj •o kupi mestna, občina potom dogovora odnosno ekspropriacije ter podre. Brez je trajna regulacija Aleksandrove Ceste nemogoča in bi bila samo polovi-^tsko krparenje!
Druga pereča zadeva je vprašanje ure-•tve izprehajališča od Prešernove uli-Ce do Trga svobode. To sprehajališče se •Bora seveda asfaltirati, nikakor se pa ne smejo posekati kostanji. In to iz dveh Tazlogov: prvič, ker bi se s tem odstra-B.Ha naravna kulisa, ki zakriva direktnemu pogledu nizke stare in neenotne stavbe pivovarne Union in bi ta del ceste v t®m primeru kvaril vse estetsko lice, Bftigič pa, ker bi bilo sprehajališče po-*®ti brez sence kostanjev neuporabno.
Zadevni sklep, ki govori o odstranitvi kostanjev, se mora torej spremeniti. O tem so si edini vsi Mariborčani, ki se zanimajo za zunanji izgled svojega mesta!
Mimo tega se je pa pojavil v zadnjem času še neki predlog, po katerem naj bi se zgradila med državnim mostom in novo Bergovo palačo na Glavnem trgu trž nica za mesarje, slaninarie itd. Stroški so preračun jeni na okoli 800.000 Din.' Ta predlog je docela zgrešen, kar se je naglasilo tudi o priliki nedavnega komi-sionelnega ogleda. Na ta prostor spada velikanska palača, ki bi zaključila južno fronto novega dela Glavnega trga. Če bi se sedaj postavila tam nizka tržnica., bi bilo za dolgo dobo onemogočeno zidanje take palače in fronta bi ostala nesklenjena.
Možna sta zato tu samo dva idealna izhoda: da dobi občina zasebnika, ki bi zgradil tam palačo, ki bi imela v sutere-nu projektirane tržnice in mu zato da brezplačno na razpolago stavbišče in sklene z njim primerno zadevno pogodbo. ali pa da zgradi -veliko splošno tržnico, kakor jo je zamislil arh. Czeikc Druga solucija je spričo sedanje finančne krize zaenkrat absolutno nemogoča, izvesti bi se pa morda dal prvi predlog. Občina naj se zato odloči zanj in poišče zasebnega interesenta, ki bo gotovo rad sprejel ugodne pogoje in nam morda še letos postaivil primerno stavbo, ki bo občini v korist, mestu pa v okras. Prepričani smo, dia bo naletel ta predlog na vseobče odobravanje mariborskih meščanov.
Naši javnosti!
Izjava vojnih prostovoljcev.
Navdušenje, ki je privrelo iz globine src celega našega naroda, ko se je ures-Bičil naš stoleten sen, da smo Slovenci ?druženi s svojimi krvnimi brati Srbi in rfrvati pod svobodno streho skupne narodne države, se še ni prav poleglo, ko Ponovno čujejo glasovi, da hoče strankarska zagrizenost razdeliti brate, ki si Prizadevajo, da v medsebojni ljubezni in ^Polnem bratskem sporazumu, z vso Požrtvovalnostjo dogradijo močno, nedeljivo, nam vsem sveto Jugoslavijo.
Radi tega obsojamo vojni dobrovoljci, ki smo sodelovali pri osvoboditvi in Bstanovitvi naše kraljevine Jugoslavije s svojo krvjo in s kostmi tisočev naših Bajboljših padlih vojnih tovarišev, z gnusom v srcu takšno početje, ki poskuša Bmajati v narodu vero v stabilnost naše ^a\e m izpodkopavati njene temelje. Zlorabljati to največjo svetinjo našega!
Parada v dnevni politični borbi katere- j ' leksander I.
koli politične smeri, je največja žalitev svetlega spomina vojnih žrtev celokupnega našega naroda.
Zato odklanjamo vojni dobrovoljci najodločneje takšno početje, ki ustvarja razdor med brati v času, ko mora biti nam vsem skupna in najvažnejša naloga čim najhitreje ozdraviti težke gospodarske rane, na katerih krvavi ves naš narod. Samo z vzajemnim ustvarjajočim delom na ozdravljenju in zboljšanju gospodarskega in socialnega stanja moramo računati, da pridemo čimpreje do blagostanja, ki ga tako željno pričakuje aaš toliko preizkušeni narod.
Slovenci! Samo složni in edini s svojimi brati Srbi in Hrvati bomo v stanju ohraniti in okrepiti svojo državno samostojnost v močni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji. Nesložni in razcepljeni pa bi postali zopet podlaga tujčevi peti.
Živela edina in nedeljiva kraljevina Jugoslavija!
Žive! njen ustvaritelj Nj. Vel. kralj
Združitev gostilničarskih zadrug
Ustanovni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug za dravsko banovino v Ljubljani.
. Z ustanovitvijo enotne zveze gostilničarskih zadrug za vso Slovenijo so ures-ničeiia prizadevanja posameznih zadrug, ki so stremele po enotnem forumu z lipi ivno in močno besedo pri reševanju raznih stanovskih interesov. V ta namen se je zbralo v torek v Ljubljani okrog 130 delegatov posameznih zadrug.
Občni zbor je vodil predsednik ljubljanske zveze. Po tajniškem poročilu je povzel besedo g. Gjuro Valjak, ki je na-glašal, da je rešitev gostiličarskega stanu v državi, posebej še v Sloveniji, le v krepki skupni zvezi. Potrebno je, da prične nova zveza resno delovati in če bo delo nesebično in bo zveza ščitila interese vseh gostilničarjev, ne glede na posamezne pokrajine, jo bo vsak gostilničar prav rad podpiral. Njegova izvajanja so sprejeli navzoči zborovalci z velikim odobravanjem.
Po poročilu likvidacijskega odseka bivše Zadružne zveze za ljubljansko oblast so bile volitve zvezinega širšega in ožjega odbora. Širši odbor tvorijo vsi predsedniki posameznih zadrug, odnosno njihovi namestniki in je bilo po pravilih potrebno izvoliti še šest delegatov. Izvoljena sta bila za Maribor kavaroar Aleksander Klešič, za Mursko Soboto pa kavarnar Fran Sošič.
Pri volitvah ožjega odbora je hil soglasno izvoljen za predsednika nove Zveze g. Ciril Majcen iz Ljubljane, za podpredsednika pa g. Gjuro Valjak. V odbor jo bil poleg drugih izvoljen tudi Aleksander Klešič, za namestnika pa Josip Povodnik.
Pri sklepanju o proračunu zveze za letošnje leto je bilo določeno, da prispeva vsak član za kritje stroškov zaenkrat znesek 35 Din, o končnem proračunu pa se bo sklepalo na sejah odbora.
Za tajnika nove zveze in za vodjo pisarne je bil izbran g. Anton Pet el n, tajnik bivše mariborske zveze.
Prečrtanih je bilo nato- več resolucij, ki so bile soglasno sprejete. Prihodnji občni zbor zvezo bo v Celju, v bodoče pa vedno v kakem drugem večjem mestu Slovenije.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Hoče je imelo svoj etni občni zbor v dvorani Sokolskega doma 15. t. m. O tvoril ga je starosta br. Anton Flis, V kratkem nagovoru je pozdravil župnega delegata br. Tomažiča, zastopnika razvanjske čete br. Ljudevita šijanca ter vse navzoče. Zahvalil se je odboru ter vsemu članstvu za delo preteklega poslovnega leta ter priporočaj isto vztrajnost tudi za v bodoče. Preči-
tahje- nato poslanico SKJ, katero so vzeli vsi navzoči z vidnim odobravanjem na znanje. Iz poročil posameznih funkcionarjev se je razvidelo agilno društve-uo delovanje. Imeli smo 6 gledaliških predstav., 1 akademijo, Tyrševo proslavo, proslavo 1. decembra ter več raznih predavanj. Telovadčče članstvo je sodelovalo pri okrožnem zletu na Teznem, pri župnem zvezdnem teku, pri okrožnih tekmah v odbojki ter pri župnih lahkoatletskih tekmah. Priborilo si je dvoje župnih prvenstev ter dve diplomi. Občni zbor je sprejel resolucijo, s katero najostrejše obsoja protidržavno rovare-nje gotovih političnih ljudi ter protisokol-sko poslanico katoliškega episkopata.
Društvena uprava je ostala za bodoče leto skoraj neizpremenjem. Na novo je bil izvoljen za načelnika br. Ernest Rečnik,- za pod načelnika* br. Anton Vodenik ml., za blagajničarko sestra Franja Vaupotič ter za tajnico sestra Štefanija Flis.•; Občni zbor je bil zaključen ob izredno lepi udeležbi v najlepšem soglasju.
Smučarski odsek Sokola Studenci priredi v nedeljo 22. t. m. svojo prvo smučarsko tekmo za prvenstvo društva. Start bo ob 10. uri pri Ruški koči. Člani sosednih sokolskih društev lahko tekmujejo izven konkurence. Prijave sprejema društvo do vključno 20. t. m.
Sokolsko društvo Študenti pri Mariboru poziva vse članstvo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 23. t. m. Ob
18.30	v Sokolskem domu. Dnevni red: 1. Črtanje pastirskega lista. 2. Kritika*. 3. Ukrepi proti temu. Sestanek je obvezen!
Veriga na odru Sokola Maribor HI. Jutri v soboto ob 19. uri priredi dramski! odsek Sokola Maribor III. v krčevinski šoli Finžgarjevo dramo »Veriga«, v režij** br. Sentočnika. Sokoli in prijatelji iskre-* no vabljeni. — Zdravo!
Dvakrat dvojčki v enem letu. ,
»United Press« poroča iz Chicaga sed-: zacionalno vest, da je postala gospa Marija Colsonova*, ki je stara komad 25 let,-četrtič mati v enem samem letu. Lani* je rodila dne 31. januarja dvojčke, dečka' in deklico, okrog Božiča pa je dala življenje zopet dvema normalno razvitima in živima otrokoma.	t
o
»Mojo mamo slika slavni umetnik!« »Ah, kaj bi to. Moja m«w> m .vsako ; tro slika kar sama.«
Leon Lainbry:
Nepristni kozak
‘Ubogi fant, govorila sem s tvojim °ratom, ki smo ga dohiteli včeraj, pre-Cei oprezno, in nisem uspela. Vprašala setn ga v smehu, kaj bi naredil, če bi *Vedel, da si pobegnil Iz Pariza in pri-za njim na Poljsko. Odgovoril mi je, Ce bi se to zgodilo, da bi te pri tej priči s prvim sprevodom poslal nazaj svojemu Prijatelju Robinu.«
»Torej me nočete več pri sebi.«
»Jaz bi že. ampak po tem, kar mi je Povedal polkovnik, to skoraj ni mogoče. Najbolje je. če se pridružiš jadrniku 'Marchalu«, ki odpotuje zjutraj ob sed-Jpih. Jaz sama pa ostanem v Draždanih *jer moj mož ne mara, da bi hodila Še dalje za njim.«
»Že prav, sestrična,« je odvrnil Raoul se mu ni zdelo primerno ugovarjati *Da pojdem«.
Drugi dan je zares odrinil. Ni se pa Bppotil z »Marchalom« proti Parizu, tem Ve2 odločno krenil proti Rusiji.
. »Na Francosko se ne vrnem.« si je de-»ne maram, da bi imeli za otročaja! Mto dospem v Moskvo, in to bom . . „ •he bo Lucien rač moral obdržati pri ^®bi,«
Prul (]«■>--.' v ; )--ptv'Vrli brez. d°gQdkov. Raoul ic nosil popotno opra-
vo, čez katero je vrgel dolg plašč. Orni slil si je bil seveda nahrbtnik, kjer je imel svojo zalogo. To je bilo potrebno, kajti ravna in neprijazna pokrajina je bila videti neobljudena. Žive duše ni bilo na izpregled, nobenega dima nad redkimi strehami, ki so se dvigale po teh samotah.
Raoul je izlahka pobiral stopinje za vojsko, sled so mu kazali razni ostanki.
»Niti enega ranjenca!« je pomislil dečko, »v Moskvo poidemo z zmagoslavjem in jaz bom poleg!«
Ta misel ga je navdala z veseljem in še na kraju pameti mu ni bilo, da bi se bil vprašal, kako daleč je do mesta.
Po štirih ali petih dneh pa se je položaj izpremenil. Raoul je kdaj in kdaj uzrl jezdece na obzorju. To so morali biti vojaki, zakaj imeli so sulice, in spomnil se je kozakov.
Te tolpe so vznemirjale našo zadnjo stražo, zato je Raoul skoro naletel na
mrtvece.
Eni so nosili francosko uniformo, diru-gi pa kozaško opravo, To mu je navdahnilo načrt. Približal se je truplu mladega ruskega častnika in mu z. drhtečim srcem slekel podšlto vojno suknjo. Oblekel jo je, si poveznil na glavo astrahan-ko in ker se ie nokointkov konjiček pase! nedole* no borni Ftavi, mu je brez oklevanja skočil na hrbet. .
»Ne vem, ah smem delati tako,« je mrmral, ».pa saj je vojna!... Sicer pa ta človek nič več ne potrebuje!«
Uniforma, ki se mu je čudovito prilegala, ga je močno predrugačila. Komaj za spoznanje je bil videti mlajši od onega, ki jo je prej nosil. Veselil se je te preobleke, ko je ugledal jahače, name njene proti njemu.
Medtem ko so se jezdeci bližali, je mladenič v pod vlečenem kožuhu — po vsem videzu njih poveljnik — začel klicati Raoulu po rusko. Ker ni odgovarjal, ga je obstopilo kakih dvapajst kozakov.
Nesrečnež je videl, da je izgubljen, in obupen umislek mu je šinil v glavo.
»Ali... govori kdo med vami francoski?« je vprašal.
Ob teh nepričakovanih besedah so se možje čudno spogledali. Eden njih je hripavo odgovoril, s svojevrstnim poudarkom:.
»Jaz!... znam nekoliko, ampak poče-mu bi -rabili sovražnikov jezik?«
»Ker... jaz ne znam drugega!« je jek-nil Raoul in skomignil z rameni. »Moji roditelji so se nastanili v Franciji, kjer sem se rodil in živel do vojne napovedi. Tedaj sem razumel, da ne smem ostati v sovražni državi, in prišel sem se boriti s svojci. Vaše govorce sicer ne znam, a nihče, huje ne črti Francozov kakor ja*z!«
Te besede, izrečene zaradi bojaspi, so dosegle popoln uspeh. Možak, ki je bil’ vešč francoščine, jih je prevedel svojimi tovarišem in ti so bili videti veselo presenečeni. Načelnik je izpregovoril nekaj stavkov, ki jih-je tolmač ponovil po francosko.
»Kakor nalašč prihajate,« je rekel, »nujno nam je treba Rusa, ki zna sovražnikov jezik in se ob potrebi more izdajati za Francoza. To mora biti, da zmaga naš naklep, na čast Rusije, za batjuško našega carja!«
»Na uslugo sem vam,« je dejal Raoul' resno.
»Potemtakem pojdite z nami v generalni štab. Tam boste zvedeli, česa* pričakujemo od vas.«
Častnik, ki je poveljeval oddelku, je zabodel ostroge svojemu konju v trebuh. Njegovi jahači so storili takisto in Raoul, napol vzhičen, napol drgetajoč, se je zapodil z njimi v besen dir.
Ko je prekoračil breg, je oddelek prispel pred samotno hišo, ki je nad njenim krovom plapolal črnožolt prapor. Okoli te hiše so stali šotori in na desni so bili uri kupu sulic in sedel privezani poniji-
To je bilo kozaško taborišče. Raoul je vstopil z drugimi v hišo in pred pogrnjeno mizo zagledal generala.
(Se bo nadaljevalo,)
MariborsR »VETERNIK« Jtrfra
Sadistov Rudmm
Rod na riu
(Bomo
»S katerimi?« je vprašal možic.
»S tistimi, ki hi pravično razsoditi mojo zadevo,« je rekel Caharija.
»Kakšno zadevo!«
Caharija se je vzravnal, položil palioo na klop ki jel pripovedovati »godbo svojega življenja.
»Sedemdeset let,« je dejal, »sem tolkel kamenje in poprej 90 ga tolkli moji predniki. Vsa bela cesarska češita od Razdrtega do Vipave je poškropljena s kapljicami mojega znoja in moje krvi Obrt sem imel, karne-narsko obrt m davek sem plačeval, zdaj pa so mi naenkrat rekli, da me ne potrebujejo več, da lahko grem, kamor se mi zdi in stroj so pripeljali, da bi ž njim zamenjali moje delo in delo mojih pradeidbv. Jaz pa se jim nisem uklonil in se jim nikoli ne bom; zato sem prišel k vam, da mi pomorete. Star sem in slab, ne bomse bil s stroji in z ljudmi, ki so jih pripeljali: vi mi pomagajte, če ste kristjani in se Boga bojite in vas še ni premamil Antikrist, ki je oče strojev.«
Molče je poslušal možic Caharijevo zgodbo, in ko jo je doumel, je zmignil z rameni in se nasmehnil.
»K obrtnemu referentu poidete, oče!« je dejal. »Ampak opravili ne boste veliko. — Pojdite z menoj!«
Molče in vdano je stopil Caharija za možicom po dolgem hodniku in po položnih stopnicah do sivo prepleskanih vrat, katera mu je vodnik odprl in mu velel vstopiti.
Naenkrat, da se Še utegnil ni zavedati kdaj, je stal Caharija sredi prostorne sobe, pred njim pa je za pisalno mizo sedčl rejen gospod z zlatimi naočniki. Pisal je in se sprva še ozrl ni po starcu; šele potem, ko je dopisal, je uprl vanj svoje drobne oči in vprašal s hrešče-
čim glasom:
»Česa želite?«
Caharija se je predramil iz svojih misli, pogledal gospoda, stopil bliže in pričel pripovedovati.
»Kako se pišete?« gia je prekinil gospod.
»Caharija Blažon,« je odgovoril starec. Potem je povedal svoje bivlišče in položil na mizo potrdila o plačanem davku.
»Komu ste oddajali kamenje?« je vprašal debeluh.
»Mozarju,« je pojasnil Caharija.
»In zdaj vam je odpovedal dogovor?«
»Odpovedal in pripeljal stroj v kamnolom.«
»Potem ni mogoče ničesar ukreniti,« je dejal gospod. »Res je, da imate prijavljeno prosto obrt kame-narstva, res je, da ste v redu plačevali davke, a vse to vam ne more pomagati, če ste izgubili odjemalca. Kamenje seveda še nadalje lahko tolčete kakor hočete in kolikor hočete, a kam ga boste dali, komu oddali, če vtam ga Mozar ne odkupi več?«
»Prav zaradi tega sem prišel,« je dejal Caharija. »Po moji misli nima pravice zamenjati mojega dela s strojem. Pomislite vendar, gospod: človeka, živega in po božji podobi ustvarjenega človeka, ki ima neumrjo-čo dušo, je krščen, in je sedemdeset let Bogu vdano, vestno in pošteno opravljal svoje delo, naj bi zamenjal stroj, ki nima duše, ki ni živ in si ga je hudič izmislil, da bi nam duše premamil!«
Tiho in mimo je poslušal gospod Caharijevo pripovedovanje in ko je končal, se je trpko nasmehnil in dejal:
»Vse je tako, kakor pravite, a postave ni, ki bi mogla to preprečiti. Kakšna postava bi mogla zaustaviti reko in ji zapovedati, da ne sme teči navzdol, proti morju, ampak navzgor, proti vrhu gore? Kakšna postava bi mogla solncu zaukazati, da mora svetiti noč in da« in pomladi predpisati, da se ne sme umakniti poletju, jeseni in zimi? Razvoja časa ni mogoče zadržati,
oče! Mimo nas in preko nas drevi in se ne ozira žive duše ne na mrtve postave. Danes podere tega, tri onega. Zdaj je prišla vrsta na vas: stroj je vaše delo to delo vaših pradedov, jutri bo prišla name in stroj bo namesto mene pisal, uradoval to razsojal Tak je zakon razvoja in napredka in taka je usoda človeška.«
»Delo hudičevo in setev Antikristova!« se je buril Caharija. »Bog ni mogel zamisliti stroja, ker njegovo delo ni natumo to krščansko. Poganski malik je, zlato tele, ki duše matni in jih hudiču v naročje meče.«
»To ni najina stvar, oče!« je dejal 'gospod mirno ifl sočutno.
»čigava je potem?« se je razburil Caharija.
»Vse na svetu se spreminja,« je dejal gospod; »kar je bilo včeraj, ni več danes to kar je danes, ne bo vei jutri. Nekoč, ko ni bilo cest, ni bilo gramoza in ni bilo kamenarjev, dtames, ko so stroji, pa zopet ni več kame* narjev. Koliko poklicev je zavrgel napredek človeštva) ustvaril pa je zato nove in jih še vedno ustvarja.«
»Kaj pa naj jaz počnem?« je zdvojeno vprašal Caharija.
»Domov pojdite to potolažite se!« je dejal gospod-»Boga hvalite, da ste komaj ob zatonu življenja spoznali minljivost pozemskega. Huje je nam, ki smo jo spoznali mladi. V takem času živimo, ki drevi z neznansko brzino in nas vedno bolj zanaša v sredino struge. Kam nas bo zaneslo, sami ne vemo, ker samo tisti, ki bodo s tokom plavali in ki ne bodo omagali bodo dosegli svoj smoter.«
»Smoter?« je dejal Caharija. »Kakšen smoter? Pekel bodo dosegli in pogubljenje, pa ne smotra, ki je v nebesih, pri Bogu in v zveličanju krščanskih duš. Antikrist je prišel na zemljo in sodni dan se bliža!«
Stopil je bliže k gospodu to je nadaljeval:
(Se bo nadaljevalo.)
Usoda sveta v letošnjem letu
Prerokovani« mariborskih »svetlovidcev«
Skupina ljudi v Mariboru je napravila, kakor pravi več »svetlovidnih eksperimentov«, to sestavila na njihovi podlagi prerokbe za letošnje leto. Ker so zanimive, jih objavljamo, ob koncu leta bomo pa ugotovili, če so se res izvršile in če so naši »svetlovidci« Imeli prav.
Preroški elaborat, ki so ga svetlovidci podpisali, napoveduje, da bo Franclja srečno rešila svoje finančne težkoče in bo postala najbogatejša država na svetu. Nasprotno pa bodo Italijo nevarno prizadele razne naravne katastrofe to druge nesreče, ki bodo zahtevale številne človeške žrtve. Pa tudi v Angliji se bodo dogodile razne nesreče to umrl ji bo- tudi kralj Jurij. Mimo tega bo imela veliko opravkov z Indijo, kjer bo umrl veliki njen voditelj Mahatma Gandhi. Amerika bo doživela nove finančne polome.
Na Grlkemi bodo znatne spremembe in umrl bo predsednik republike. Potrosi se bodo nadaljevali. Nemčija to Rusija bosta ogražali Evropo. V Nemčiji bo umrl Hindenburg. V neki državi, ki je »svetlovidci« ne navajajo po imenu, bo zavladala močna in spretna kraljica. Na Madžarskem bodo veliki nemiri zaradi nadvojvode Otona, ki bo prispel tja tajno. Obenem bo umrla njegova mati, bivša avstrijska cesarica Cita. Velike bo* matije bodo nadalje na Balkanu in vanje bo zapletena v prvi vrsti Bolgarija, ki ji preti popoln polom.
Naši »svetlovidci« pa ne vidijo samo
senčnih dogodkov, temveč tudi nekaj svetlih, kakor se svetlovidcem seveda spodobi. Tako bodo Amerika, Francija, Rusija, Nemčija to Jugoslavija presenetile svet z velikimi znanstvenimi to splošno pomembnimi Izumi, Takoj na to, po tem svetlem, pa napovedujejo zopet le temno: Po vsem svetu bodo krvavi nemiri. Povsod bodo umirali ali bodo umorjeni razni predsedniki, državniki, zdravnik! itd. Človeštvo bodo vznemirjali potresi, bruhali bodo ognjeniki in nastale bodo razne naravne katastrofe. 2e v naj-bllžnjih dneh P« bodo Japonci zasedli Peking.
Svetleea je v teh prerokovanjih malo, čeprav so jih napisali »svetlovidci«. Sicer pa: počakajmo!
Soort
Tekmovanje g« smuško prvenstvo MZSP V okviru zimsko-športnega tedna bo v nedeljo 32. t m. dopoldne ob 9. uri tekma n* 16 km za prvenstvo Mariborske zimskošportne podizveze. Start pri gostilni Aoderle v Radvanju. Za funkcionarje ter po možnosti tudi za ostale bo na razpolago avtobus ob 7.45 izpred hotela »Orel«. Predvidoma bo startalo okoli 100 tekmovalcev, ker izvede več klubov ob tej priliki tudi svoje klubsko prvenstvo. Tekmovalne prljavnioe naj se oddajo do sobote opoldne v trgovini sport-Roglič, Grajski trg 1. Kdor se prijavi še-
le na startu, dobi najnižje številke. Žrebanje bo v soboto 21. trn. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Ostale propozicije kakor v prospektu. MZSP.
Propagandno umetno drsanje, bo v nedeljo 22. t. m. ob 14.20 na drsališču pri »Treh ribnikih«. Za to drsanje je prireditelj pridobil poleg že imenovanih še prominemtai plesni par Mase h ek Herto to Bena iz Gradca, ki bosta predvajala razne umetne plese na ledu. Za čas prireditve in drsanja bo s vi ral veliki zvočnik. Cenjeno občinstvo se opozarja, da razen drsalcev, ki nastopajo, in rediteljev, nikdo ne sme stopili na led, ker ne prenese na eni točki združene velike teže to bi se mogla dogoditi nezgoda. Zvečer ob 20. uri bo istočasno z razdelitvijo daril za smuško tekmo tudi razdelitev spominkov drsalcem in družabni večer.
Vremensko poročilo. Pohorje: danes ob 7. uri zjutraj —1 C, zapadlo novega povprečno 20 do 30 cm, smuka jako u-godna, sankališče pri Mariborski kočiu-porabno, skakalnice Sv. Lovrenc, Pesek to Rimski vrelec uporabljive. Pri Seniorjevem domu redni smuški tečaji.
Prevelika vestnost ni dobra.
Sredi Londona, na Charlottestreetu, se je odigrala v eni preteklih noči dramatična komedija. Neki službujoči policijski stražnik je namreč pri svojem obhodu opazil pozno ponoči neko sumljivo svetlobo, ki se je tajinstveno premikala po stropu neke sobe v prvem nadstropju v sosednji hiši. Izvežbano oko vestnega stražnika je takoj ugotovilo, da Izhaja svetloba od majhne žepne električne svetilke, kakršnih se poslužujejo navadno
vlomilci in tatovi pri svojem prepovedanem opravilu. Nemudoma je poklical na pomoč nekega svojega tovariša, s katerim sta urno poiskala dolgo lestev, P? kateri sta splezala na streho sumljive hiše in se skozi strešno odprtino splazil® v notranjost poslopja. Kaj naglo sta bil® pred vrati dotičnega stanovanja, vdrla vrata predsobe to stale, zadrževaje dihanje, pred zaklenjenimi vrati spalnice, iz katere se je slišalo precej glasno hr-kanje. Nista dolgo pomišljala, temveč sta s silo vdrla v sobo in strme obstala pred novoporočenim zakonskim parom, ki se je prestrašen skrival pod odejo. Mlada ženica ju je sprejela z razumljivimi očitki in psovkami, ki sta jih moža postave morala brez ugovora mirno požreti. V gosti besedni reki jima je novopečena gospa pojasnila, da si je maloprej posvetila z žepno svetiljko, ko je pogledal® na uro, ker se ji ni ljubilo vstati iz tople postelje in prižigati luči pri prižigalniku na steni. Prevelika vnema torej tudi ni dobra!
Grozen samomor v Berlinu.
V sredo zjutraj se je razlegla na Hd-henzollerndammu v Berlinu strašna detonacija, ki je pretresla vse poslopje. Poklicani so bili na pomoč gasilci, ki so ugotovili, da je nastala eksplozija v stanovanju docenta dr. Roberta Schulteja. Eksplozija je porušila vse stene. Sredi sobe je ležal dr. Schulte nezavesten. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico, kjer pa je kmalu, ne da bi se zavedel, umrl. Preiskava je ugotovila, da je dr. Schulte odprl vse plinske cevi v stanovanju v samomorilnem namenu. Domneva se, da ga je pognala v smrt materialna beda.
Mali o
Rasno
KDOR PREVOŽNJE
potrebuje naj se obrne na tvrdko Murko. Meljska cesta št. 24.	 J90
JA. NE POZABI.
da laliko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči. ka kor nakit zlatnino, srebrnina obleko, pohištvo Itd. In naj-cenejše kupiš v Grajski starinarni Trg svobode 1	4000
PUSTNI KROFI
najlinejši, dnevno sveži, samo 1.— Din komad. Pekarna Čebokli. Glavni trg. 42
»PRIJATELJ GOSPODINJE« ic patentirani štedilni obroč, katerega dobijo ceni. Interesen« na dvodnevno poizkuš-njo brezobvezno. Svoj naslov in čas obiska izvolite sporočiti zastopniku I Bratošu. Maribor. Meljska 38.	132
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno ne prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi .Večernika* dnevno med 9. in 10. uro.
Prodam
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici št. 6. II. nadstr. vrata 19 193
Pouk
NEMŠČINA
brez učenja posameznih be sed. konverzacija, začetni po-uk. trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—, Naslov v upravi	4321
POUČUJEM
vse predmete za ljudsko in nižjo srednjo šolo po Din 7,— od ure Ponudbe pod »Učiteljica« na upravo lista. 183
ENGLISH LESSONS
Miss Ojdey. Krekova ul. 18/11
165
Posest
STANOVANJSKO HIŠO
v Mariboru, po možnosti tudi s trgovskimi lokali, kupim takoj. Cenj. ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na upravo »Večernika« pod šifro »Takojšnja gotovina«. 210 a
Razpis!
I*daia konzorcij »Jutra« £ Ljubljani; predstavnik
Združenje gostilniških podjetij v Mariboru razpisuje v smislu sklepa seje z dne 17. januarja 1933 mssto tajnika z letno plačo 18.000 Din.
Prosilci, katerf se lahko izkažejo, da imajo najmanj srednješolsko izobrazbo, da so jugoslovanski državljani, telesno to duševno zdravi to niso prekoračili 50. leto svoje starosti, ter so slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči, naj vložijo najkasneje do 25. januarja 1933 dopoldne z navedenimi dokazili opremljene prošnje pri upravi Združenja gostilniških podjetij v Mariboru, Vetrinjska ulica 11,1- Vsaka osebna intervencija izključena.
238 __________________________________________ Predsedstvo.
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem to znancem žalostno vest, da je umrl, dne 19. t. m. gospod
Alojz Kristl
učitelj v pok. In posestnik
pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. januarja 1933. ob 14. uri iz hiše žalosti.
Sv. Barbara v Slov. gor., 20. I. 1933.
Žalujoči ostali.
izdajatelja to urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA k Maribor«
V Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik