MniStm to apironiiStvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA"
izhaja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaj a
Z uredništvom se more govoriti Tnk dan od II.—12. ure dopokL
Telefon ftt. 113.
Barofinlna listo:
Celo teto	. 12	h
Pol lets • • • • •	. 6	K
Četrt leta .....	3	K
Mesečno .....	1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 IL
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 108.
Maribor, dne 13 septembra 1911.
Letnik UL.
v
Slovenski Staj er in deželno gospodarstvo.
|0' prilite, ko se obravnava o delomožnosti štajerskega deželnega, zbora, so velevažni podatki, kateri izhajajo iz analize deželoega proračuna za leto 1910, napravljenega prvič rv teritorialnem, drugih v nacionalnem oziru. To analizo je napravil poslanec dr. Benkovič po sistemu, po katerem je nemški vse-učiliščni profesor Wie ser analiziral deželni proračun (kraljevine Češke. Vsako točko dotičnega proračuna je treba prerešetati iz dveh stališč, v prvi vrsti s stališča njenega nalmena, v drugi vrsti pa s stalila v to svirho določenih deželnih1 sredstev. Vzemimo n. pr. točko : deželna bolnišnica v ,Gradcu. Tfa služi po svojem namenu celi deže.li in obemia narodnostima enalco. Vsa sredstva), ki so v to svrho postavljena pri tej točki v deželni proračun, pa pridejo» v prid samo Gradcu, oziroma Srednjemu iStajerju in nemški narodnosti. Kajti od približne svote 800.000 K, ki so v ‘deželnemu proračunu za leto 1910 ustavljene za splošno deželno bolnišnico v Gradcu, ne odpade nič na, Slovence. Ves dotiče n denar ostane na Srel kijem in na Zgornjem Stajerju, le kaka malenkostna svota pride mogoče Slovencem v prid.
Iistotako vzemimo za primer kopališče Slatina. Namen tega kopališča je skupen, toda v ta namen dovoljena iii določena deželna Sredstva pridejo v veliki večini samo Nemcem v (dobro. Le malo svoto je mogoče izločiti, ki pride posrejdno ali neposredno v slovenske roke. Za to kopališče izdana ogromna svota po veliki (večini ne ostane na Spodnjem Štajerskem, ampak! se steka v žepe grahkih podjetnikov.
(Analiza deželnega' proračuna po tem sistemu je jako teža/vna. ITireba je proučiti ris samp deželni proračun enega leta, ampak tudi deželne proračune za prejšnja leta, potem poročila 'deželnega odbopaj, računske zaključke in razna druga 'špečjielna poročila. Le v nekaterih slučajih' sei ta analiza» opira na privatne 'podatke.
Nekatere Številke drastično osvetljujejo krivice, ki se gode Spodnještajerskim Slovencem v deželnem gospodarstvu. Deželni izdatki' znašajo skupno svoto
83,000.000 K. Ako odtegnemo razne točke, ki so zapo-padene istočasno v več poglavjih, zlasti Če odtegnemo točke, ki se tičejo kreditnega poslovanja, ostane približno svota 20,000.000 K, katero se more teritor-
ialno in nacionalno analizirati. Od te svote odpade po svojem namenu na Spodnji Stajer samo 3,200.000 K, na Slovence pa samo približno 2,000.000 K, vštevši izdatke za ljudsko šolstvo. Od deželnih sredstev pa odpade na Spodnji Stajer približno 3,400.000 K, na Slovence pa 1,800.000 K; vsi ostali izdatki pridejo po večini na Ž]gornji in Srednji Stajer, delom(a so tudi celi deželi (skupni. Akb odštejemo od slivenske kvote izdatke za ljudsko šolstvo», ki stane na slovenskem Stajerju 1,200.000 K, potem ostane v prid Slovencev pravzaprav samo malenkostna beraška svota 600.000 kron. Pri tem pa je treba upoštevati, da so se v slovensko kvoto vzele vse točke, katere le količkaj pridejo slovenskemu narodu .v korist, na primer vse ceste in regulacije v slovenskem delu dežele. Zja strogo slovenske narodne zadeve je postavljena v 'deželnemu proračunu samo svota 2.400 K, mefd tem, kb gre v nemšjkonacionalne svrhe več stotisoe kron, ne da bi se pri tem upoštevalo, da so razne deželne naprave, posebno učni zavodi, popolnoma nemšj’ci.
'Največje krivice se nam godijo v deželni uprar vi, ker od svote 880.000 K pride komaj 6.000 K na Slovence, dalje na Šolskem polju in v drugih manjših poglalvjih. Na Gradec odpade od deželnih izdatkov približna svota 4,500.000 K, torej peti del deželnih izdatkov.
V velikem kontrastu s temi številkami so ppdat-ki o davčni moči Spodnjega Stajerja. Davicno silo Slbvencev ni lahko ugotoviti, ker zal to manjkajo podatki. Po poročilu štajerskega deželnega odbora, ki je bilo podlaga za volilno preosnovio, plačuje Spodnji Stajer 'direktnih realnih davkov (to je zemljiški in hišni' davek) svoto 2,200.000 K, vseh davjkbv skupaj pa približno 3,000.000 K. V tej svoti so zapppadeni samo oni davki, ki so podlaga deželnih 'doklad, torej ne osebno-dohodniinski davek, katerega plačuje Spodnji Stajer približno 500.000 K. Skupni davki, M so podlaga za pobiranje deželnih doklad, znašajo komaj
16,000.000 K. Od teh plačuje Gradec sam 5,700.000 K. Ako odštejemo 'davčno silo Grafdea, ostane približno 10,000.000 K, tako da plačuje 'Spodnji Stajer skore eno tretjino.
Po modernih narodno-gespodarskih načelih sicer davek ni merilo za to, komu naj pridejo v prid javni izdatki. Pa že na podlagi davčne sile moremo trditi, 'da je Spodnji Stajer v dež. gospodarstvu zelo prikrajšan.
Iz analize deželnega proračuna zadobljene po-
datke Bode dr. Benkovič objavil v polsebni knjigi, ki bo izšla tekom te jeseni. Vsekakor bodo ti podatki postali velevažni v pogajanjih1 za delomožpost štajerskega deželnega zbora. Kakor so Nemci na Češkem iz teh podatkov izvajali dalekosežne posledice in na iste bazirali svoje pretirane zahtefve, tako moramo tudi mi Slovenci na pojflagi statističnih podatkov o prikrajšanju v deželnemu proračjunu zahtevati, da se deželni izdatki praivično razdele. Po dosedanjem sistemu ne sme in ne more iti dalje. Kakor hočejo biti Nemci povsod enakoveljaven in enakovreden faiktor, tako zahtevamo tudi mi enakopravnost v štajerski deželi. Naveličali srnjo se pobirati drobtinice, ki padajo iz nemške mize in ne maramo več mačehovskega o-skrbništva nemških mogotcev. Naše ljudstvo je zavedno in, hoče samostojno odločevati svojo usodo, za to tudi zahtevaj od svojih poslancev, da mn to pribore.
Siidmarka — St. Ilj — obrambno delo.
Zfadhjič srnjo na kratko sporočili bistvo predloga, ki so ga sprejeli siidmaVkovci na svojem zborovanju v Celju glede naseljeništva v St. liju. Ker je sklep zelo značilen in ker vemo, daj naši obmejni boji zanimajo vse naše čitatelje,, zato ga priobčujemo dobesedno:
jObčni zbjor (Suđmiarke) pozivlje glavno vodstvo, naj omeji naseljeništvo v St. liju na najpotrebnejše, naj dela samo toliko, da ohrani in obvaruje, kar je 'do sedaj pridobljenega, ter naj obrača ogroženim jezikovnim postojajnkam maj Spodnjem Štajerskem, Koroškem in v drugih kronovinah, ki spadajo pod delokrqg, več pozornosti, da se Obdržijo!“
(Iz tega sklepa se da miarsikaj reducirati. Jasno je, da je v naseljeniškem delovanju Südmarke že marsikaj gnilega, zato je začel sedaj pihati (drugi veter. Zdi se, kakor da bi treznejši in vsaj deloma po-Štenejši elementi v nemšjkonacionfalnih vrstah pričeli uvidevati, da. je dosedaj prakticirano početje z nase-Ijeništvom zlasti v najbolj ogroženem kraju, iv St. liju, pov/sfem nemoralno in protinaravno. Dajmo dosedanjo praktiko samo nekoliko secirati: (Tam gor na Svabskem kje se najde Človeka, ki je pripravljen zapustiti svojo domovino in se naseliti v tujem kraju,
PODLISTEK.
Pod ključem.
iZlopet sta se snidla; diva nepridiprava sta se slučajno“1 zopet videla tam nekje, za -— omrežnim oknom.
„,[No, vendar zopet, sem mislil, da te ne bo več, Tone“1, je dejal z vidnim zadovoljstvom Bregarjev Janže, ko je ozrl Mirnikovega Toneta, ki je baš prihajal v „Častnem“ Spremstvu.
Plaznika sta ju pomerila od nog do glave, pa saj sta ju poznala) in mislila sta, Ida se ju onadva bojita. Pa kruto sta se zmotila.
Bregarjev Tanže je bil kaj Čudne narave; njegova radovedna desnica je, dostikrat vjsled raznih krčev otrpnela; preiskava! je tuje žepe — bilo mu je mendia prirojeno, ali pa je hotel izvesti svoja „(komunistična“ načela, in pri tem ga je nerddlk'okrat prijel Čuden krč, tako, da je ostalo med prsti slučajno marsikaj, Česar morebiti še rabil ni.
(Mirnikov Tone pa je bil mučenec svoje uljudnosti. Uljuđen skoz in skoz, kakor je bil,, je sklenil z milodari premožnih ljudi romati skozi življenje; prosil je podpore in zopet podpore pri slednji hiši, tako da je slednjič spoznal, 'da je njegova prisotnost občinstvu dokaj neljuba. Sledeč uljudnosti (svoje narave, je sklenil, obiskavati občinjstvo, kaviar bo odsotno, kajti Tlonetova prisotnost je bila vsem neljuba. In tako je posetil zapuščena, tiha stolovanja odsotnega občinstva in pobral je par malenkosti, od katerijh je mislil, — imel je namreč bujno fantazijo — da bi mu jih ljudje itak dali, ako jih dolgo pa prav prisrčno prosi. No, sicer ni odnesel nikdar toliko, 'da bi ne zmogel odnesti en mož.
ITfa dva sta torej imela, kakor pravijo lumpje,
zopet enkrat „nesrečo“, kajti pri njiju ,absolutno ne more biti govora, da jih Ščiti pravica, kaltero sta tako ostro sovražila, ker se jima „(nikdar“ ni izkazala. Pa po vsej tej „krivici“, ki sta jo trpela, sta dobro poznala ono pesmico:	Srečen pač, Bdpr pozabi, kar
se ,več «Spremeniti ne da! No, malo sta robantila, pa ne dosti, kajti čutila sta potrebo prijaznega, prijateljskega razgovora.
.„Ali prideš, Tone, kedaj do tega, da bi bral kar ko knjigo?“ je vprašal Bregarjev Janže svojega tovariša. '
„Kako neki“, je menil Tene, „(knjig pač redko-kedaj kdo nosi seboj in če jih ima, jih ne vzamem, saj dobim kje vendar kaj boljšega, ne ?
„|I, seveda!“ je pokimal Janže in pristavil važno :	„(Poslušaj, Tone, kaj ti povem! Pri zadnjem
vlomu — saj ne bi prišel na dan, pa jaz sem sam „djal na protokol“, ko so me izpraševali o nečem drugem, ker, če je vse skupaj, je menda boljše, sem menil, vsaj dvakrat ni treba v luknjo; in konečno somi Še vsled priznanja zmanjšali a(re$t — tedaj, poslušaj, sem dobil na mizi nekega salona majhno brošurico, ki me je na prvi pogled jako zanimala. Ljubi prijatelj, za enega izmed nas bi bilo praiv dobro, ko bi prav vsi ljudje tako mislili, kot oni pisatelj.“
„No, kaj pa pipe takega?“ je radovedno vprašal Mirnikov Tone.
.„Najprej moraš vedeti, da je tisti mož profesor, pa Še prav velik profesor! On piše, da človek pravzaprav nima proste volje, kajti vse, kar kdo počenja, ima svoj izvor v tesni verigi samih okoliščin, in na tej verigi visi človekova volja, in v(sled tega je popolnoma nemogoče, da bi Človek delal, kakor sam hoče, ampak da hoče. kakor mtora! “
„Noben hudič se ne «(pozna pri tej kolobociji!“ odvrne Tone.
„I, zafkaj paj tie!' Ne bodi neumen! To je kaj priprosto! Razumeš, recimo da si ti tat.“
;„Se enkrat, pa boš videl, kdo je tat! Le poskusi!“ je nevoljno vzrojil Tone.
>„)Ne bodi prismojen, meG nama,, pa brez zamere, ITjbne“, ga je tolažil Janže.
i„No ja, to je nekaj čisto drugega-, zdaj le naprej povej.“
.„(Rako si postal tat?“
(„fSe enkrat ti povem, bodi tiho, jaz ti dobro hočem ! “
/Kakor baba, saj veš, da nas ne morejo trpeti nja luči in zakaj sva tukaj!“
i„No, moj ljubi, kako se krajđe, to boš pa že sam vedel: seže se kar priprafsto v žep in, vzame, kar pač pride v roke.“
4To se razume! Jaz pa bi rad veGel, ali si bil vsled slabega- življenja k temu prisiljen v teh slabih, dragih Časih! ?“
.„Ne, pa rabil sem denar, da bi se vzela z Bol-tetovo Mico, ravrio za veliko noč.“
yTorej iz nagnenja“, je modroval Bregarjev Janže iri, pristavil: „in dekle je bilo povod, ljubezen do njega ena okoliščina, izvedba druga okoliščina, velikonočni praznik zopet tretja okoliščina, in tu imaš cele verige. Ako ne bi bilo dekleta, bi ti ne postal —
tat.“
„Kaj čvekaš,, Janže? Saj je dosti drugih 'deklet po celi dolini!“
n u i	^ ne bi bil tat, ako bi ne bilo na svetu
Boltetove Mice, ker je pa punc na svetu Še cele milijone, torej ne moreš biti fcafj drugega kot tat, to ti je kakor usojeno!“
yJ.a, na tak način dobi cela stvar vsaj neko lice, hvala Bogu!"
i,,pa vendar si Še dames — in zakaj ?“
„lanže, jaz ti hočem dobro, saj poznaš mojo pest, miruj, če ne —“
„Pa brez zamere, Tbne, zakaj se vedno izpo-zabljaš ?“
Stran 2,
med nepoznanim, tujim ljudstvom. To je iz več ozirov skrajno kočljivo in nevarno. V podkrepljenje paših trditev navedimo samo dva momenta. Prvič je po našem mnenju v takem protestantovškem Švabu narodna zavest še skoro nerazvita. Naj se bahajo Nemci kakor hočejo s ävojo prosvitljenostjo in kulturo, a neoporečen a resnica pri vsem tem je, da je Široka nemška masa, zlasti med protestanti še zelo nezavedna in brez vsakega širšega duševnega obzorja. Zlasti pa ne -moremo pričakovati, da bi ljudje, ki do svoje možke .diobe niso skoro nič slišali o narodnostnih sporih, ppstlali čez noč narodno prebujeni in pripravni za narodne, bojevnike. Edino to, da slovenskega jezika ne znajo, ter se ga pri svoji priznani trdoglavosti tudi ne morejo privaditi, jih sili — razne klavzule pri najemninskih pogodbah seveda tudi — na cstamejo „strammdeutsch.” Ce bi bili ti lmportiram Nemci tako živahnega in bistrega duha, kakor je slovensko ljudstvo, ki se premnjogokrat žalibog le preusko prilagodi vsem razmeram, bi Siidm.arka^ bržčas že prej bila spremenila svoj naseljeniiški sistem.
Po drugi strani se naseljeniki ne rekrutirajo iz ravno najboljših elementov. ;Iz vsakdanjega življenja vemo, da ljudje, ki brez obotavljanja zapušjčajo dvojo rodno grudo, niso ravno najpridnejSi in najvestnejši, V večini teh ljudi je življenje že zamorilo vsa plemenitejša čustva in skoro vsem velja zia devizo:	ubi
bene, ibi patria. Taki ljudje se tudi ne Čutijo nič prizadete, če vidijo, da žive na. račun požrtvovalnosti svojih rojakov. Nasprotno. PiÄologiÖno se rodi v njih še celo domišljija, da so velevažen del na narodnem telesu, da bi brez njih nrjrod ne_ mogel obstojati in kmalu žive v prepričanju, da je sveta dolžnost celokupnega naroda, da skrbi za njihovo dobrobit. Zato pa vidimo skoro pri vseh našeljenikih skupen, simptomatičen pojav: Brez skrbi za posestvo se živi pri polnih Ion,c,ih in polnih' steklenicah z mislijo: Südmarka ima, bo že dala. S takimi ljudmi brez vsakega poleta se seveda ne da veliko storiti, ker taki ljudje niso za boje, v katerih je treba požrtvovalnosti. S svojim sklepom je Siidmjarka sama obsodila te ljudi, obsodila pa tudi sama sebe. Se ne dolgo tega, je bilo naseljeništvo pri Siidmarki trum!. V lastnih vrstah je bilo treba izbojevati že hude boje,- ker so se nekateri že dalje Öaßla protivili naseljevanju. Sedaj se je pa v Celju z veliko večino priznalo, da je v St. liju prakticirano naseljeništvo pogubno in proti vsem naravnim zakonom. Pribijemo to z zadovoljstvom, ker popolnoma opravičuje našo sodbo o napeljevanju.
Bolj kot ti vzvišeni razlogi je pa vplivalo na ta sklep .Südmarke brez 'dvoma majterielno vprašanje. Cez pol milijona se je že potrosilo za naseljevanje v St. liju in Vendar ni bilo pravih vppdhov. Ves silni naval ni pripomogel, da bi si bili Nemci osvojili to našo severno postojanko. To je oplašilo celo mogočni nemški narod in pričeli so se umikati. Toliko materi-elnih žrtev za lep, toda mal kos slovenske zemlje ne zmore niti bogati Nemec, Sdovejnija bi bila le predraga.
53gddil se je sicer slklep radi St. lija, toda biti moramo še bolj na strani, kajti prišli bodo drugi naklepi. S Še večjim veseljem moramo iti v boje, ker naši trudi niso brezvspelšni. V priznanje^ našega o-brambnega dela lahko pribijemo naslednje:	Vjedno
smo povdarjali, da se v denarnih1 sredstvih ne moremo kosati z Nemcem, da moramo pa po 'drugih Rotih obvarovati rodno zemljo. Ljudi je treba dvigniti iz hladnega materializma v sfere ogrevajočega idealizma, vcepiti se jim mora ljubezen (Jo grude, vzbuditi samozavest in ponos, razširiti duševno obzorje, z eno besetio, Vstvariti je treba narod značajev. Tjo smo vestno in marljivo vršili in sedaj vidimo, da z vspe-hom. Ljudstvo je ostalo zdravo, ni se dalo korumpirati bd nemških tisočakov in stoji zvesto ojkkog našega praporja, na katerem se blesti križ v belo-modro-rudečem polju. Tja značajnost je vj prvi vrniti pripomogla šentiljskim Slovencem do zmage. Brez preti-
„Vprašal si, zakaj sem Še danes tat? Ker se pač drugega nisem nikdar učil! “
„Poslušaj, sedaj ti bo vsje jajEtao! Majhna, neznatna šolska izobrazba je povold, prva okoliščina jt> brezvestno Šikaniranje oblastev, večne ječe so druga okoliščina in tretja okoliščina je, da se Človek ne more najesti zraka; in zopet imp!š celo verigo, in ravno vsled tega moraš biti tat, ako je tvoja volja, ali ne!“ „Pa, čuj, Janže, ali res misliš, da je tako?*
In Janže je prikimal resno, kakor vjajški starešina, ki po dolgem premisleku glasuje za kak važen sklep.
Hipoma je ušel Tonetu nezaldtišljiv Smeh, Ja,n-že ga je nekaj, Časa gledal in kmalu je ubral isto pot. Komaj sta se odkihala, ko. 'Janže hipoma pomisli.na glas:
„Ja, ja, dobro bi pač bilo, ko bi tudi drugi ljudje ta|k'o mislili!“
Nenadoma, nepričakovano hitro so se spremenili kritičarski duhovi za omreženim oknom.
Mirnikov Tone je začel kričati, kakor kak opo-zicionalec. Uboga para;, Bregarjev Janže, s svjojo razlago se je stisnil v mokrotni kot tenjnicel in njegov preplašen obraz, ki ga je obsegala le motna svetloba iz omreženega okna, je nemjo zrl v tovfarišia Tpnetai.
Pa kmalu sta se pobotala. Tone pač za nobeno ceno ni hotel biti tat, ampak le od sivita zaničevan, po nedolžnem pregnan večen jetnik.
Po hipnem molku je lOpregjovpril Tione:
,„jTi tele, zatelebano! Kakšen dobiček bi pač
STRAŽA.
------------------- ---- -------- ----------
ruvanja lahko trdimo, da pomenja sklep Südmifke moralno zmago za šentiljske Slovence. Silni pritisk Nemcev bo za enkrat ponehal in pjrostejše se bo)!1» lahko gibali in dihali.
Končamo s pozivom: Delajmjo pOjvfcod tako, kot v St. liju! Prekivasimo vsakega, tudi najnižjega in naj-zadnjega člana našega narofda, (v zavednega in zna-čajnega človeka in postali bomo — nepremagljivi!
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Včeraj dne 12. t. m. je imel Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev sejo v Mariboru. Sklepi so se proglasili iz taktičnih ozirov tajnim.
Djanes je bil dr. Korošec zopet poklica», k namestništvu v Gradec za 10. uro predpoldan.
Dr. Sylvester k položaju.
Dr. Sylvester se je izrazil k polpžaflu nekako tako-le: V petek dne 15. t. m. se vrši konferenca klu-bovili načelnikov. Ker je to prvo snidenje strank po poletni seziji, je prav lahko mogpČe, da se ne bo govorilo samo o mesnem vprašanju, ampak tudi o marsičem drugem, kakor o deželnih zborih, o proračunu in o rekonstrukciji. O zadnji zadevi se niso vršila še formalna pogajanja, toda o imenovanju treh čeških ministrov ne more biti govora. Največ, kar se sme zgoditi je, da je poleg češkega ministrj-rojaka imenovan še en češki resortni minister, ker tudi Nemci nimamo več kot enega svojih v ministrstvu: dr. Ho-chenburgerja. (Zelo komodno stališče! Dr. Hochjen-burgerja se prizna zai svojega, vse druge nemške ministre se pa hoče poslati na luno. Op. ur.) Za prvo parlamentarno delo imam sledeč načrt, ki ga bom tudi predlagal: Predsednik draginjiskega odseka poslanec Majndič naj skliče odsek, ki ima lahko seje ob enem z deželnimi zbori. Tam naj se razpravlja o mesnem vprašanju in pripravi predlog za plenum.
Preosnova kabineta.
V političnih krogih se zopet, mnogo govori o rekonstrukciji k.lpinet!;), potom katere bi dobil baron Gautsch đelamožno vladno večino. Potrebna je rešitev mnogih važnih zadev, kakor, so: brambna posta-tva, proračunski provizorij, davčna preosnova, reforma poslovnika itd. Vse to se pa da rešiti samo s Stabilno večinp. Na ta način kakor do sedaj, ne gre naprej, o tem je prepričanje splošno. Nujno je^ da, se pritegnejo hove parlamentarne skupine k večini. Tor Ida katere in kako? O tem se čita sedaj lahko najrazličnejša ugibanja in vse mogoče kombinacije, garnirane že z imieni raznih parlamentarcev ali visokih uradnikov, so na ponudbo. Za gotovo smemo smatrati, da prihodnji kalbinet ne bo parlamejntalričen, ampak uradniški in da je med Nemioi prepričanje splošno, da je treba pridobiti Cehe za vlajdno večino. Kake koncesije naj bi se dale Cehom in kaj ti zahtevajo, o tem ni znano še nič pozitivnega, ker se oficielna pogajanja) še niso začela. Biaron ,Gaiutscjh je sicer že pripravljal plot, toda samo bolj privatno in neobvezno. Med drugim vstajajo zopet zahteve po miniistrih-roja-kih. i„,SloVenec“ od dne 12. t. m. prinaša k temu tozadeven zanimiv komentar:
„Čudna vest prihaja iz Prage. Baron Gautsch namerava baje reaktivirati prav v kratkem ne samo mesto češkega, temveč tudi ono nemškega ministra-rojaka. Ne moremo si misliti, da bi ta vest imela resno podlago, kajti Če se to zgodi, se ustvari za Jugoslovane kratkomalo nevzdržljiv položaj. Mi smo bili vedno nasprotniki inštitucije narodnih ministrov-roja-kov. A če ima že vsiaj nekoliko smisla, da se glede na posebni državnopravni položaj dežel češke krone imenuje Češki minister-rojak, ne vidimo prav nikakršnega stvarnega razloga za ustanovljenje nemškega miniistrat-rojalka, saj je itak vša centralmla državina uprava v nemških rokah. Čemu Šle potem nemški mi-
imeli nj^Še vrste ljudje, če bi vsi tako mislili, kot oni učenjak?. Nič, Še manj kot nič, to 'ti pcfvem, čuješ! Saj še mefnda ne veš, zakaj nas zapirajo! No, zakaj? Paragrafi so povod, žandar je prva okoliščina, sodnik druga in jetničar maigari tretjat, in tako imaš zopet celo verigo okoliščin. Medi nami in med onimi pa je kljub tvojega čvekanja velik razloček. Ti in pxa tvoj profesor se pojdita solit z vajino modrostjo. Ako jaz morem kar hočem, ali hiočem kar moram, pp ne vprašujem nobenega hudiča o okoliščinah; če je odvisno od verige okoliščin,, da moramo) krapli, je pač ravno od istih okoliščin, magari tudi od drugih odvisno, da najs morajo zapreti.“
Mirnikov Tbne je končal, Bregajrjev; Jtanže pa je strmel nad modrostjo svojega tovariša.
Hipoma so zarožljali ključi in v celico je stopil nekdo.
'Tone in, Janže sta se pogledala in brala sta vsak v očeh tovariša) razpravo o svobodni volji. Pa ni bilo Časa brati.
Jetničar ju je pozval v sodno dvorano.
Sla sta voljno, glavo pokonci, a ne ponbsho; njiju ponos je bil ranjen. V topi zamišljenosti sta stof-pala pred paznikom in slednjič sta jo zavila v slavnostno dvorano.
Vyata so zaškripala in votlo udarila, ob trde tramove.
Notri pa so sodniki prerešetali o povedih in vzroktih in okolišičinlah Jjanžetovi/h in Tinetovih grehov . . .
nister-rojak? To ustvari zopet nezdrave razmere v središču uprave. Zlasti pa smo tu prizadeti Jjugoslo-vani, ki nimamo kratkomalo nikogar v državni upravi, ki bi brajnil naše interese. Skratka: Zjgoraj omenjena namera je s stališča Jugoslovanov nemogoča in se nje realiziranje ne more prenesti.“
Ce se pri teh kombinacijah imenuje Jugoslovan ne, ki naj bi se jili pritegnilo k večini in jim dalo ministrd, postajajo alpski Nemci vsi n e C voz ni in izjavljajo, da bi bil to zanje catsus belli. Pa naj si le zapomnijo ti nestrpneži, da; proti in preko 'Jugoslovanov avstrijska notranja politika ne bo nikar zlezla iz marazma.
Deželni zbori.
Dne 11. t. m. je fc|il izdan ceslairski patent, ki sklicuje Češki in nižje avstrijski deželni zbor za 20. t.
m.	, preda,riški in tržaški 'deželni zibor pa zal 25. septembra.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Klub čeških deželnih poslancev je imel včeraj dne 12. t.. m. sejo. Po poročilih listov se je položaj zdatno zboljšal. Češke stranke so se izrekle za posredovalne predloge namestnikove in kot gotovo se lahko smatra, da se bodo tudi Cehi izrekli za perma-nenco“'nacionalno-politične komisije. Med Češkimi strankami vlada popolno soglasje. Vfsled tega se pa sklepa kot sigurno, da se dlo; že v prvi seji Češkega deželnega zbora stavil predlog, da se naj nacioaalno-politična komisija proglasi za permanentno, kateri predlog bo že v drugi seji na glasovanju.
Cefeki nemški deželni poslanci se bodo sešli dne
16.	t. m.
Ogrska.
Zjadnji čas se je izselilo» mnogo ogrskega prebivalstva. Glavni vzrok te prikazni je, kler nimajo kmetje potrebnih zemljišč. Po večini je Ogrska dežela la-tifunOijev, kajti do osem desetink dežele obstoji z samih veleposestev. Zadnji cas je nekaj magnatov plenilo, razkosavati svoja otiširna zemljišča in jih prodajati kmetom, kar ni ravno Slaba kupčija.
Mnogo bank se bavi z velikim vsjfjehom s tem novim gospodarskim' virom. V to svrho se je ustanovila celo neka oficielna, družba, ki se bavi edino le z praktičnim razkosavanjem zemljišč. Ktafcor znano, ne manjka na 'Ogrskem Židov,, in kjer so ti, tam so tudi Špekulacije. Vsled tegsd je nakupovanje in prodaja v najživiahnejfšem razvoju. Katoliška cerkejv — poleg katere se razvija tudi kalvinska, cerkev — Idi je na Ogrskem jako bogata na zemljiščih, je sklenila oddati del svojih obšjirnih zemljišč ogrskim kmetom. Cerkvena posest obsega, 1,1540.000 'oralov zemlje, ako obsega en oral do 57 arov. Škofje) sami imajo nad 730 tisoč oralov sveta, (drugo pa imajo škofije in župnišča. Posebno) mla|di škofje so razdelili obilo dvoje
zemlje, ker so spoznali jv tem važno socialno akcijo.
*	*
*
Ogrska delovna stranka je baje precej nezadovoljna s sedanjim predsedstvom državne zbornice, ker prekorektno postopa, in s tem takorefcoč podpira opozicijo. Nekateri Člani te, stranke zahtevajo celo, naj predsedstvo odstopi.
*
*	*
Ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary je bil v nedeljo sprejet od cesarja v avdijenci, v kateri mu je poročal o politični situaciji. V politični javnosti se zatrjuje, da, je skušal Khuen dobiti od cesarja dovoljenje k rešitvi zamotane situacije na Ogrskem na ta: način, da bi se ustvaril med volilno in (brambno reformo junktim, ki bi zaidovolj|il opozicio-
n,	alne stranke.
Srbija.
Med avstro-ogrsjkio in srbsko vlado se vtrše pogajanja zaradi obiska kralja Petra na dunajskem dvoru. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je obisk! skoro že popolnoma zagotovljen in da je 'določeno, da obišče kralj Peter avstrijskega cesarja še to jesen na Dhnaju in ne v Budimpešti, kakor so to prvotno trdili.
Portugalsko.
Portugalska vlada je poslala najvišjega poveljnika karbonarjev, Almeido, na mejo, da poizveduje o moči, pozicijah in namenih rojalističnih čet. Almeida je poročal, da so monarhisti posebno okoli mesta O-rense koncentrirani in, imajo kakih 4000 do 5000 mož. Rojalistične Čete obstoje iz infanterije, kavalerije in artilerije. Imajo kakih 40 topov, večinoma strojne puške in zrakoplove, ki neprenehoma križajo nad republikanskim taboriščem.
Republikanski vojaki in prebivalci v okolici so neprenehoma v strahu, 'da ne začno iz zrakoplovov metati bombe. Monarhisti Vsled tega odlašajo z napadom, ker imajo premalo denarja. Pričakujejo pa v kratkem iz Brazilije in Anglije pol milijpna funtov. Almeida meni, da bodo rojalisti tekom enega tedna prekoračili mejo;. Rojalisti računajo popolnoma resno s tem, da se. bodo republlkjajnske čete takoj podale. Ta želja se pa ne bo izpolnila, ker se nahaja na meji okoli 20.000 republikanskih cet. Vlada bo z vso strogostjo nastopila. Vsa dežela je sedaj v velikem strahu
Perzija.
Bivši perzijski šah Mohamed Ali dosega vendarle vspehe. Kakor poročajo ruski listi, tie je provinca, Chorossan udala eks-lšahu. V Kučanu, Mešfhe-du, Sebsetvarju in Badžistanu sp eks-šaha slavnostno proklamirali za vladarja. Nomadska plemena DaiŠtov korakajo proti Teheranu.
Londonska „(Morningpost“ poroča iz iTjeher^ia: Ministrski predsednik je dobil od guvernerja v Sira-su brzojavko, v kateri ta poroča, da je s 5(000 možmi popolnjom'a obkoljen in da^je preslab, daj bi se branil.
Na delu.
Novaštilta.
V nedeljo dne 10. t. m. se je zbrala v stari šoli skoro cela faira, razun malih izjem. Shod je vodil domači gospod župan.
IDržavfni in deželni poslanec gospiod dr. Karol Verstovšek je podal obzirno poročilo o političnem polbžaju, o raznih gospodajnsikih zadevah in dodal potrebna pojajsnila. Med drugim je povdarjal, da mora tudi v; Novištifti zavladati m|ir; ostro« je bičal napade na gospoda župnika in na Vrla katoliška dekleta, katera „Narodni List“ grdo blati. „Skoda je, da gospoda nadučitelja ni doma, povabil tli gjai sam, da izjavi, če je on v zvezi s temi napafdi, ki^ razburjajo ljudstvo in ga vznemirjajo; Če javno tujkfaj izjavi, da je on pri vdeh dopisih nedolžen, mu rad verjamem.“
Shod je bil jako zanimiv in je trajal, na}I< dve
uri.
Častiti gospod župnik Ferme je predlagal gospodu poöl'ancu dr. Verstovšeku zaupnico, katera se je soglasno 'sprejela s trikratnimi „živijo“Lklici.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini.
Mali tabor je bil pri nas (v nedeljo dne 10. t. m., ne pa veselica. Zlbrala se je tolika množica ljudi, da je bilo veselje gledati. Vrli mlajdeniči so na lastno pest priredili igro „Trije tički“', katero so izborno igrali. Koliko smeha in veselja! Vsi so bili s tem zadovoljni.
Državni in deželni poslvnec gospod dr. Karol Verstovšek je govoril navdugevialno o pomenu katoliškega, izobraževalnega društva in vspodbujal k pravi izobrazbi, k pravi zabavi, ne pa h krvavim veselicam. Predsednik pripravljalnega odboraJ se zarji vali poslancu za lepe besede.
Pozneje sto se vršile, še druge zabave, srečolov itd. Želimo novemu društvu, da, se krepjko razvija; podpirali ga bodo r,a|di vsi domačini, ki so prišli od vseh krajev Gornjegagrada, celo iz Luč, Ljufcjnega, Bočne itd. Z»avednim mladeničem pa Čast in hvala za njiliov 'trud.
Raznoterosti.
Jeruzalemskih romarjev sestalnek bjode v nedeljo dne 17. t. m. pri Sv. Petru pri Gornji Radjgoni. Ob 9. uri pridiga in slovesna s^eta maišia s skupnim svetim obhajilom; potem sestanek v .Čitalnici katoliškega bralnega društva. Vabijo se bližnji in oddaljeni romarji. Vsi dobro došli!
Utori je v Zagrebu v nedeljo dne 10. t. m. na večer kanonik zagrebške stolnice Franjo Ks. Sultajs. Ranjki je bil star 64 let. Za sabo je imel življenje polno delo ib živplinega gibanja, v,,{Hrvatsko pravo- je ob priliki njegove smrti izšlo v žalni obliki in na prvi strani v, vznesenih besedah povzdiguje ranjkega kot moža, ki je storil silno veliko za, napredek hrv m ške in katoliške misli. Pokojni je bil predsednik nadškofijskega konzistorija in predsednik hrvaškega katoliškega tiskovnega društva. R. i. p.!
„Untersteirische Volkszeitung4? v rokfah Wa-htiancev. .„jUntersteirische Volkszjeitung“ v Mariboru, ki jo je bil kupil koncem lanskega leta neki konzorcij, da 'bi izhajalo kot glasilo nen^kih krščanskih soci alcev, preide s 15. t. m. ziopet v posest 'prejšnjega lastnika Rabitscha, ki je pa ne bo obdržal, ampak jo bo prodal naprej Wastiancem, ki so z JMarburgereo“ neziadovoljni.
Štajerski deželni zbor. Zbornična korespondenca je iz krogov slovenskih poslancev sprejela sledeče: „Kakor kažejo razmere, najbrže ne bo prišlo letos do sklicanja štajerskega deželnega zbora, ker Časovne razmere ne dopuščajo, da bi se uraVnale med nemškimi in slovenskimi poslanci diference, katere so prisilile zadnje, da so pričeli z obstrukcijo. Ker se ne more upati, da se lahko v kratkem doseže sporazum in, ker bi brez istega bilo skliclanje deželnega zbora popolnoma brezpomembno, se lahko mirno trdi, da se bodo sedanja) pogajanja končala v negativnem smislu. Nasprotno pa je pričakovati, da se pogajanja za delamožnost deželnega zbora ne bodo končala, temveč nadaljevala. Kakor se čuje, hoče nastopiti veleposestvo kot posredovalec med Nemci in Slovenci. Ker bodo' krščanski poslanci to akcijo kar najbolj podpirali, je pričakovati dobrih vspehov. V štajerskih veleposestniških krogih ste že dolgo obžaluje usoda štajerskega! deželnega zbora in že lansko leto je poskušal poslanec vitez Zjahonv začeti tozadevno posredovalno akcijo. Ž'alibog se je takrat misel kmalu opustila. Vslefc tega moramo z velikim zadodsljstVom pozdravljati nameravano posredovanje Štajerskega veleposestva.“
Dr. Milan Gorišek od Sv. Leniarta v Slovanskih goricjpjh je napisal v „'Slov. Narodu“ od dne 11. t. m. dolgovezno klobaso, v kateri 'djofcazuje, da gre glavni del zasluge, da ni postala nemška Šola javnai, ijemu. ;Naš odgovor bo kratek. Dr. Gorišek turobno obrača oči proti nefcfu in se pritožiuje, Češ, d$ S|mo hoteli s svojim člankom „(obdati glasove gotovih oseb s sumljivo prisluženimi lovori, druge pa odtujiti na-
rodnemu delu.“ Le počasi, gospeli doktor! Naš članek je izšel še le potem, ko je „(nekdo“ — gospodi dr. Gorišek ga, mogoče pozna; — pisal o razjveljajvljenju javnosti nemške šole pri Sy. Lenartu v „»Slovenskemu Narodu“ od dne 1. t. p. tako, kakor da je vse dosegel dr. Gorišek. Nato smo (še! le mi yso stvar ‘primerno osvetlili. Ce se sedaj gospod dr. Gorišek pritožuje, da smo njega zapostavili, ne vemo kalfo bi li imenovali (tako pisanje. Mogočje diobi vsaki sam primeren izraz.
Poslanec Borčič utonil. Jz Trsta javljajo: Dalmatinski deželni poslanec Lovro» Borčič, ki je bil tudi dolga leta član državnega zbora, se je v Četrtek pripeljal v Tirst in si vzel šianovanjje v nekem tukajšnjem hotelu. V petek pa so ga mrtvega potegnili iz morja v Ž a vi j ah. Kako je utonil, se ne ve. Mislijo pa, daj je v hipni zmedenosti zašel in p|adel V morje, da pa se ni mogel rešiti iz vodnih rastlin,' katerih je v žavelskem zalivu vse polno.
Liberalno „delo“ za kmeta? Ugleden somišljenik nam piše: Zladnji „^Narodni List“ piše, da je Gospodarska zveza v Ljubljani delala krivico našim kmetom, ker je hotela kupovati seno na. Štajerskem. Zato pozivlje liberalno gjLasiljo: .„Niajženite Črez prag kranjske sleparje! itd.“ Sedaj vam pa hočem pojasniti, kako se je. „Narodni List“ urezal. V nekem večjem kraju na Spodnjem Štajerskem, kjer je več velikih trgovcev s senom, se je že v suši kupovala krma od 2 do 3 K za 100 kg in to, vsled tega!, ker so se vsi ti trgovci zvezali v kartel, da. ni'hotel nobeden više plačati, a marsikateri kmet jo je moral prodati, ker rabi včasih nujno denar. Iz tega žalostnega položaja je rešila kmeta Gospodarska zveza v' Ljubljani. Dala je oznaniti pri cerkvi, da kupi senja v vjša-ki množini, ter je ponudila ceno ■ od 5.60 K do 6 K. In že drugi dan so vsi trgovci s senom morali si ceno kvišku, ker so imeli v Gospodarski zvezi naenkrat velikjt) Monkurentinjo. Tludi trgovci so morali plačevjati pb tej ceni. Mazač Članka o kupovjanju sena v „(Nar. Lifstu“' je moral biti na vsak način kalk trgovied s senom, ali pa je kdo drugi pisal namedto trgovca za dobro plačilo. Ljudje, sejdaj vidite! Pri Gospodarski zvezi so taki sleparji, da kmetom ceno zboljšajo. „(Narodni List“ pai radi tega, ker Gospodarska zveza kpietu pomaga, to zvezd napada in blati! Res, Čudež je, da imaijo nekateri kmetje še naroden „Narodni Lk(t“r, ki tako tepta koristi kmeta. Kakšni siromaki bi bili mi kmetje, če bij se nam tako godilo, kakor nam želi .„Narodni List“, namreč da bi še dovolilo odprtje mej za živino in uVfoß mesa, potem cena živine naj pade in seno naj bo ceno itd. In tak list potem še pravi, da varuje koristi kmeta? Kdor Še ne uvidi, da se liberalci delajo nftrcar iz njega in ga. izžemajo, temu ni pomagati !
Liberalni mladini povsod enaki. Večkrat «Simo že imeli priliko, da smo pribili, kako so liberalni mladini po spddnjaštajerskih trgih in mestih indolentni in brezbrižni. V besedah so največji narodnjaki, v dejanjih pa ne store nič, ali pa Še celo kaj pokvarijo. Marsikje v naših' mestih in trgih bi morala narodna zavest biti na V£*e višji stopinji, kakor je, če bi ti kričavi ultra-narodnjaki storili svojo dolžnost. Enaki eksemplarji liberalnih mladinov, kakor pri nas, se najdejo tudi v Tirstu. „Edinost“ od dne 12. t. m. piše podt Šiifro: „Naša mlada, inteligenca“1 tajko-le o mladih' liberalnih „nadnarodnjakih“, ki so izšli po večini iz Šole takoimendvanega narodnjega radikalizma: „fV ITrstu imamo danes že Številno mlado inteligenco: abtiolvirane pravnike, privatne, državne, bančne u-rafmike itd. Človek bi mislil, da bodo ti mladi gospodje ne le opljevali naše socialno življenje, temveč tudi sicer pomagali na našem kulturnem, gospodarskem in splošnem narodnem snovanju. T)emu pa — z malimi častnimi izjemami — ža(l ni tako. Večkrat že smo imeli priliko, da smo Culi bridkih pritožb, kako je n'aša mlada inteligenca brezbrižna in indolentna, a nastop šk^lenjslkega Sokola minule nedelje nam je šiloma potisnil pero v roko; res ne morem več molčati. Od okoli 300 članov, kältere šteje Sokol v mestu, jih je bilo minulo nedeljo v Skednju le kakih 30 v kroju. Drugi se najstopja sploh niso udeležili ali pa vsaj ne ,v kroju. Ti mladi gospodje, katere smo omenili, se imajo sploh le narodni ideji zahvaliti, da i-majo danes dobre in udobne službe. V zahvalo zato pa ne le da. se jih ne vidi pri nobenem narodnem delu, temveč se jim niti ne zdi vrednjo, da bi se vsaj dvakrat na leto vrgli v siokolski kroj. Tjegia ne store bodisi zato, ker so preleni, ali pa zato, ker se jim to zdi preneumno! Prvo bi bilo žalostno, a drugo Še bolj, ker kar ni preslabo za dr. Rybajra, dr. Gregorina in dr. Slavika — ki je minule nedelje na Čelu Sokolov v kroju korakal skozi mesto — to bo menda dobro tudi za kakega mladega koncipijenta ali bančnega urafjtaika! — Mi se tega postopanja, naše mlade inteligence absolutno« ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da ta mladina nima nikakih idealov. V nadi, da te vrstice (dosežejo stvoj nalmen, za danes še nočemo razvijati to žalostno poglavje, a pridržujemo si, da spregovorimo o priliki prav resno besedo, iako to ne bo nič pomagalo.“	1
Hmelj. Poročilo zatešklega hmeljskjega, trga z dne 8. t. m.: V prometu je bilo od na^efga, zadnjega poročila do 'dajnes 550 bal hmelja. Kiupeif so; isti, kot zadnjič. ZfoteŠke hmeljske cene notirajo 440—445 K za srednji hmelj,. 4415—460 K: za dobro kakovost, 460 —4715 K za prima kakovost, prve cene za 1510 kg. — Nat deželi se je razvila živahna kupčija. Cene so se pomikale med 1440—470 K za 80 Mg. N|eka večja partija izredno dobre kakovosti se je pljačala z 490 K.
500 stotov izvrstnega hmelja se je plačevalo od 440— 470 K). Producentje sicer tupatam odnehaVajo, vendar le posamič, kajti dela se na to, da se sedanje cene, če ne zvišajo, p,a vsaj kolikor tolika obdržijo. Iz ravnoistih razlogov, ki smo jih podali v zadnjem poročilu, ne more biti govora o kupčiji! s tujem hmeljem. Razpoloženje na trgu je mirno. Cene trdne. — (Vreme je od zadnjič neizpremenjeno.
v
Štajersko.
Maribor. tlArbeiterwille“ z dne 13. t. m. poroča o tukajšnji deželni bolnišnici sledeče: „{Razmere na mariborski deželni bolnišnici so bile že ponovno predmet javne kritike. Deželni odbor je bil pozvan, da naj vendar napravi red in ustavi samovoljno gospodarstvo vsemogočnega oskrbnika. Pa vjse je zastonj. Gospodje pri visokem dež. odboru so slepi in gluhi za vse, kar nočejo videti ali slišati. Bolnike, ki so v resnici potrebni bolnišnice, obide strah, ko ču-jejo, o mariborski bolnici in vsakdo sklene, da se gre zdravit rajši drugam, kakor v Maribor. Naloga deželnega odbora bi bila, odpraviti vse nedostatke, kajti on je dobro poučen o celi vrsti posameznih slučajev. iTo je mnenje z ozirbmi na bolnike, ki bivajo v mariborski bolnišnici, kjer so pa tudi zdravi ljudje, in sicer nastavljenci, ki se istotako veselijo postopanja oskrbnika (bolniškega upravitelja). ITo se lahko opazi takoj, kajti vsak čas se menjavajo služabniki in vratarji. Iz te okoliščine se da sklepati, zakaj da se pri teh uslužbencih ničesar ne izve, ker sami p bolni-ščnih razmerah ničesar ne vecTo. Predno dobijo malo pojma o bolniških razmerah, so že davno odslovljeni. Tudi te razmere gredo na rovaš vsemogočnega uprar vitelja in mislimo, da bi bil že čas, da se gospod deželni odbornik Stallner zopet enkrat spomni svoje dolžnosti, cfa tudi v tej smeri uvel,j (N svoj vpliv.“
Pobrežje pri Mariboru. Mjarko Forstnerič, hlapec pri posestniku J. Riglu na Pobrežju, je vozil pretečeni petek prodec na cesto pri Zjgornji Sv. Kungoti. Ker je velik ljubljenec, žganjaj, se ga je tudi'tokrat; preveč nasrkal; vsled pijanosti je prišel pod voz in oba kolesa sta Šla preko njegove desne noge in mu jo strla. Težko ranjenega so 'odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Hoče. V nedeljo dne 17. t. m. po večernicah se bo ponavljala igria „Dve materi.“ Vsi zavedni Hočani iU vrli sosedje, pridite! Veliko lepega bojite slišali in videli. Cisti dobiček je namenjen, bralnemu društvu, zato se preplačila, hvaležno sprejmejo. Vstopnina 30 vinarjev, sedeži 50 vinarjev. K 'prav obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Peter niže Maribora. Dne 8. t. m. so se fantje v 'MalČniku pri Sv. Petru med seboj stepli. Mimogredočega viničarskega sina Jožefa Osmana je Franc Mlasko, posestniški s;in pri Sv. Marjeti, brez vsajkega vzroka z nožem njpadel in ga pri tem Štirikrat po glavi udaril, tako da je Ojman zajdobil težke poškodbe.
Ruše. Franc Valher, posejstnišjkl sin, in pa Buhmeister, železniškega čuvaja sin, oba v Rušah, sta se dne 9. t. m. sprla. Buhmeister je zgrabil za nož in z njim Valherja tako sunil, da ga je zadel do pljuč. SmrtmoneMerno ranjenegh so taikfoj odpeljali v bolnišnico.
Velika Nedelja. V nedeljo dne 24. septembra bo pri nas veliko mladeniško slavlje. Blagoslovila se bo namreč zastava mladeniške Marijine družbe. Po cerkvenem opravilu bo velik mlad. shod. Govorit pride dr. Hohnjec.
Ormožki okraj. V zadevi okrajne posojilnice, katere popravek smo prinesli .v zadnji Številki, smo se obrnili na pristojno mesto in smo tam zvedeli, da so bile naše prvotne informacije napačne. Ker nočemo delati nikomur krivice, to lojalno priznamo.
Celje. Iz porotne dvorane. Koncem julija smo poipčab O napfadu znanega lopova Fr.. Pikina., ki je napadel v noči dne 25. julija 1911 v Ljujbnem gospodično Tieyrowsky, poštno upraviteljico, in hotel izvršiti zločin nasilstva.. Obtoženec je bil enoglasno spoznan krivim in bil obsojen na piet let težke ječe.
Koroško.
Celovec. Duhovniške vesti s Kordške. Prezentirani sa sledeči gospodje župniki:	Peter Kugler v
Greifenburgu na. mestno župnijo Vjblš(perg; J. Silha-vy v Steuerbergu na župnijo Sirnitz; 'Karol Hraba v DjekŠah, na župnijo gmarjeta v Rožu; Ivan Sekol na župnijo Vpgrče. - Prestavljeni so: kaplan Valentin Mörtl v Sveče; Josip Rudi iz Sveč v D Vor; Florijan Johan, iz St. Vida ob Glini v Greifenfbfurg, — Novo nastavljeni so: O. Pij Žankar iz frančiškanskega reda kot provizor v Žabniee; o. Adolf Čadež je prestavljen v Kostanjevico pri Gorici; Salez Vodošek iz istega reda kot provizor v OvČjhjfesi; Josip Wogner, poprej Sdominijkanec v Gradcu, kot mestni kaplan v St. Vid ob Glini; J. Klöcker, duhoven v Ameriki, kot provizor v Katning; Peter Bjchnepp iz sol neg raške nadškofije v St. Gandolf.
x.	Beljak. Slovenska zmaga. V občini .Vernberg, ležeči na skrajno nemški meji tik Beljaka^, so Slovenci pri občinskih volitvah po ljuti borbi zmagali v vseh treh volilnih razredih. Ijzmed 18 odbornikov je 15 naših.
Škocjan v Podjuni. Petletnice začetek prihodnjo nedeljo je točno ob 3. uri popoldne pri Rušu v Za-možnivasi. Med dragimi sodelujejo ' tudi tvelikovški tamburaši. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu!
Prevzamem via dela M dekoraeijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
A J|J_ se takoj lepo stano-Vllllfl vanje tik cerkve,
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti itd., najbolj pripravno za kakega penzijonista. Naslov pri upravniStvu „Straže“.	1*0
_ _) _ se večja množina |*lOOId pšenice kg po 24
vinarjev na mestn. Kaplani j a pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 147
MHnarski učenec se sprejme pri gospoda Franca Vizjaka, umetnem mlinu pri pri Gornjih črniščinah (Ober Schwarza) blizu Spielfelda.
MHobacher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solinike in dežnike:: belo vezenje
■^SS^Ifa «e sprejmejo na UlJClKI hrano in {stanovanje Koroška cesta 61 v Mariboru
se sprejme na hrano Ulja K in stanovanje pri g.
prof. Koprivniku, Badlgasse št. 16 v Mariboru.	148
joča dela kakor tudi
predtiskarije.
Popravila hitro in cenol Postrežba solidna!
Tage
i* vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice
slovanska obrt.
pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in
zlatar
pgnio ßure£ ^aržbor
Tegethofova cesta št. 39.
v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
Skl AH ni to nič velikega, če zamoremo nositi zdravilne vire v telovnike vem žepu, da se jih lahko vsak tre-■1^1 nutek poslužujemo? Prave sodenske mineralne pa-stile (samo Fayeve!) vsebujejo dobro učinkujoče soli, ^^81 ki pomagajo pri vsakovrstnem prehlajenjn, bodisi pri kašlju ali hripavosti. Kdor trpi vsled prehlajenja m Jp naj ne zamudi vporabljati Fayevih pristnih sodenskih (frjU mineralnih pastil. Škatljica stane le K 125. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Gnntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dnnaj IV-1, Grosse Nebgasse 17.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toH priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja IStraža-Toplice.
Akratotherme'36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, Ischias, necralgiji, raznim ženskim boleznini. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tajske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
j.. Sezona od 1. majniia do 1. oktobra, si.m.j.i.j.iisi Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Iz poletne sezije
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prugega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obenem si dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Zaloga in Udeiovalnka čevljev.
Za potovalne sezono
X Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni X
■a	mju
g kovčeki iz govejega usnja in bogato f*
Q zalogo usnjatih galanterijskih p
£ stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
jjj Rudolf Novak, Maribor jjj
^ jermenar in sedlar — Grajski trg. ^
K Samo lastno izdelovanje. : 'fi
wm	&
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse St. Iti
priporoča svojo mnogovrstno zaloga cementnih Cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Kjer sta v reda tek, prebada,
Sta telo in dnša zdrava 1 Te rej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni likčr
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2'40. Hter K. 4-80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?1!?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brüoken-
,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _________in solidno, vse po zmernih cenah.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta
Naročila za oglase "*ne
sprejema in daje pojasnila anonoti Oddelek tvrdke
Pisarna-Ulliversal-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
žganiarna
v Celju=
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec dabar tudi
štajerski I konjak s