AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev. 2) 05 stoletnici S&aragove smrti Dne 19. januarja 1866 je umrl v Marquettu v Združenih ameriških državah slovenski misijonar Friderik Baraga kot tamkajšnji prvi škof. Na nagrobniku ima vklesan še drug naslov, ki nam in svetu pomeni še vse več, .lamreč: „Apostol c.čipvejskih in otav-skih Indijancev.“ Tako je sin slovenskih staršev, rojen v Dobrniču na Dolenjskem, postal apostol ameriških indijan-cev, ki je cele poganske rodove pripeljal v o-bmočje krščanske kulture. Bin slovenskih staršev. Našli so se ljudje, ki so smatrali Barago, ker je bil doma v dobrniški graščini, za potomca kranjske nemške rodbine, toda najnovejša odkritja so 'brezdvomno ugotovila, da je njegov rod trdno slovenski kmetski rod z ljubljanskega barja izpod Žalostne gore, odkoder so Se predniki naselili na grad, !ki so ga prislužili s svojim trdim delom. Tako je Baragovo ime priča trdoživosti slovenskega rodu in kmetske zmage nad tujim fevdalstvom. Baraga nam pomeni tudi zmago božjega klica v človeku, ki je bil usmerjen vse drugam, kakor pa se je potem obrnil. Vemo, da je Baraga doštudiral pravo na dunajski univerzi ter je bil določen za svetne poklice, pa ga je dunajski spovednik Dvorak-Hoffbauer, sedaj že svetnik, pripravil za duhovniški poklic. Bil je že zaročen pa se je odpovedal vsemu: ljubezni in karieri, da je sledil klicu, ki se je čudežno oglasil v njem: duhovništvu.- Baraga nam pomeni tudi kulturnega delavca in pisatelja. Hotel je svoje duhovno bogastvo deliti tudi z ljudstvom in napisal mu je molitvenike, ki so bili dolgo časa najbolj priljubljeni med narodom, predvsem njegova Dušna paša. Sošolec Čopov in prijatelj Slomškov je cenil slovensko kulturno delo! in kot izobraženec dunajske sodobnosti je stal sredi modernega toka romantike, ki je zavračala stari razsvetljenski racionalizem. Bil je pisatelj, slikar in moderni katoličan, romantično goreč in pobožen duhovnik, zato je bil kmalu v sporu s starimi zagrenjenimi janzenisti, ki niso čutili novega veselega krščanskega preporoda- In prav zato, ker doma ni mogel do polnosti izgoreti svoje gorečnosti v delu, si je izbral novo področje: postati misijonar in vso svojo energijo izrabiti v dobro tujih, še nekrš,canskih narodov. Postal je misijonar. Slovensko področje se mu je razširilo v ameriško ogromnost, in ljubezen, namenjena slovenskemu ljudstvu, se je razlila čez in dijanske rodove, telesno načrtno uničevane in duhovno zaostale. Občudujemo njegovo misijonsko vnemo, njegove nadčloveške žrtve, njegovo svetništv-o, njegovo predanost poklicu in: ljubezen, ljubezen do naroda, zapisanega fizični in duhovni smrti, pa ga je pred obema branil slovenski duhovnik. Učil je indijanske rodove krščanstva, pa tudi graditi hiše. Mislil je na njih duhovno kulturo: ne samo, da se je naučil njihovih jezikov, tudi sestavljal jim je slovarje, slovnico in pisal jim nabožne knjige v njihovem jeziku- Bil je otavcem in očip-vejcem to, kar Slovanom sveta Ciril in Metod: apostol, kakor mu govori nagrobni spomenik. Kultivator ogromnih zemeljskih prostornin ob Velikih jeze rih, ki jih je pripravil za kulturno rast. Danes mesta z njegovim imenom BARAGA, muzeji in cerkve govore o njegovem delu in zgodovina ima zapisano, kako je reševal indijance pred nevero in neizobrazbo, ustvarjajoč jim pismeni jezik in prve knjige. V evropskem svetu pa je postal eden prvih znanstvenih raziskovalcev indijanskih rodov. Toda vse to misijonstvo je opravljal kot Slovenec. Resda je bil oficielno poslan od avstrijske leopoldske družbe, toda nikdar ni -pozabil na svoj narod. Ne samo, kadar, je hotel denarne podpore od njega za svoj misijon, zaradi česar se je vrnil v domovino in obšel vse kraje, kjer so ga sprejemali od-: prtih rok in srca, ampak tudi on jim je med indijanci pisal slovenske knjige in jih pošiljal domov- V njih je napisal tele zlate besede: „Sprejmite te knjige, ki sem jih spisal za vas v tej daljni ESTOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 11. januarja 1968 Kardinal dr. Franjo šetter — načelnih, kongregacije za ver s h i nauk V Vatikanu je 77-letni kardinal Alfredu Ottaviani odstopil kot načelnik vatikanske kongregacije za verski nauk. Papež Pavel VI. je imenoval za njegovega naslednika zagrebškega nadškofa dr. Franja Šeperja. Sprememba v vodstvu kongregacije za verski nauk je v javnosti vzbudila številne komentarje- Dosedanji predsednik te kongregacije kardinal Ottaviani je bil nosilec ter varuh konservatizma v vseh vatikanskih ustanovah. Zato je dosledno nastopal proti vsem zahtevam po spremembah na zadnjem vatikanskem zboru. Dr. šeper je bil na vati-ikanskem zboru na strani „svobodoljubnih“ kardinalov, ki so zahtevali spremembe v dosedanjem ustroju vodstva katoliške Cerkve. Imenovanje dr. šeperja za načelnika kongregacije za verski nauk je pa važno tudi še z drugega razloga. Do njega je prišlo komaj nekaj ur po prihodu predsednika Titove zvezne komunistične vlade Hrvata Mike Špiljaka v Rim. Ta je bil že sprejet pri predsedniku Italije Saragatu, imel razgovore s predsednikom vlade Moro-m in zunanjim ministrom Fanfanijem ter je v Rimu že tudi podpisal za Italijo prevažno gospodarsko pogodbo o lovu morskih rib v Jadranskem morju ob dalmatinski -obali. Ta je namreč -mnogo bogatejša na ribah, kakor italijanska obala ter so v prejšnjih letih jugoslovanski patrulni čolni imeli vedno opravka z italijanskimi ribiči, ki so prihajali ribarit v jugoslovanske teritorijalne vode. Za sredo je napovedan sprejem Mike špiljaka tudi pri papežu. Zato imenovanje dr. šeperja za načelnika kongregacije za verski nauk poznavalci razmer v Vatikanu smatrajo za nov dokaz, da papež Pavel VI. hoče še bolj izboljšati odnose s Titovo Jugoslavijo, ker misli, da bo s tem dobil tudi še več pravic za katoliško Cerkev. Istočasno, kot je Mika špiljak na obisku v Rimu, je njegov šef Tito na obisku v Afganistanu. 24 ur po odstopu kardinala -Ottavia-nija sta mu sledila še 76 letni kardinal Giacomo Lercaro, predsednik komisije za spremembo liturgije in 80 letni kardinal Arcadio Larraona za -sv. Obrede. Ti dve komisiji sta sedhj združeni ter je za njenega predsednika imenovan švicarski benediktinec kardinal Beno Gut. domestnih senatorskih volitvah, ko je krščanska demokracija izgubila svoj dosedanji senatorski mandat v boju s koalicijo radikalov in komunistov. Levičarsko vodstvo stranke je v nastopanju proti dr. Freievi vladi šlo celo tako daleč, da je ministra za gospodarstvo Edmunda Pereza Zujoviča pozvalo pred strankino disciplinsko sodišče -zaradi tega, ker je vodjo državnega tehničnega urada za izvajanje reformo, ki je javno kritiziral delovanje vlade, pozval, naj izvaja posledice in odstopi. Stvar je šla tako daleč, da je dr. Frei javno nastopil pri takem stanju v stranki z izjavo: „Vlada ne more živeti z dvema glavama in z dvema kriterijema. Imam pravico zahtevati, da stranka izvoli talko predsedstvo, ki bo sodelovalo z mano, ko pridemo na mrtvo točko, ko moram odločati in -jrevzemati odgovornost kot predsednik republike.“ Na dr. Freievo zahtevo je bil zato za soboto dne 6. in nedeljo dne 7. sklican izredni zbor zaupnikov. Bil je v vinorodnem kraju Penaflor, 40 km za-nodno od Santiaga ter se ga je udeležilo 450 zaupnikov stranke. Na zbor zaupnikov je prišel tudi dr. Frei ter je kot navaden član branil politiko svoje vlade. Med drugim je naglašal, da so proti njegovi vladi v zaroti mednarodni desničarski elementi, v državi sami pa ¿a stranko predstavlja novo nevarnost najnovejša koalicija radikalov in. komunistov. V debato je posegalo veliko govornikov. Pri glasovanju je 278 strankinih zaupnikov odlolbrilo dr. Freievo politiko, proti je glasovalo 202' delegata. Po objavi izida glasovanja je dosedanji predsednik stranke senator Rafael Agustín Gamucio odstopil ter je -bil za novega predsednika čilske -krščansko-demokratske stranke izvoljen Freiev človek Jaime Castillo, ki v čilski kčše. demokratski stranki velja za ideologa te politične skupine. Kongres je odobril vse od dr- Freia predlagane zakone o obveznem varčevanju za ustvaritev državnega sklada za kapitalizacijo delavcev, ni pa odobril prepovedi delavskih stavk za dobo enega leta. Zadnji izredni zbor zaupnikov čilske krščanske demokracije predstavlja za ar. Freia velik političen uspeh, ker mu zagotavlja, da bo pri izvajanju njegovega obnovitvenega programa stala stranka strnjeno za njim. I Dr. Freieva zmaga V Čilu je leta 1964 prišla na vlado krščansko demojk-ratska stranka ter je poslala v vladn0 palačo dr. Edvarda Freia kot prvega krščansko-demokrat-skega predsednika na a-meriš-ki- polobli-Dr. Frei je tedaj napovedal svoj -delovni načrt ter ga nazval za izvedbo revolucije v svobodi. Pri, izvrševanju svojega načrta je pa dr. Frei zadeval 0b velike in dostikrat nepremostljive težave. V glavnem mu jih je povzročala opozicija, ki ima še vedno večino v senatu ter je zato lahko močno zavirala Freievo obnovitveno delo. V' nasprotovanju krščansko demokratski vladi so se znašli na isti liniji -desničarji kot zastopniki posedujočih slojev v Čilu, kakor socialisti in komunisti na skrajni levici. V -sami stranki dr. Frei ni imel težav, čeprav so v njej tri močne skupine. Dr. Freie-/a na desnici, tej nasproti stoječa levica, v sredini s0 pa takoimenovani sre-linci, tretja pozicija. To sestavljajo v glavnem strokovne moči raznih vladnih ustanov za izvajanje vladnega načrta ua obnovo. V izvajanju vladnega delovnega načrta je dr. Frei izhajal iz osnovnega prepričanja, da je treba najprej ustvariti solidne osnove za vse gospodarsko življenje, da bo potem moglo prenesti odločne socialne spremembe. Glavno Je zavreti inflacijo. V dosedanji predsedniški dobi je dr. Frei storil že veliko dobrega in koristnega za zboljšanje socialnega položaja ljudskih islojev. Tako zlasti na področju nad skrajno levico šolstva, da danes do 95% vsega dija-štva v resnici lahko- obiskuje pouk, osnovnošolski obvezni pouk je od 6 let ra-ztegnil na 8 let- V teku je močna akcija za zidanje zdravih stanovanj in domov, preskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo itd. Vsega pa ni mogel doseči. Npr. r:i se mu posrečilo povsem zavreti naraščanja cen. Da -bi proti inflaciji mogel uspešneje nastopiti odn. da inflacija ne bi mogla preprečevati izvajanja njegovih obnovitvenih del, je .noral seči tudi po nepopularnih sredstvih. Zato je vlada izdelala -zakon o ibveznem varčevanju za ustvaritev drž. sklada za kapitalizacijo delavcev. Za dobo enega leta naj bi bile tudi prepovedane stavke. -S tem zakonom pa Frei ni dregnil samo v zbor političnih nasprotnikov ter jih še bolj dvignil proti sebi, ampak je zadel na odpor tudi v lastni -stranki, -ki je junija -meseca lanskega leta dobila -predsedstvo z levice. 'Na junijskem strankinem kongresu je bil namreč izvoljen za predsednika vo-dja leve skupine v stranki senator Rafael Agustín Gamucio. Levičarsko predsedstvo stranke je začelo javno obtoževati dr. Freia, da prepočasi izvaja socialne reforme, da je preobzirgn do gotovih slojev — vod1-stvo je namreč zahtevalo p-održavljenje rudnikov, jeklarn ter rudnikov solitra, temu je -pa nasprotoval dr. Frei- Polena. ki jih je dobival dr. Frei iz lastne stranke, iso -seveda dobro izkoriščale ostale opozieionalne stranke, kar je prišlo -posebno d0 izraza pri zadnjih na- I Z TEDNA deželi kot znak velike ljubezni do. vas in moje resne želje za vaše večno zveličanje, moji dragi, nepozabni Slovenci1“ Baraga torej ni bil samo velik duhovnik, ne misijonar nenavadne gorečnosti in. uspehov, ampak tudi zavedni sin slovenskega naroda, ki tudi v poganski sredini ni pozabljal nanj. Ta-ko je v -temelju severnoameriške kulture tudi ta Baragova slovenska, prvina, kakor je v ameriški ustavi vsebovana tudi tisočletna karantanska slovenska kmečka demokracija. To ©boje je naš slovenski -do-princs 'k ameriški demokraciji in krščanstvu, kar spričo majhnosti slovenskega naroda ni malot In to je naš ponosi Baraga je postal ideal slovenskih misijonarjev. Dva Slovenca ista mu sledila na škofovskem prestolu, Mrak in Vitrin. In še toliko in toliko Slovencev, predvsem potem, ¡ko smo se začeli v te kraje naseljevati tudi Slovenci/In največji med njimi je bil gotovo škof Rožman, ki je postal pravi naslednik Baragov le da šž na bolj obsežnem ozemlju: njegov misijon je obsegal vse države, kjer -se nahajajo Slovenci, tudi nas v Argentini in v 'Čilu itd. To misijonstvo 'e dediščina Baragova, ki jo je Rožman zavestno vzel nase in jo izpolnjeval in dopolnjeval d-o konca. Tn prav Rožman je tisti škof, ki je najgloblje doumel Barago in ki je storil vse. d-a bi Baraga prišel na oltar. Letošnje jubilejno leto je posvečeno temu velikemu cilju: pomagati Baragi na oltar! Pomagajmo- mu kot Slovenci! Baraga je bil naše gore list in je postal amerikans-ki kulturni in svetniški velikan! Ameri-kanci, upamo, -bodo storili isvoje, mi Slovenci storimo svoje: spominjajmo se to leto svetniškega škofa Barage, sodelujmo pri delu za njegovo beatifikacijo in -prosimo Boga, naj njegovo ime svetniško potrdi s čudeži. Njegova smrt pred sto leti je bila že izraz njegovega svetništva, kakor so jo sporočili sorodnikom v Trebnje: „Pred eno uro — zdaj' je tri zjutraj — je pobožni paistir zaprl svoje oči... Pri polni zavesti je dočakal praznik Jezusovega Imena, ki mu je bilo -zmeraj tako drago, ki je zanj delal in žrtvoval, ga oznanjal poganom in do zadnje ure v srcu nosil-Ne bi si mogel izbrati lepšega smrtnega dne- Ni mi treba tolažiti vas: svetniško življiemje in blažena smrt vašega -prečastitega -brata sta najboljša tolažba.“ Sto let čaka Baraga na cerkveno potrditev tega -svetniškega življenja in blažene smrti — pomagajmo mu, da dozori njegov čas — oltarne slave. td V Organizaciji ameriških držav so začeli -s pripravami za peto glasovanje, na katerem naj bi izvolili novega glavnega tajnika te ustanove za nadaljnjih 10 let. Kot znano, so bila doslej že štiri glasovanja, pri katerih noben kandidat ni dobil zadostne večine. Tudi za peto glasovanje -So -ostali dosedanji trije kandidati: biv. predsednik ekvatorske republike dr. Galo Plaza, panamski veleposlanik pri Organizaciji am. držav Eduardo Ritter Aíslan ter biv. venezuelski zun. minister Marcos Falcón Briceño. So znaki, da se vedno več ameriških držav odloča za izvolitev dr. Gala Plaza, za katerim stoje „velike ameriške države“. Več južnoameriških, držav se je odločilo za nakup modernih lovskih letal Mirage v Franciji. Te države so Argentina, Brasil in Perú. Argentina misli zlasti na nakup 60 trideset tonskih tankov. Francoske tvornice dajejo za nakup modernega orožja ugodne plačilne pogoje, razen tega pa še patente, npr. argentinskim tovarnam za izdelovanje orožja, da bodo pozneje lahko izdelovale ne samo nadomestne dele, temveč celotno orožje same. Brazilska kom. partija je imela po pisanju moskovske Pravde tajni kongres, na katerem je sklenila sodelovanje z vsemi strankami, ki so v opoziciji -proti sedanji vladi. Poročilo navaja, da brazilska partija hoče biti sredi političnega dogajanja, ker še vedno misli na revolucijo. Med Castrovo Cubo in Sovjetsko zvezo se prijateljstvo ohlaja. Castrova naklonjenost je sovjetske mogotce drago stala: dnevno milijon dolarjev gospodarske pomoči kubanskemu diktatorju- Pa za to veliko pomoč sovjetom ni bil prav nič hvaležen in je npr. odpovedal udeležbo Kube na -zborovanju svetovnih -komunističnih strank v Budimpešti. na katerem naj bi -obsodili kom. Kitajsko. Tudi na proslavo 50-letnice sovjetske revolucije je .Castro V TEDEN poslal drugovrstno zastopstvo. 'Na tako zadržanje so sovjeti odgovorili z zmanjšanjem svoje pomoči, kar potrjuje, da je moral -Castro zelo omejiti uporabo nafte- Zaradi pomanjkanja nafte je bila tudi odpovedana zadnja vojaška parada ob obletnici zrušitve Batistovega režima. N-a -Češkem so komunisti odstavili svojega glavnega . tajnika -predsednika države Antonina Novotnyja. No-Votny je prišel na ta položaj še v -Stalinovih časih 1. 1957. Sedaj mu očitajo nesposobnost, -ker ni znal preprečiti nastopov čeških pisateljev in pesnikov proti vladi ter nezadovoljstva s sedanjim položajem zlasti v slovaškem delu loom, partije- Za njegovega naslednika je bil izvoljen v Moskvi izšolani partijec 46-letni Aleksander Dubček. Novotnyju so dovolili, da bo ostal samo še predsednik države do izteka -predsedniškega mandata -prihodnje leto. De Gaulle namerava letos znova obiskati francosko govorečo kanadsko provinco Quebec. Ta obisk bo samo izvajanje dogovora med njim in guvernerjem province Quebec Danielom Johnsonom, da se -bosta vsako leto dvakrat obiskala. To leto namerava de Gaulle obiskati tudi še Romunijo. Operacije s presaditvijo- srca se nadaljujejo-. V Južnoafriški zvezi je kirurg dr. Bernard judovskemu zoboteh-niku Filipu Blaibergu presadil srce mladega mulata Clive Haupta. Presaditev srca so izvršili tudi ameriški zdravniki v zdravniškem centru na univerzi Stanford v Kaliforniji. Tu je dobil kovinarski delavec Mike Kaaperak srce ženske Virginije Mae White. V Alžiru nameravajo Mojzesa čom-beja izpustiti na svobodo. V Kairo je prišlo močno sovjetsko -odposlanstvo pod vodstvom podpredsednika sovjetske vlade Cirila Mazureva. Udeležilo se bo slavnosti ob do-končanju novega dela velikih jezov -pri Asuanu. Iz življenja in dogajanja v Argentini Mir med prazniki Za-radi božičnih in novoletnih praznikov ter praznika sv- Treh kraljev v Buenos Airesu ni bilo -posebne'politične dejavnosti. Odsoten je bil tudi predsednik republike gral. Juan Carlos Onga-nia, ki je še vedno na počitnicah s svojo družino v Patagoniji, odkoder se bo vrnil prihodnjo nedeljo. Zadnjo predsednikovo poslanico sta zlasti komentirala vodstvo biv. socialistične stranke ter Glavna delavska konfederacija. Socialisti bi radi imeli čimprejšnjo obnovo demokratskega režima, peron is tični sindikati pa so napadli zlasti gospodarsko politiko vlade. Nedeljski politični komentator v La Nación ob (ej kritiki ugotavlja, da. je krivično zvračati odgovornost zaradi težkega go- spodarskega -položaja na sedanjo vlado, k-o pa je to stanje samo posledica vseh gospodarskih napak, ki so jih delale argentinske vlade v za-dnjem -polstoletju, zlasti pa režimi od leta 1943 do 1955, ki so jih peronisti vzdrževali. Zato ti danes nimajo In-obene moralne legitimacije napadati sedanjo vlado zaradi gospodarskih težav, ki jih ona ni zakrivila, ampak peronistični režim. . Pristanišče v Buenos Airesu je v letu 1967 prineslo državi 146-604,237.800 pesov dohodkov. V decembru, so se v Buenos Airesu zvišali življenjski stroški za 7.8%, v lanskem letu pa za 29-2%, kar je manj, kot je pa bilo zvišanje v letu 19 ■ Senator Laaiselie ® nsi«Iit*evanjia kor©škl!i vojvod in Izjavi ameriške neodvisnosti Senator g. Frank Lausche je vplivna osebnost v ameriškem senatu. To potrjuje dejstvo, da je ičlan zunanjepolitičnega odbora, t. j. enega od najvažnejših stalnih odborov v ameriškem senatu- Na zasedanju ameriškega senata dne 28. novembra 1967 se je med drugimi govorniki priglasil' k besedi tudi g. senator Lausche. Pred ameriško senatno zbornico je govoril o ustoličenju koroških vojvod na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Z izbranimi besedami je poveličeval starodavni demokratski obred ustoličevanja vojvod, ki naj vladajo Slovencem ter ga spravljal v zvezo s slavno Izjavo neodvisnosti Združenih ameriških držav in nastankom te danes najmočnejše države na svetu. Lauschetov govor objavljamo v prevodu po stenografskem senatnem zapisniku S. 17195, 96. Glasi se pa takole: Senator Lausche: Gospod predsednik, nedavno je izšla knjiga z naslovom The Genesis of the Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia — O nastanku kontraktualne teorije in ustoličenju koroških vojvod. Knjigo je napisal dr. Jože Felicijan, profesor na St. John College-u v Clevelandu. V tem delu je profesor Felicijan skušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo slavno Bodinovo delo „Republika“ na razvoj kontraktualne teorije na splošno, še posebej pa je islkušal ugotoviti vpliv, ki ga je imelo to delo na Thomasa Jeffersona, zlasti pa na o-snutek Izjave o neodvisnosti. V Jeffersonovi kopiji Bodinovega dela, ki ga je Thomas Jefferson imel v svoji knjižnici, je .profesor Felicijan odkril, da se je Thomas Jefferson na dveh straneh podpisal z začetnimi črkami svojega imena. Na eni od teh dveh strani je Bodinova definicija in oris tirana. Ta oris tirana sliči v zamisli in besedah orisu tirana, kakor ga najdemo v Jeffersonovem osnutku za Izjavo o neodvisnosti. Na drugi od teh dveh strani, podpisanih od Jeffersona samega, pa.je toil opis ustoličenja koroških vojvod, ki je morda v veliki meri doprinesel k ustanovitvi naše veljke države. Dr. Felicijan je mnenja, da je Thomas Jefferson očividno videl v starodavnem običaju ustoličenja kor. vojvod bičajem, katerega se drže na Koroškem, kjer moremo videti še dandanes v bližini mesta Št. Vid marmornat kamen sredi travnika. Na tem kamnu sedi kmet, držeč z desno roko .črno kravo,z levo roko po mršavo kobilo. Kmetu pripada ta pravica v dednosti-Tisti, ki naj postane vojvoda, prihaja v spremstvu velikega števila plemičev, oblečenih v škrlat, s prapori, ki jih nosijo pred vojvodo. Vsi so bili 'oblečeni svojemu stanu primerno, razen vojvode, ki je prihajal oblečen kot ubog pastir s pastirsko palico v roki. Kmet, sedeč, na kamnu, je zaklical v slovenskem jeziku: „Kdo je ta, ki prihaja pogumno?“ Ljudstvo ie odgovorilo, da je to princ. Nato je kmet ponovno vprašal: „Ali je sodnik?“ „Ali mu je mar blaginja dežele?“ „Ali je svobodnega rodu?“ „Ali je prave vere?“ Ljudstvo je odgovorilo: „Je hi bode.“ Nato je kmet princa narahlo u-daril na lice. Potem, ko je obljubil kmetu, da bo prost javnih bremen, je vojvoda stopil na kamen, zamahnil z mečem in obljubil ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik. Vojvoda je prisostvoval maši še vedno oblečen v isto obleko. Nato si je nadel vojvodska oblačila in se vrnil h kamnu, 'kjer so mu prisegli zvestobo in izkazali čast“ Rad bi opozoril na dejstvo, da prihajata v tem običaju koroških Sloven- cev do izraza njih demokratična miselnost kakor tudi tipično ameriški odnos do vlade in oblasti. Bodoči vojvoda ni bil 'oblečen v razkošna oblačila, nasprotno, bil je oblečen kot človek iz ljudstva. Kmet sedeč na kamnu se je delal ravnodušnega napram bodočemu voditelju vse do tedaj, da je prišlo do sporazuma med obema strankama. Želel bi tudi opozoriti na vprašanja namenjena vojvodi: Ali more biti sodnik? Ali mu je mar blaginja dežele? Niso ga vpraševali, ali je plemič, ali je bogat in slaven, niti ga niso povpraševali, ali bo posvečal posebno pozornost raznim interesnim skupinam. Rad bi vas opozoril, gospod predsednik, kdo je bil prvi, ki je delal obljubo. To je bil vojvoda- Predno mu je ljudstvo priseglo zvestobo, je moral obljubiti, da bo pravičen sodnik. Slovenci ,so verovali, da je ljudstvo vir oblasti in ne vladarji. Slovenci so verovali, da morajo njihovi vladarji priti iz ljudstva in da mora ves narod imeti pravico voliti svoje vladarje. Slovenci so verovali, da naj tiste, ki jim bodo vladali, odlikujeta dve lastnosti, sposobnost m skrb za. občo blaginjo. Slovenci so verovali, da imajo njihovi voditelji svečano obveznost do svojega ljudstva: hiti pravični. Mi Amerikanci verujemo danes v ista načela. In v času revolucije je v ista načela veroval Thomas Jefferson. Mogoče je bil Jefferson potrjen v svojem prepričanju, ko je v BocUnovi knjigi čital opis krasnega slovenskega običaja, !ki ise je ohranil nad tisoč let. Morda je ameriški način vladanja dobil ponovno potrdilo, ko je Jefferson čital zgodbo o ustoličenju koroških vojvod. Hvaležni smo, gospod predsednik, profesorju Felicijanu, da je proučil te možnosti. common law precedent, pravni običaj in potrdilo pogodbene teorije, s katero je utemeljil svojo zahtevo po ameriški neodvisnosti. Ti važni izsledki dr. Felicijana, ki slone na obširnem proučevanju, so pomembni zaradi njihove zgodovinske vrednosti, kakor tudi zaradi praktičnih zaključkov, ki jih lahko izvajamo iz njih. Kontraktualna teorija o nastanku oblasti je služila številnim filozofom kot sredstvo, s pomočjo katerega so mogli razložiti odnose med vladarji in podložniki. Kontraktualna ali pogodbena teorija sloni na več predpostavkah. Prva od teh predpostavk' je, da so. vsi ljudje enaki, v političnem smislu namreč. Druga predpostavka, ki naravno sledi iz prve je, da prav zaradi tega, ker so vsi ljudje enaki, nima 'nihče pravice vladati drugim. Toda vsi dobro vemo, da je družba brez oblasti nemogoča in da v vsaki družbi obstoji oblast v tej ali oni obliki. Na osnovi teh nasprotujočih si predpostavk, ki so: na eni strani zanikanje pravice vladati drugim, na drugi strani pa potreba po oblasti, se je razvila teorija, da obstoji pogodba- med tistimi, ki vladajo in njihovimi "podložniki, s tem, da ima vsaka stranka pravice in dolžnosti določene v kontraktu-V tem, gospod predsednik, je bistvo kontraktualne teorije. Probleme, ki nastajajo v zvezi z vladanjem in delitvijo oblasti, je mogoče izraziti s tem, da jih opišemo v obliki pogodbe med vladarji in podložniki. Mnogi, vključeno tisti, ki .so živeli v času ameriške revolucije, so ugovarjali kontraktualni teoriji. Trdili so, da je kontraktualna ali pogodbena teorija sicer zanimiva, toda v vsem ostalem spada ta teorija v svet domišljije, v katerem 'živijo filozofi. Nasprotniki kontraktualne teorije so zatrjevali, da še nikdar in v nobeni družbi ni bila sklenjena pogodba s tistimi, ki ji vladajo. Zares, Jefferson sam je mogoče nekoč tako mislil in čutil- Toda končno se je Jefferson prepričal o nasprotnem. Odikril je namreč zgodovinski dokaz, ki ga je prepričal o veljavnosti kontraktualne teorije. Ob študiju Bodinovega dela „Republika“ se je Jefferson ¡seznanil s starodavnim slovenskim običajem ustoličenja koroških vojvod. Ta običaj, ki je bil ob času ameriške revolucije še vedno v veljavi, mu je bil živ dokaz za obstoj in veljavnost socialnega kontraMa vsaj med Slovenci. Gospod predsednik, naj navedem iž knjige dr. Felicijana odstavek, ki vsebuje Bodinov opis tega edinstvenega slovenskega običaja: „Ničesar ni mogoče primerjati z o- Komunisti sami priznavajo svoje neuspehe Dne 23. januarja 1967 je bilo v Beogradu osmo plenarno zasedanje CK ZKJ. Začel ga je sam Tito, pozneje ga je vodil Kardelj. (Na njem je bilo glavno vprašanje priprava devetega partijskega kongresa, ki bo decembra meseca t. 1, V ta namen je bilo imenovanih več komisij, ki morajo urediti gradivo ter organizacijsko in politično pri- , t t praviti kongres partije. Poleg strogo organizacijskih partijskih vprašanj je na zborovanju prevladovala razprava o izvajanju gospodarske reforme. Iz izjav posameznih govornikov je prihajala na dan ugotovitev, da izvajanje gospodarske reforme zadeva na velike težave. Nekateri govorniki so zahtevali tudi več svobode za republike. Blažo Jovanovič je n. pr. med drugim zatrjeval: „Pri nas neprestano govorimo o etatizmu, centralizmu itd. in vsekakor tudi naši zakoni, posebno zakoni federacije, vsebujejo mnogo tega. Zato bi bilo treba tukaj to postaviti kot problem, in to vsaj kot idejno politični problem, da bi predstavniška telesa stvarno zakonodajno dejavnost postavila tako, da zakoni federacije ne bi urejali vseh problemov in zlasti ne podrobnosti. ■ Kajti na področju zakonodajne 'dejavnosti je treba pustiti dihati republikam in ostalim organom družbenega upravljanja vse do občinske skupščine in drugih teles.“ Norbert Veber se je pritoževal: „Delavci zahtevajo od nas predvsem jasna stališča o zadevah, ki jih obravnavamo. Po drugi strani pa zahtevajo, da postane uresničenje teh stališč obveznost vseh članov ZK. Ni malo članov ZK. ki eno mislijo, drugo govore, oziroma fra-zirajo, tretje pa delajo. Bolje rečeno: nič ne delajo. O tem priča izvajanje reforme in tisto, o čemer je govor tudi v sklepih ter tudi stanje v nekaterih delih našega gospodarstvo.“ Svetozar Vukmanovie je pa ugotovil: Dveletni poizkusi vzpostaviti družbena merila pri delitvi osebnih dohodkov niso rodili sadov- Določanje osebnih dohodkov ni sprejemljivo1, sprejemljivo pa je usmerjanje delitve po delovnih uspehih.“ Za zboljšanje eest v Sloveniji ni kreditov Jugoslovanska državna uprava je znova občutno podražila bencin. Tokrat za 20 starih dinarjev. Kot razlog za povišanje so navajali potrebo po vzdrževanju in modernizaciji obstoječih cest v Jugoslaviji ter gradnji novega modernega avtomobilskega cestnega omrežja. Noben pameten človek ne hi imel nič proti temu, če bi se na ta način zbrana sredstva v resnici tudi uporabljala za take namene. Toda temu ni tako ter se večina v Sloveniji zbranih sredstev od prodaje bencina ne vrača nazaj v 'Slovenijo za popravilo cest, ki so v zelo, zelo slabem stanju, ampalk gre v povsem druge namene v druge kraje. To dejstvo je dalo povod Francetu Avčinu, da je v Delu objavil tele ugotovitve: „'če sploh 'katera republika potrebuje res sodobno moderno cestno omrežje, ga najprej potrebuje Slovenija. Skozi njo prihaja v državo vsaj devet desetin mednarodnega prometa iz držav s trdno valuto. In kako reagira Beograd na vse to? V ¡Sloveniji naberejo v teku leta prav zaradi silnega turističnega prometa v sklad za ceste 20 milijard dinarjev, dobijo pa nazaj za vzdrževanje cest le eno milijardo. Ne moremo se ubraniti vtisa, da ti težko zbrani dinarji s prodajo bencina v Sloveniji pronicajo drugam in v druge smotre, ki s cestami nimajo ničesar »praviti. Ob talki delitvi bencinske cestnine je prisiljena Slove- nija iskati tuje kredite v inozemstvu, namesto, da bi jih dal Beograd. Dogaja se isto 'kot s koprsko železnico. Med tem, ko gradi Srbija železnico Beograd-— Bar iz zveznega proračuna, so si pa morali Slovenci 31 km proge iz Prešnice v Koper zgraditi iz lastnih sredstev in zaslužkov, korist bo pa imela od proge vsa država- Pa je treba še povedati, da so neki krogi, gotovo ne slovenski, gradnji železnice na vso moč nasprotovali. Sosedje Slovenije daljnovidno gradijo s severa in zahoda hitro cestno omrežje, ki naj bi se prelivalo skozi alpske predore na petični zapad ter skušajo na ta način čim bolj osamiti Jugoslavijo od mednarodnega turizma-To jim tudi ne bo tako težko doseči, če bodo še naprej take vstopne ceste v Jugoslavijo kot sta npr. tisti čez Rateče in Podkoren v gornji Savski dolini. Za Avčina je to pravi prometni ¡kriminal. Za vse nesreče, ki se na tej cesti zgodijo, bi morala zaradi zanemarjanja svojih obveznosti neposredno odgovarjati republiška uprava cest. Prav tak gospodarski nesmisel je bila opustitev železnice Jesenice—Trbiž ravno v času, ko vedn0 več Slovencev potuje v to mesto in tam vrši nakupe, poleg tega da nudi Trbiž povezavo na tursk0 železnico Beljak—'Salzburg, od koder se najhitreje pride v Švico in Nemčijo. Čez nekaj let bodo tisti, ¡ki so tako hiteli s podiranjem te proge in s Delu se ne izogibljem, v njem najdem svojo najslajšo uteho. Hočem in moram delati, dokler me Bog ohranja pri dobrem zdravju. Zdaj je največja potreba za delo. lepa setev je že visoko dcirastla. Ali naj hlapec, ki ga je Gospod ¡poklical k žetvi, stoji s prekrižanima rokama in gleda, kako tatinski ptiči kradejo in zobljejo zrelo zrnje? Ne, meni to ni dano, tudi če bi me imelo stati življenje. Friderik Baraga v pismu svoji sestri Amaliji po prihodu v Šmartno. ■■■■■■■■*■■■«■••■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■»•■■■••»■«• Partijski ‘svobodni strelci9 v Srbiji ne ali skupinice“. Naglasil je dalje, „da Primer komunističnega zveznega poslanca za Lazarevac Radivoja Jova-noviča-Bradonje je javnosti v državi odkril notranjo razklanost in mopno ohromelost partije v Srbiji- Radivoj Jovanovič-Bradonja je „partizanski heroj“. General komunistične armade. Se pravi, za komunistično „narodnoosvobodilno stvar zaslužen mož“-Pravijo, da je med komunisti tudi priljubljen. Je pa Rankovičev človek in je že dolgo javno nastopal proti vodilnim osebnostim v ¡partiji. Nastopa tudi proti gospodarski reformi. Zato je komunistično vodstv0 pred zadnjimi volitvami skušalo doseči, da Radivoj Jovanovič ne bi kandidiral za zveznega, ampak samo za republiškega poslanca. Pa je svojo 'kandidaturo za zveznega poslanca uveljavil proti volji partijskega vodstva. Podvrgel si je tudi krajevno občinsko skupščino, s katere je miniral partijsko -organizacijo. Tedaj se je pa začela odkrita akcija, partije proti Jovanoviču, 'ki bo prav gotovo zaključena z njegovo izključitvijo iz partije. Jovanovičevo akcijo je že obsodil CK ZK Srbije. Na njegovem plenarnem zasedanju je najhuje obtoževal Jovanoviča Miloš ¡Minic, ki je med drugim zatrjeval, da je „reforma sedaj glavna fronta idejnega in političnega boja, na kateri se dobi bitko ali pa pretrpi poraz, kadar gre za socialistične sile, pa tudi kadar gre za sovražne sile, škupi- se s tem korakom spuščajo v razpravo o sedanjem političnem položaju v republiki, o silah in tokovih, katere sodelujejo v boju, ki se bije čedalje odkriteje in jasneje za generalno linijo ZK, za reformo in samoupravljanje“. Priznava, da so ljudje, ki zatrjujejo, „da se reforma ne bo obnesla, nekateri celo govore, da je že šla po zlu“. Omenja tudi „velikosrbski nacionalizem kot Oo najnevarnejših kontrarevolucionarnih sil v naši republiki“. Z njim je po Miniču računati za daljšo dobo. Vladan Bojanič je 'omenjal ljudi, 'ki so prej imeli razne funkcije, ,,zdaj pa žive v svojem rojstnem kraju, ali tam, kjer so se borili“. Za večino teh pravi, da se je vključila v „normalno politično življenje“, priznava pa, da „ni pa tudi majhno število tistih, ki delajo povsem nasprotno, ki rovarijo zunaj našega političnega sistema po svoji svobodni iniciativi „kot nekakšni ‘svobodni strelci’, pri tem pa prav nikomur ne odgovarjajo“. Drugi govorniki so poudarjali, da Lazarevac v Srbiji ni osamljen kraj, kjer bi ibili na delu elementi, ki rušijo partijo. To se dogaja n. pr. tudi v samem Beogradu, 'kjer na vsaki konferenci nastopajo enaki elementi ter vsak sestanek spremene v medsebojno prerekanje ter zlasti v sramotenje vodilnih komunističnih osebnosti. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 196« JE V TISKU Cena Zborniku še ni določena, ker ni še dokončno znan obseg knjige. Zaradi visokih stroškov za izdajo take knjige bo naklada omejena. Zato prosimo vse, ki se za to knjigo zanimajo, da se prijavijo pri stalnih zastopnikih in jo naročijo. Prednaročniki v Argentini naj plačajo v prijavi do konca januarja 196* na račun 1.000 pesov. Ob prevzemu pa bodo doplačali razliko do znižane pred- Za pravice Slovencev na Goriškem Slovenska občinska svetovalca dr-Andrej Bratuž, ia dr. Slavko Bratina sta vložila na goriškega župana Mar-tina interpelaciji ter nujnostni predlog glede ureditve zadev slovenske manjšine- Prva interpelacija Se nanaša na točno izvajanje zakona z dne 31. 10. 1966, ki odpravlja fašistična določila o prepovedi tujih imen otrokom. Po sedanjem zakonu se lahko za imena otrok pripadnikov kakorkoli priznane narodne manjšine uporablja črkopis manjšinskega jezika in tudi posebna diakritična znamenja- Ker se pa na goriškem anagraf-skem uradu ne držij0 vedno točnega pravopisa, zahtevata slovenska svetovalca, naj se imenuje uradnik, ki obvlada slovenski jezik in ima za to primerno izobrazbo (klasično maturo na slovenskem liceju). Svetovalca SDZ zato vprašujeta župana, ali s tem soglaša ter kdaj se bo to imenovanje izvedlo. Druga interpelacija slovenskih svetovalcev zadeva božično obdarovanje go-rišlkih sirotišč s strani občinske uprave. Med temi pa ni bil nikdar vštet Zavod sv. Družine v ul- Don Bosco. Zato izražata upanje, da bo župan posredoval tudi za obdarovanje gojencev tega zavoda. Na koncu slovenska svetovalca naprošata župana nai bi odobrili sklep, po katerem bi bili slovenski otroci v tem zavodu vključeni v stalen seznam za občinsko ¡podporo. Svetovalca Bratina in Bratuž sta še poslala goriškemu županu predlog, ki zadeva ustanovitev slovenske trgovske strokovne šole v Gorici. V spremnem listu ugotavljata, da slovenska manjšina na Goriškem in Tržaškem že več časa zahtevata ustanovitev podobnih šolskih zavodov- Pristojni organi so pred časom že zagotovili, da bodo Slovenci te šole dobili že v tem šolskem ¡prodajo celo čuvajnic ob progi, prisiljeni progo obnoviti, elektrificirati in jo modernizirati vse do Bohinja, kajti če bodo hoteli imeti zimski turizem, ¡bodo morali nuditi tudi vlake, saj je znano, da današnji zimski turist prihaja raje z dobrim vlakom kot z avtom po slabi cesti. V smotrno urejeni državi je povezava med železnico in cesto ne v napačni konkurenci ampak v medsebojnem dopolnjevanju. Žal se v Sloveniji do tega spoznanja še niso dokopali- letu. Toda ostalo je le pri ¡obljubi. Iz-gleda, da tej ustanovitvi nasprotuje zunanje ministrstvo. Opozicija rimske vlade pa izhaja iz dejstva, da bi hoteli doseči od Jugoslavije odprtje podobne šole v coni B tržaškega ¡ozemlja. Vsekakor hi to ne smelo vplivati na morebitno otvoritev strokovne šole v Gorici, saj londonski Memorandum zadeva samo Tržaško ozemlje. Znano je, da slovenski dijaki po končani o-bvezni srednji šoli s slovenskim obveznim učnim jezikom nimajo druge izbire kakor med učiteljiščem in gimnazijo-licejem s slovenskim učnim jezikom. Prav zato j« še posebno nujna ustanovitev trgovske strokovne šole, ki bo lahko nudila prizadetim potrebno pripravo na tem delovnem področju- Goriška občinska uprava je že v letih 1965 in 1966 pod-vzela potrebne korake pri šolskem ministrstvu za ustanovitev omenjene šole in se tudi 'obvezala, da bo dala na rae-polago potrebne šolske prostore. Občinska svetovalca SDZ zato smatrata, da bi bilo priporočilo goriškega občinskega sveta v tem oziru zelo ¡koristno. S tem v zvezi predlagata naslednjo resolucijo: „V zvezi z dejstvom, da ¡po končani obvezni enotni srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Geriči dijaki ne morejo nadaljevati študija drugje kakor na učiteljišču ali na klasični gimnaziji-liceju, s slovenskim učnim jezikom, medtem 'ko bi dober del le-teh hotel nadaljevati študije na strokovni šoli trgovskega značaja, ki bi jih pripravila za dela na tem področju človeške dejavnosti, kjer je veliko povpraševanja; — zavedajoč se velikih težav, v katerih se ti dijaki in njihove družine nahajajo zaradi pomanjkanja omenjenega strokovnega trgovskega zavoda; — ko smatra umestno in nujno ustanovitev te šole, ker bodo lahko mladi ljudje s tako izobrazbo mnogo koristili krajevnemu gospodarstvu, kjer se pozna vedno večji dotok jugoslovanskih turistov in potrošnikov; — potem ko je prejel na znanje dejstvo, da razpolaga goriška občina z zadostnimi šolskimi prostori občinski svet v Gorici priporoča ministrstvu za javno šolstvo, naj v soglasju z vlado sklene z nujnostnim postopkom ustanoviti v Gorici trgovsko strokovne šolo s slovenskim učnim jezikom.“ Buenos Aires, 11. januarja 1968 SVOBODNA SLOVSNIJA Stran 3 cŒÿjSi _ fí fU is c:^ 3% Novi pomožni ljubljanski Škof, dr. Slavko Lenič, bo posvečen v nedeljo, 14. januarja. V baročni dvorani mariborskega rotovža so prejeli nagrade v okviru lanske mariborske kulturne revije naslednji kulturni delavci: ravn. pokrajinskega muzeja dr. Sergej Vrišer 300.000 st. din za pripravo razstave Baročno kiparstvo «a slovenskem štajerskem; igralec drame Franjo Blaž 300.000 st. din za gledališko delo; pisateljica (Nada Gabrovi? 200.000 za roman Ne sam0 jaz; slikar Oton Polak 200.000 za organizacijo likovnega življenja v Mariboru ter književnik France Filipič 200.000 za organizacijo kulturne dejavnosti. Posmrtna nagrada 300.000 st. din je bila določena tudi ponesrečenemu arhitektu Jožetu Vranjčiču za zasluge na področju urbanizma. V Ložu pri Starem trgu so 26. novembra 196.7 odkrili na rojstni hiši pisatelja in humorista Milčinskega spominsko ploščo ob stoletnici pisateljevega rojstva z naslednjim napisom: , Pod to streho se je 3. decembra 1867 rodil pisatelj Fran Milčinski — prijatelj si-rotnih otrok.“ O pomenu pisatelja in njegovem življenjskem delu je govoril prof. Anton CSodnja. Mesto, kjer se je januarja lani na avtomobilski cesti pri Sremski Mitroviči ponesrečil Boris Kraigher, podpredsednik zveznega izvršnega sveta ter dejanski izvajalec gospodarske reforme v Jugoslaviji bodo uredili kot t spominski .prostor. Pobudo za to sta dala izvršna sveta ¡Slovenije in Srbije. Srem namreč pod komunisti spada pod «rbs-ko republiko. V Železnikih bodo za 15-letnico smrti pisatelja in planinca Janlka Mlakarja vzidali spominsko ploščo na njegovo rojstno hišo. V Sloveniji je vedn0 več vlomov v podeželske cerkve, iz katerih tatovi odnašajo umetniške starinske slike in kipe ter jih prodajajo za drag denar v inozemstvo. Zavodi za spomeniško varstvo onw' s Vete ljubavi, bedi Slovencem varuh nov, za nje motj glas Bogu zastavi 'in rosi nanje blagoslov! O Baraga, znanilec zmag, kot včeraj danes srcu drag, ostani z nami čie naprej in kazi pot nam kot doslej, in kaži pat nam kot doslej. Besedilo in melodijo je zložil Rev. Alderic Paquet, pevovodja v katedrali sv. Petra v Marquette, katere prvi škof je bil Baraga. Harmoniziral E. W. Rich, prof. glasbe v Baragovi visoki šoli v Marquettu. Posvečena je „vsem odbornikom Baragove Zveze“. Angleško se je prvič pela 27. VII. 1948 na Baragovem dnevu v Marquettu, in bila objavljena istega dne z notami vred v Nor-bhen Michigan Edition of Our -Sunday visitor, odkoder jo je za Slovence priredil, pripravljeno za petje, Tine Debeljak. Šesta počitniška kolonija otrok se bo vrnila iz kordobskih planin v soboto, 13. t; m., ob 8-40. Osebne novice Poroka. V' stolnici v San Martinu sta se v sredo, 3. januarja poročila Jože Mozetič in gdč. Marija Stanislava Marinček. Poročne obrede je opravil in poročno mašo 'daroval g. Primož Langus. Za pričo je bila ženinu njegova mati, ga. Vida Mozetič, nevesti pa njen oče g. Stanko Marinček. Pri poročnem obredu in sv. maši je pel „¡Gallus“ pod vodstvom dr. Julija Savellija. Novopo-ročencema iskreno čestitamo! Družinska sreča. Pri poročilu o krstu Pavla Aleksandra Brule, sinčka g. Janeza Brule in njegove žene ge. Vla-dimire roj. Vitrih, je pri navedbi botrov nastala pomota. Pravilno se mora glasiti, da sta bila za botra ga. Ančka Seljak por. Vitrih ter g. Miro Vitrih. t Rihard Mašič. V Miramaru je v soboto, 6. januarja t. 1 .utonil v morju Rihard Mašič, sin staroslovenskih naseljencev v Tabladi- Pok. truplo so prepeljali v Tablado odkoder je bil pogreb v ponedeljek, 8. januarja t. 1. na pokopališče v Villegas. Rajni naj počiva v miru, hudo prizadetim pok. svojcem izrekamo sožalje- Na nedeljski ¡misijonski tomboli je zadel glavni dobitek — moderno pohištvo — Jože Gerkman iz Slovenske vasi. Telefo Zgodbai za Ta zgodba bo nekoliko nenavadna. V' njej ne nastopajo ne pastirčki ne angelčki, ne volek, ne oslek, celo Marija z Jožefom ne- Ne dogaja se rfa sanjavih betlehemskih poljanah pod migljajočimi božjimi zvezdicami, ampak v enem izmed naših slovenskih mest-V njej ne odmevajo radostne božične pesmi, ampak je intoniran pogrebni psalm. In vendar je zgodba božična. Človeške oči so nekaj čudovitega. Vsi deli našega telesa so važni, toda čez oči ni nobeden. Oči molčijo. Ničesar ne vedo povedati, pa vendar koliko povedo. Kako očarljivo, kako zapeljivo, kako dobrohotno in milo, pa tudi kalko zlobno in prezirljivo znajo govoriti. Oči pijejo lepoto sončnega pomladnega jutra v planinah in jesenskega poldneva v prirodi, umetnostne galerije in deklet, ki se usuje j o iz izletniškega avtobusa. Koliko bogastvo in raziko-6nost barv. 18 letna Sonja pa je bila slepa. Ne aicer popolnoma. Glavne obrise stvari je videla kakor skozi meglo. Suhoparno bi se reklo: imela je 30 odstotkov vida. Tako je pisalo v zdravniškem po-ročilu-- Sonja ni bila slepa od rojstva. O-semletk-o je končala s prav dobrim nistUa božič 1967 uspehom, z zdravimi očmi. Vpisala se je v ekonomsko šolo. Sredi drugega letnika je začutila, da z očmi nekaj ni v redu. šla je na pregled in zdravnik se je zresnil. Da se ji suši vidni živec-Zakaj? Kdo ve? Ne spominja se, da bi se kdaj v o,či prehladila. Nihče njenih sorodnikov ni bil na očeh -bolan. Dali so ji očala, toda šlo je vedno na slabše. Šolsko leto je končala, in profesorji so ji dali dobre ocene bolj iz razumevanja njene bolezni kot zaradi njenega znanja- Sonja je nosila bolečino v srcu. Pri svojih 17 letih -bolna, slepa. Invalid. Njene sošolke so zdrave, vedre, polne smeha in mladostne razposajenosti. Pojejo, plešejo, hodijo na izlete, uživajo -mladost. Sonji pa čas tako počasi teče. Ko bi' mogla vsaj v prirodo, pa nima nikogar, ki bi jo vodil. Sama si ne upa. Ko bi si mogla vsaj z branjem krajšati čas, preganjati črne -misli. Edini prijatelj ji je bil Tadio, toda pri radiu ne moreš ve,čno sedeti. Kaj bo z menoj ? Vsi bod0 imeli službe, kaj pa jaz ? Uredili si -bodo življenje, ustvarili družino. Jaz nisem ne za delo ne za družino. Mati? Kd0 bo skrbel zanjo? Bolehna je, majhno plačo ima, pokojnina bo še skromnejša. Tc-da Sonja je bila mlada, mlad člo- vek pa upa. Tudi Sonja je upala. Upala, -da se bo. pozdravila. Koliko jih je ki zbolijo in ozdravijo, zakaj ne bi tudi jaz! Bolezen pa je šla svojo pot- Čez leto in pol je postalo jasno, da se ji vid ne bo povrnil. -Sonja bo za vse življenje obsojena na skoraj popolno temo. Udarec je bil hud- Za mater in za hčerko. Vendar sta poskušali trezno misliti. S šolo je konec. Morda bi se našla kakšna služba, ki jo more -opravljati skoraj slepo dekle. Pravijo, da je talk poklic telefonistka. In prav takrat je bil v časopisu oglas večjega podjetja, da iščejo telefonistko. Vzeli so j0 na pos-kušnj-o. Izkazalo se je, da njen simpatični glas (skozi sluišafe še lepše zveni- Zraven tega je imela dober spomin, kar je bilo -zelo dobrodošlo. Ni ji bilo treba ničesar -zapisovati, vse si je hitro zapomnila. Vzeli so jo in Sonj; ,e zasijalo sonce. Pol leta pozneje ji je zasijalo še neko drugo sonce. Tako je vsaj mislila-Najprej skozi aparat, p-otem pa tudi v službi in doma. P-o telefonu se je Sonja srečavala z ljudmi, ki jih nikoli ni videla niti oni nje. Nekoč je zaslišala popolnoma nepoznan glas, ki jo je v trenutku bsvo-Jil. Sama ni vedela, zakaj- Toda drhtela je, (ko je odgovarjala na vprašanja-S tem človekom bi rada še govorila. Zvedela je, kdaj bo spet klical in si pripravila tvarino, da bi razgovor podaljšala- Tako se je tudi on začel za- nimati zanjo. (Njuni pogovori is-o postali vedn-o daljši, vodno bolj osebni, vedno bolj domači. Ona je zvedela o njem, da je tehnik, da ima 23 let, da !še ni poročen, da stanuje v okolici in se vozi v službo, da mu je ime Ed-vard in da si zaigra na kitaro, kadar mu je dolgčas. On je zvedel 0 njej, da je telefonistka, skoraj slepa, da ji je ime Sonja in da ji je izven službe, zel-o dolgočasno. Nekega dne jo je pred vrati podjetja pazd-ravil neznan moški: „Oprostite, iste vi gospodična Sonja? „Sem.“ „Me morda poznate?“ „Vidim vas slabo, po glasu pa se mi zdite poznani- „'Ste morda kdaj kaj slišali o nelkem Ediju, ki je po poklicu tehnik?“ „O, vi ste! Zelo sem vesela.“ Zgodba nima namena biti ljubezenska. Dovolj je, če vemo, da sta ise vedno pogosteje srečavala, da je Edi večkrat spremljal Sonjo do d-oma in v stanovanje in jo tam učil igrati na kitaro. Tako je minilo več kot pol leta. Sonja je že kar dobro igrala kitaro in zraven lepo pela. Nekega dne so pa strune nenadoma utihnile in pesem se je spremenila v tiho ihtenje. Ediju je nežno zaupala skrivnost, da ni več sama, on pa ji je — Ik-ako (bi to mogla pričakovati — odbrusil surovo besedo in odšel. Naslednji dan ga je klicala po telefonu. Glas z druge strani je povedal, da ga ne morejo nikjer najti. -Čudno, so ga pa doslej vedno tako hitro dobili. Čez nekaj dni se je končno le -pustil najti. toda kratko in malo ji je dal vedeti, naj ga pusti pri miru, ker si nimata kaj povedati. „Torej ne boš -nič več prišel, Edi?“ , Kam naj pa pridem?“ „Na dom vendar! Saj veš...“ „Kaj vem???“ „Ne bodi no čuden. Otroka bom dobila. Saj je vendar tvoj.“ „Ne poznam ne tebe/ ne tvojega o-troka. če ga imaš, je to tvoja zadeva in tistih, ki si se z njimi spečala.“ „Toda Edi, saj veš, da si ti edini h-odil k meni. Učil ¡si me kitaro. To vedo vsi.“ „Vedo, da sem hodil k tebi in s teboj pri -belem dnevu. Kaj pa si ti počela in s kom, ko si imela nočno, to veš ti in tisti, ki so hodili k tebi. Sicer -pa: samo še enkrat pridi predme s tem, pa se -boš drugje zagovarjala-Ne bom d-opustil, da se kdorkoli igra z mojo častjo. Dosti!“ Slišala je, kalko je jezno prekinil zvezo. Sonji je skoraj slušalka pa-dla na mizo. Zgrudila bi se, če bi že itak ne sedela. Pred očmi se ji je popolnoma stemnilo. Tako! Ne prizna, da je otrok njegov. Očita mi druge. Pa kako dobro ve, da nisem imela nobenega drugega, da je .tisto o nočnih obiskih nesramna laž. In (Nadaljevanje na 4. strani) SLOVENCI ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE Zveza DSPB je imela 16. decembra v Baragovem domu v Clevelandu prisrčno božičnico, na katero je prišlo lepo število 'družin z otroci. Na božičnici je imel predsednik Zve-Se pisatelj Karel Mauser topel božični nagovor, v ikaterem je med drugim ob spominu ni rojstvo božjega Deteta v Betlehemu naglašal: „Čeprav spomin na ta prvi sveti večer obhajamo vsako leto, se vendar bojim, da ga z okolico vred vedno bolj obhajamo šablonsko, po receptu, da nam je bolj za okvir zunanjih dejavnosti. Toda prav praznovati božič se pravi, biti blizu skrivnosti prve svete noči- Z drugo besedo: v preprostosti najti pravi odnos do življenja in družinske skupnosti. Kako strašno zgrešeno je, da nekateri te dni sodijo po kartah, ki jih dobe ra odpošljejo, po darilih, ki jih darujejo in sprejmejo. Saj ne mislim obujati spominov, vsak izmed nas jih ima zaklenjene v svojem srcu, vendar se mi zdi, da so bili naši najlepši božiči, ¡kar smo šli od doma, v taboriščih-Tedaj namreč je vse zunanje odpadlo, zsi smo bili ena sama velika 'družina v beračiji. Nič nismo imeli, pa smo bili ob vsakem svetem večeru vendar bogatejši, kakor smo danes. Papirnata štalica je bila tedaj, že veliko. Nihče ni čakal na darove, vsi smo bili dejansko tihi prenočevalci v živinskih stajah kakor nekoč Jožef in Marija. Nismo imeli velikih želja, bili smo veiseli, da smo PO SVETU imeli vsaj streho nad glavo, da smo mogli na sprehod do Edlinga in nazaj. Kako hudo se je vse spremenilo v dobrih dvajsetih letih, spremenilo predvsem zavoljo tega, ker 'nam je odšla iz srca osrednja misel svetega večera: preprostost srca. Odrešenje, da se je Bog rodil kot človek na ta svet, ni bilo sporočeno najprej velikemu duhovniku, niti ne oblastnikom tistega časa. 'Da Bog kot človek utriplje pod Marijinim srcem, je prva vedela preprosta žena Elizabeta, da ¡se je Bog kot človek rodil, so prvi zvedeli revni pastirji. če hočemo božič resnično doživeti, se je treba ,'k: tej preprostosti vrniti. Ne rečem, da se je treba vrniti k taboriščni revščini, vrniti pa se je treba k srčni preprostosti, ki je je tedaj bilo mnogo več, kakor jo je med nami danes. Treba je hoditi za to zvezdo kakoT Trije modri. Brez srčne preprostosti bomo postali kakor tisti, ki niso imeli prostora za mlado mater ob njeni težki uri. Videli bomo samo sebe, samo svoje koristi in sam0 svoje udobje.“ Prvi sveti večer je v tem stoletju večer tihega in obupno bolečega krika od vrat odgnanih ljudi, ki jih je na milijone. Milijoni so, ki ne bodo pisali in ne dobili ene karte, ki ne bodo dali in ne prejeli enega daru. Če smo ena božja družina, smo v vesti dolžni od svojega obilja dati svoj delež njim, ki v živinskih stajah močevajo in rodeva-jo. Po dva tisoč letih je še mnogo mladih mater, ki hodijo kakor Marija na tisti večer. Nič ni božič na jeziku, če ga ni v | dejanju. Nič ni božič, če je samo našli- I Ikan na okna in postavljen pred hišo, nič ne pomeni tisoče luči, ki obsevajo naše domove, če pa v srcih ljudi ni luči. ¥ O ÍP02THSM 0 f 15 T 13 Belgijski lahkoatlet Gaston Roelants je zmagal na XLIII. teku Sv. Silvester, ki ga vsako leto 31. decembra prireja sanpavelski 'športni list. Drugo mesto je pripadlo Angležu Timu John-stonu, tretje Kanadčanu Dave _ Elisu, četrti pa je ¡bil Celjan Drago Žuntar Zmagovalec Roelants je pretekel 8500 m dolgo progo v času 24m 31s 2, Žuntar pa je zaostal za prvim 48,4 s; Nad-moč evropskih in severnoameriških lah-koatletov je bila precejšnja saj je med prvo desetorico prišel na deveto mesto le en južnoameriški atlet Kolumbijec Víctor Mora, Albert Ríos je kot najbolje plasirani Argentinec zasedel ^ 2'. -mesto. Tekmovalo je nad 200 udeležen-cv. Roelants je zmagal že tretjič: 1964. 1965 in 1967, toda trikrat zaporedoma je zmagal doslej edino Argentinec O Suárez: 1959, I960 in 1961. Od leta 1946, ko je postal ta tek mednaroden, domačim brazilskim atletom še ni uspelo zmagati. Lahkoatleti so 3. januarja tekmo-vali v Sao Paulo še na 5000 m, kjer je zmagal Drago Žuntar in na 10.000 m, 6. januarja pa nekateri še v Montevideo na 12. mednarodnem teku po plaži, kjer je Anglež Tim Johnston bil prvi, Kolumbijec Víctor Mora pa drugi. Semifinal za tretje svetovno medklubsko prvenstvo v košarki je Goodyear iz Akrona premagal Botafogo iz Rio de Janeira s 42:52, Real Madrid pa Simmenthal iz Milana s 93:84. OBVESTILA Četrtek, 11. januarja 1968: SDO v Berazateguiju vabi pospe in dekleta na sestanek v dom zaradi organizacije kuharskega tečaja. Začetek ob 18- uri. V Našem domu v San Justu ob 8-ari pričetek počitniških dni za deklice- Nedelja. 14. januarja 1968: V Slovenskem domu v San Martinu ob 10. uri 10. redni informativni sestanek z važnim dnevnim redom. | Mladina v Berazateguiju vabi vse rojake na celodnevni izlet v Slov. dom I v Berazategui. Na sosedovem vrtu bo na razpolago bazen. Soboto., 20. januarja 1968: V Našem domu družinski družabni večer. Začetek ob 21. uri. Nedelja. 21. januarja 1968: Celodnevna prireditev na Pristavi- Maš slom San Justo Sanhuška mladina vas vabi na DRUŽINSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, dne 20 januarja ob 21. Rezerviranje miz do 19. t. m. na telefon 621-2112 Sodeluje orUester Planiha Vstop moškim brez suknjiča in kravate ter damam v hlačah ne bo dovoljen Počitvlee v BSariločah udobno in poceni prenočišče $ 400 na osebo IVANKA HABJAN Avda. Costanera 1705 S. C. da Bariloche, Río Negro ESL0VEN1A UBRE Etíitpi responsable: Miles Star» Redactor: José Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Luj&n, Prancia 952 Zaradi počitnic do 6. februarja pisarno zaprta JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Boenoa Aires T. E- 35-8827 o í O (0 z '»i _ ¡5 > a. ™ Ç j r i g 8s“ ° <> tt FRANQUEO PAGADO Concesión NT 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodna Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev ca pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 ZARADI POČITNIC BO PISARNA ZAPRTA OD 13—29. JANUARJA Simon Rajer V domovini nas je dne 23. decembra 1967 za vedno zapustil po 75 letih zglednega življenja naš dragi oče, mož, dedek, brat, tast, stric in svak, gospod Jože Zupančič Pokopan je bil 26. decembra 1967 na pokopališču pri Sv. Križu. Žalujoči: V .Buenos Airesu:, sinova Stanislav in Franc z družinama; v Ljubljani: žena Terezija roj. Zadnikar, hči Zinka por. Mlinar z družino, sinova Jože in Ivan z družinama in drugo sorodstvo; v Luzerne, USA: Marija por. Volkar in ostalo sorodstvo. Rojaki! NE POHABITE NA PRISTAVSKI DAN Celodnevna prireditev ho 21. januarja na Pristavi v Castelarju DRUŠTVENI OGLASNIK Člani društva Zedinjena Slovenija se obveščajo, da je po lani spremenjenih pravilih potekla društvena poslovna do. ba dne 31. decembre.. Upravni svet društva vabi vse člane, da za redni 0bčni zbor, ki bo predvidoma v mesecu marcu, oddajo predloge do konca januarja, da jih bo mo. goče v predpisanem roku vključiti v dnevni red. Upravni svet Zedinjene Slovenije PRAVNA POSVETOVALNICA — za člane brezplačno. — Vodi dr. Vital Ašič. Vsako 1. in 3. -soboto v mesecu od 17 do 19. ,V januarju bo le 13. januarja in v februarju samo 17. februarja. Prosimo, da se isteresenti predčasno prijavijo ali osebno ali pa po telefonu. SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. (Cooperativa de Crédito S. L. O. G. A.,Ltda) Bmé. Mitre 97 RAJMOS MEJIA T. E. «58-6574 URADNE URE: torek, četrtek in sobota od 16—20 POZOR. SLOVENCI Vsi, ki želite preživeti počitnice v ■ Miramaru, imate na razpolago prav-■ kar dokončani „residemcial" — spal- j niče s privatnimi kopalnicami in ■ „garaž“ Priporoča se Vam prijatelj Slovencev • TONE SIKORA Naslov: ■ Antonio Sikora ■ Oalle 28, No. 671 1 ■ Miramar. prev. Bs. As. f '-A V .:,>/*■ a? v sA*.»: . .-'N-vw .. Žalostni sporočamo, da je Bog poklical k sebi dne 17. decembra 1967 v 81. letu starosti po zasluženo plačilo našo mamo in staro mamo, gospo Alojzijo Vidmar Po opravljeni pogrebni sv. maši so jo pokopali na pokopališču v njeni rojstni vasi v št- Joštu na Dolenjskem. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli v tako velikem številu našo mamo kropit in so jo spremljali na njeni zadnji zemeljski poti. Posebna zahvala Vam, g. župnik Kovačič Lado, za prelep nagovor in za vaše tolažilne besede. Usmiljeni in pravični Bog naj jo sprejme v svoj nebeški dom. Žalujejo otroci: vdova Ančka, France, Marija, Jože, Rudel in Pepca z družinami, Lojzka in ostalo sorodstvo št. Jošt, Vrdun. Stopiče, Stranska vas, Buenos Aires- «saS s TELEFONISTKA (Nadaljevanje s 3- strani) še grozi mi. Ne ljubi me več• Če me je sploh kdaj resničn-o ljubil. Če me ni čisto namerno, načrtno izkoristil. Mene, neizkušeno osemnajstletnico in še slepo povrhu. In jaz ? Kaik0 sem sploh smela upati, da me bo kdaj vzel za ženo ? Kaj pa naj mož počne s slepo ženo? Kaj otroci is slepo materjo? Kako, da nisem na to prej pomislila? Misli so se ji vrtinčile v glavi in se srečavale vedn0 v istem začaranem krogu: zapeljana, prevarana, zapuščena, osramočena, sama — o, ne sama, z bitjem pod srcem, ki si želi življenja. Pozna jesen se je sprevrgla v zimo. November se je umaknil decembru in ta je bil že v svoji drugi polovici. Koledar je kazal 24. dan. Ljudje so se pripravljali na božič, govorili pa 0 ne-čem drugem. „Zakaj je pravzaprav to storila? Res je bila slepa, toda tudi drugi so slepi, pa si ne jemljejo življenja.“ „To je res, toda revica je bila dvakrat nesrečna.“ „Najprej — bila je slepa. Potem jo je nekdo zapeljal — pravijo, da je bil neki tehnik. Ko mu je povedala, da bo mati, jo je zapustil.“ „Takih je dosti in vse bi jih bilo treba kaznovati.“ „Nazadnje So jo - še iz službe odpustili. Bila je telefonistka. Vzeli so jo bolj iz usmiljenja. Bili so kar zadovolj-' ni z njo, dokler je fant ni zapustil. Takrat je postala zamišljena, raztresena in pozabljiva. Naredila je več napak, zaradi katerih so jo morali opomniti-Ko pa so zvedeli, da je povrhu še noseča, so ji dali knjižico. „Takrat, ko je bila najbolj potrebna pomoči.“ „Z nosečnicami imajo povsod same sitnosti, zato se jih radi znebijo, če le morejo. Saj veš, porodniški dopust, pa nočna ne bi smela biti in podobno. Zatisnejo oči pred zakonom, pa gre.“ „Na žalost je res tako. Ostala je sama, brez službe, brez plače, brez sredstev, brez oči, brez bodočnosti. A otrok je že trkal. Nekaj tednov je životarila kot izgubljena, davi pa so jo potegnili iz vode.“ „Pogreb bo jutri popoldne, ravno na božič.“ „Da. In še brez duhovnika. Mati je s solzami prosila župnika, pa 'je baje rekel, da samomorilcev ne sme cerkveno pokopavati.“ Uboga mati. še to je morala doživeti. Na pogrebu se je zbralo nepričakovano dosti ljudi. Bil je mrzel, toda s-ub .zimski popoldan. Ko so spustili krsto v grob in položili vence — šepetalo se je, da je tudi župnik naročil lep venec — je stopil naprej domači župnik. Pogledal je v grob, pogledal množico. Vse je utihnilo in zrlo vanj. Kaj neki bo povedal? Bratje in sestre! Vi veste, da je mati pokojne Sonje, 0b katere prezgo- dnjem grobu molče stojite, prosila, naj bi imel cerkveni pogreb. Branil sem se g;a. Vsi duhovniki se takih pogrebov branimo. Imeti tak pogreb bi pomenilo odobravati dejanje, :ki ga je pokojnica storila. Toda jaz sem kljub temu tukaj. Želim Sonji večni mir, njeni materi božjo tolažbo, vsem vam bi pa rad nekaj povedal. Danes je božič. Kaj je božič? Ne le spomin Jezusovega rojstva, ampak tudi spomin, kak0 je neka Mati z nerojenim otrokom pod srcem iskala zase in za Njega prenočišče- Ni ga dobila v hiši, med ljudmi, morala je iti v hlev, med živali. In ne mislite, da so bili ti ljudje kakšni pogani. Bili so verniki, ki so hodili v tempelj, nosili tja Bogu svoje darove in ga mulili. Pri vsem tem pa so imeli zelo malo srca za reveža. Toda tista Mati — saj veste, koga mislim, — ni obupala. Imela je s seboj svojega moža in vedela je, da je on ne bo zapustil. Bila je gotova, da bodo čez nekaj dni že dobili kakšno stanovanje. Tudi slepa ni bila, pa je vedela, da si bo mogla pozneje sama pomagati. Mi radi hitro obsojamo Betlehpm-čane in se zgražamo nad njihovimi trdimi srci. Toda, če bi prišla Marija brigat na naša vrata — koliko bi se jih odprlo ? Da, Marija je trkala ves letošnji adventni čas na naša vrata. Marija, ki je v našem mestu spremenila svoje ime v Sonjo. Vsi smo vedeli, kaj je s Sonjo- Tudi jaz sem vedel. Sonja je slepa, Sonja je brez službe, Sonja je zapuščena, Sonja pričakuje otroka. Glejte, koliko nas je danes na pogrebu. Da, tu na pogrebu smo se zbrali. Toda vprašam vas in sebe: kdo izmed nas je Sonjo v teh njenih težkih dnevih o-bislkal? Kdo ji je rekel toplo besede tolažbe? Kdo je vlival zaupanje v žalostno srce? Kdo jo je vprašal, če kaj potrebuje, kdo ji nudil pomoči ? Kdo ji obljubil,, da ho poskušal posredovati, da spet dobi službo? Glejte, osem ali devet vencev vidim na grobu. Tistim, ki 'SO jih naročili, je to v čast. Toda, če bi ji denar, ki so ga sedaj dali na njen grob, prinesli pred dnevi na njen dom in ji rekli: Sonja, tu imaš'nekaj, drugič ti pa spet kaj prinesemo — danes ! ne bi morali imeti tega žalostnega pogreba- Naj nihče ne misli, da na njega s prstom kažem. Namerno sem,, proti j svoji navadi, naročil venec, da bom tudi nase s prstom pokazal. Mi kristjani smo se skozi stoletja naučili delati v cerikvah in domovih jaslice. To je prav. Toda ni lepo in prav, da se je v nas ukoreninilo prepričanje, da smo s tem tudi izvršili svojo božično in krščansko dolžnost. Te jaslice so nam postale izgovor, da nam ne bi bilo tre-| ba izpolniti božičnega poslanstva. Naredili smo si papirnatega, lesenega in sladkobno pobarvanega Jezusa in Marijo, da nam ne bi bilo treba vzeti pod streho resničnega In živega Jezusa in Marije v podobi naših trpečih bratov in sester. Obračamo svoje oči tja daleč v Betlehem, ne vidimo pa, kaj se dogaja v naši ulici nekaj številk proč. Nosili smo iz gozda mah, skrivaj posekali smrečico, kupili električne žarnice za božično drevesce, da bo božič čim bolj slovesen, pa nas ni nič pekla vest, da smo vse to znašali skupaj mimo hiše, kjer je slepa in zapeljana Marijina sestra Sonja pričakovala rojstvo Jezusovega bratca, v glavi pa so se ji podile obupne misli, ker ni vedela, kaj bo dala otroku jesti in s čim ga bo odela- Sonja je mrtva. Ni pomoči. Zagrebli jo bodo. Toda Sonja je mrtva zato, ker je mrtva naša ljubezen. Če bi bila živa naša krščanska ljubezen, bi bila tudi Sonja danes živa. Vsi smo krivi njene smrti. Tudi jaz. Zato sem prišel na ta pogreb, da to povem. Vam in sebi. In tistemu, ki jo je spravil v nesrečo. In tistim, ¡ki so jo spravili ob kruh. Draga Sonja, odpusti nam! Če smt> te živo premalo ljubili, bomo za tebe mrtvo molili. Ob tvojem odprtem grobu obudili svoj0 ljubezen in obljubili, da bomo odslej bolj kristjani, da bomo svoje trpeče brate in sestre bolj ljubili, kot smo tebe. Da bomo poskušali božično skrivnost globlje doumeti. Tedaj je župnik vzel iz aktovke bel korok in črno štolo, ju dal nase, se pokrižal in začel: Iz globočine kličem k tebi, Gospod... in nadaljeval vse pogrebne molitve do konca. | (Družina, Ljubljana, božična številka)