V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so Izšle naslednje leposlovne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, broš. Din 120'— posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'— Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 32f)'— posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'— Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman, broš. Din 48'—, vez. Din 54'— Conan Doyle - Mula ček: Pozna osiveta. Detektivski roman broš. Din 25'—, vez. Din 30'— Krelft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'— oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'— Ouida: Farnmor. Roman, broš. Din 28'—, vez. Din 35'— J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬ dino v petih slikah broš. Din 10'— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici, broš. Din 12'— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36'— Razno: Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. Zakoni in uredbe Eil. zvezek Uredba ^ o likvidaciji kmetskih dolgov Ponatis iz »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine" V Ljubljani 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) 73486 * 'X C) f l- Ho. i Na podstavi člena 98. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo, mini¬ stra za finance in ministra pravde tole uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov.* I. poglavje. Člen 1. Ta uredba se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932, in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan, ko dobi ta uredba moč, kmetje in ki izpolnjujejo pogoje te uredbe. Člen 2. (’) Za kmeta po tej uredbi se smatra tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje in pod.), ki pa nje po¬ sestvo ne presega površine 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje ali pri rodbinski zadrugi 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Za rodbinsko zadrugo * »Službene novine« z dne 26. septembra 1936, štev. 223/LIII/559. — »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936. 4 se smatra tudi tista rodbinska zajednica, kjer sorodniki po krvi ali posvojitvi živijo in delajo v skupnosti in ki ima najmanj 3 moške člane. ( 2 ) Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo, najsi nimajo svoje zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete po odstavku (') tega člena. ( 3 ) Za kmete po odstavku j 1 ) tega člena se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajinah, označeni v od¬ stavku ( 7 ) člena 8. pravilnika št. 50.250/VI—B z dne 3. avgusta 1933 za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z njegovimi izpre- membami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933. ( 4 ) Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmeta’ samo, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta uredba za kmeta, in če izvirajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva. ( 6 ) V maksimum orne zemlje se všteva osebno po¬ sestvo kmeta in posestvo njega žene in otrok, če živijo z njim v hišni skupnosti. ( 6 ) Za kmete v smislu te uredbe se smatrajo, če izvirajo njih obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva, njih orna zemlja, kolikor jo imajo, pa ne presega povr¬ šine, določene v odstavku j 1 ) tega člena, tudi osebe: a) ki ne morejo zaradi bolezni ali drugih neuklon¬ ljivih zadržkov same obdelovati svojo zemljo, dalje ne- doletni otroci kmetov, dokler njih nedoletnost traja, in zapuščine za kmeti, dokler se ne izroče dedičem; b) ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka; c) ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani le-teh, živeče v hišni skupnosti, z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor: prepro¬ dajo, domačim obrtom (hišno industrijo), ribarstvom, vozništvom (fijakarstvom), b redarstvom in pod., da pri- 5 dobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse oznake kmeta, več zaslužka; č) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika ali vaškega trgovca. ( 7 ) Pri ocenitvi velikosti obdaoenih dohodkov se ne upošteva obdačeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam ali s svojo rodbino stanuje. ( 8 ) Dolžnik mora priskrbeti na zahtevo upnika ali drugega interesenta potrdilo o tem, da je kmet. To po¬ trdilo izdajajo občinska oblastva (občinska uprava, mest¬ no poglavarstvo). Da se izda potrdilo, sme zahtevati razen dolžnika tudi vsak interesent. V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nedvoumno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik pogoje iz členov 1. in 2. te uredbe. V ta namen si mora priskrbeti občinsko ob- lastvo od pristojne davčne uprave podatke o višini posa¬ meznih dolžnikovih obdačb. Občinsko oblastvo mora izdati potrdilo ali pa sklep, da ga odklanja, v 14 dneh. Oe občinsko oblastvo tega ne stori, pozove nadzorno oblastvo na zahtevo interesentov občino, naj mu pošlje to potrdilo ali sklep, da ga odklanja, v 14 dneh. Obrazec za potr¬ dilo, predpisan s pravilnikom z dne 16. oktobra 1934, št. 71.690/V (»Službene novine« št. 250 z dne 30. oktobra 1934)*, ostane v veljavi, dokler se ne izda pravilnik po členu 56. uredbe. Na predlog interesentov preizkusi so¬ dišče resničnost potrdila in izda sklep. Člen 3. ( 1 ) Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju ne glede na to, s katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Porok ali solidarni dolžnik, najsi ni kmet, odgovarja za obveznosti kakor glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra za njegov dolg šele .tedaj, kadar mora to ob¬ veznost izpolniti. »Službeni list« št. 682/90 (763/103) iz 1. 1934. 6 ( 2 ) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na poroka ali solidarnega dolžnika, če je sam upnik kmeta in se je zadolžil po kmetski menici, ki jo ije v ta namen žiriral. ( 3 ) Uredba obsega dolgove tudi tistih kmetov, glede katerih je bil uveden stečaj pred dnem 20. aprila 1982. ( 4 ) Za kmetske dolgove po odstavku (‘) tega člena se ne smatrajo: dolgovi kmetov, če skupaj ne presegajo 250 dinarjev ali če presegajo 500.000 dinarjev; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 dinarjev, nastali izza dne 20. oktobra 1931, če niso izprememjeni v menične terjatve; dolgovi, če so kriti z ročno zastavo; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta po dolžnikovi vzdrževalni dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; ter¬ jatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; terjatve obrtnikov do 500 dinarjev za opravljena obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Priznanice, obveznice in druge pisane listine, v katerih se navaja, da izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, ne dokazujejo, da je terjatev res s te osnove nastala. ( 5 ) Za kmetske dolgove se ne smatrajo obveznosti, ki izviraijo iz dedovanja, in tudi ne obveznosti iz nasled¬ stvenih pogodb katere koli vrste (darilna pogodba, izro¬ čilna pogodba in pod.). Ce misli dolžnik dedič ali sopo- godnik, ki je kmet po tej uredbi, da je dobljena nepre¬ mična imovina, iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodnikom dediščina ali nasledstvo v denarju, izgubila več ko 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, sme v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine zniža. Ta znižba ne sme presegati 50% prvotnega dolga. ( 6 ) Za dolgove, nastale izza dne 20. aprila 1932, se smatrajo tisti dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi dolgovi, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, n. pr. z običajno prolongacijo menic in pod. Ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po 7 tej uredbi, na drugo osebo uživa novi lastnik olajšave po tej uredbi glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je iz¬ vršil prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po tej uredbi. ( 7 ) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipote¬ karne banke in Privilegirane agrarne banke, kolikor ni to izrečno navedeno v uredbi (IV. in V. poglavje). Na¬ rodni banki je prepuščeno, da v obsegu svoje pristojnosti posebej odloči o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se ta uredba sicer nanašala. ( 8 ) Ce je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, terjatev, obseženo s to uredbo, z odstopom (cesijo), pre¬ pustil, jo lombardiral ali reeskomptiral pri kaki kre¬ ditni ustanovi, ne more od le-te zahtevati tiste olajšave, ki jih je moral sam dati dolžniku po predpisih te uredbe. ( 9 ) Za kmetske dolgove nasproti siromašnim upni¬ kom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, ne veljajo predpisi te uredbe. Siro- mašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Člen 4. C) Višina kmetskega dolga se ugotovi tako, da se izračunajo ne plačane dogovorjene obresti, toda ne več ko po 12% na leto, do dne 20. aprila 1982 in da se pri- računajo glavnici. Tako ugotovljeni znesek dolga je osnova za znižbo dolga po določbah te uredbe. (?) Ne plačane in ne zastarane obresti, ki so se na¬ tekle od dne 21. aprila 1932 do dne 15. novembra 1936 in ki so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti za¬ družnih zvez, se prištejejo ne znižane glavnici dolga, ugotovljeni po prednjem odstavku. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravnomočno prisojeni pravdni in izvr¬ šilni stroški do dne 20. aprila 1932, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije,'" javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto 8 dolžnika. Tako povečana glavnica ima isti vrstni red kakor s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambo) zavarovana prvotna glavnica. ( 3 ) Upniku, ki ije ubral izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta višje obresti, kot so priznane s prej¬ šnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobre¬ nimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se odbije pre¬ sežek od glavnice dolga. Člen 5. C) Kmet, čigar posestvo presega površino 50 ha, in rodbinske zadruge, katerih posestvo presega površino 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, ne glede na višino skupne obremenitve čez 500.000 dinarjev po odstavku ( 4 ) člena 3., odplača svoj dolg takole: Skupna vsota dolga, izračunana po členu 4., toda brez vsakršne znižbe, se razdeli na skupno število hektarov za obde¬ lovanje sposobne (orne) zemlje in odplača dolžnik tisti del dolga, ki odpade na 50 oz. 100 ha, če znaša dolg na 1 ha več ko 3.000 dinarjev, v 15 letih, če pa znaša dolg na 1 ha 500 do 3.000 dinarjev, v 10 letih, s 4‘5% obresti od dne, ko dobi ta uredba moč, v enakih letnih obrokih, katerih prvi dospe dne 15. novembra 1936; za dolg, ki odpade na preostali del posestva (čez 50 oz. 100 ha), kakor tudi za dolg, ki je manjši od 500 dinarjev na 1 ha na vsem posestvu, ne veljajo predpisi tega člena. ( 2 ) Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo s pravilnikom, kako se določa, katere parcele je vštevati v površino 50 oz. 100 ha. ( 3 ) Terjatev iz odstavka (>) tega člena Privilegirana agrarna banka ne prevzema (člen 7.). II. poglavje. Člen 6. Kmetje odplačajo svoje dolgove zavarovalnim zavo¬ dom, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarova- 9 nja, ustanovam, ki upravljajo pupilarni denar (blagajnam sirotinskih stolov, sirotinskim in varuškim poverjeni¬ štvom, mestnim in občinskim sirotinskim blagajnam in pod.), cerkvenim skladom ter kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam, ko se ugotovi njih stanje na dan, ko dobi ta uredba moč, po členu 4., vendar brez kakršne koli znižbe, po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti na leto. Prva anuiteta se mora položiti do dne 15. novembra 1936; ostale anuitete pa je položiti vsako naslednje leto najdalj do dne 15. novembra. Odplačilni načrt. Glavnica 100'— dinarjev na dan 15. novembra 1936 se odplačuje 12 let s 3% izza dne 15. novembra 1936 po temle amortizacijskem načrtu: sorazmerni višini. 10 III. poglavje. Člen 7. 0) Plačilo dolgov, obseženih s to uredbo, nasproti denarnim zavodom, kreditnim zadrugam vseh oblik in tistim zadrugam, ki so smele po svojih pravilih dajati denarne kredite kmetom zadružnikom, izvzemši nabav- ljalne in potrošniške zadruge vseh oblik, nadalje plačilo dolgov njih zvezam, toda samo za dolgove kmetov, ne pa zadrug, in okrajnim pripomožnim skladom prevzame Pri¬ vilegirana agrarna banka, ki se pooblašča, da uredi te obveznosti za račun države po določbah te uredbe in izterjuje terjatve iz le-teh. V dvomu, ali je kaka ustanova denarni zavod ali katera izmed omenjenih zadrug, od¬ loči minister za trgovino in industrijo oz. minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. ( 2 ) Te ustanove morajo izročiti Privilegirani agrarni banki v 3 mesecih s posebnim seznamom vse upniške listine o teh dolgovih obenem z listinami o izvedenih za¬ varovanjih, supergarancijami, zavarovalnimi policami, protesti in vsemi ostalimi spisi, na katere je vezano dokazovanje in ostvarjanje gorenjih terjatev, kakor tudi vse podatke o nepremičninah zavezanih oseb. Te ustanove izroče Privilegirani agrarni banki poseben seznam po bilanci dokončno odpisanih terjatev. S to izročitvijo se prenesejo vse pravice iz takih terjatev na Privilegirano agrarno banko, ki pridobi glede njih vse upniške in ostale pravice in postane s tem imetnica vseh zastavnih pravic (vknjižb, predznamb, hipotek in zaznamb) doseda¬ njih upnikov v istem vrstnem redu, ne da bi opravila kakršna koli posebna dejanja. ( 3 ) Zadruge izroče te listine v 3 mesecih po svojih revizijskih zvezah, če so v teh zvezah včlanjene. ( 4 ) Privilegirana agrarna banka je upravičena, pre¬ gledovati po svojih organih knjige in listine pri ustano¬ vah iz odstavka (’) tega člena in ugotavljati verodostoj¬ nost podanih prijav. 11 Člen 8. (') Kmetje, ki so dolgovali ustanovam iz odstavka (') člena 7., prenehajo biti njih dolžniki in postanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke, kateri odplačujejo te dolgove po predpisih člena 28. uredbe. ( 2 ) Vse dolžniške listine takih kmetov, po katerih je bila zamujena oprava kakega pravnega dejanja, predpi¬ sanega po občnem pravu (grajanskem zakoniku, menič¬ nem zakonu itd., kakor: protest, notifikacija, izmena listi¬ ne, vložitev tožbe itd.), po zakonu o zaščiti kmetov ali po kateri izmed prejšnjih uredb, zaradi česar so upniki kako pravico izgubili, obdrže še nadalje svojo popolno pravno obveznost, kakor da zamude sploh ni bilo, in ostanejo vse prvotno zavezane osebe v zavezi po teh listinah, dokler ne izplačajo teh dolgov popolnoma. Člen 9. (*) Privilegirana agrarna banka pregleda, ali imajo njej izročene upniške listine pravno vrednost in ali spa¬ dajo dolgovi po teh listinah pod predpise te uredbe; nato pa odobri, ko napravi potrebne izpremembe, izračun o vi¬ šini dolgov posameznih dolžnikov, ki so ga napravile ustanove iz odst. (*) člena 7. Od tistega dela terjatev, ki je ugotovljen po odstavku (*) člena 4., se odbijejo že po knjigah dokončno odpisane terjatve, kolikor niso zadost¬ no pokrite s hipoteko, in tako dobljena vsota se zniža za 25%; temu znižanemu znesku pa se doda še terjatev, ugotovljena po odstavku ( 2 ) člena 4. ■ ( 2 ) Ce nima upniška ustanova dolžniških listin, mora izročiti Privilegirani agrarni banki izpisek iz poslovnih knjig, ki ga podpišeta upnik in dolžnik, in potrdilo pri¬ stojnega sodišča, da se izpisek ujema s knjigami. Ce dolžnik izpiska iz knjig noče podpisati, ugotovi obstoj dolga sodišče. Ce izpodbija Privilegirana agrarna banka veljavnost ali pravilnost izročenih dolžniških listin ali če odkloni prevzem terjatve zaradi pomanjkljivosti, odloči sodišče na upnikov predlog ali tožbo o obstoju, višini in značaju dolga. 12 Člen 10. (') 25%no znižbo, izvršeno po prednjem členu, so dolžne pokriti ustanove iz odstavka (') člena 7. izključno le v breme vrednosti svojih dejanskih rezerv in v breme 50% vrednosti svoje glavnice, vplačanih in dolgovanih deležev; pri tem morajo prišteti odpise, opravljene izza dne 20. aprila 1932 do uveljavitve te uredbe, izločiti pa s sanacijo izza dne 20. aprila 1932 na novo vplačano glavnico. ( 2 ) Kolikor se s temi vrednostmi izvršena 25%na znižba ne da pokriti, pokrije nepokrito razliko država tako, da izda tem ustanovam za znesek te razlike obvez¬ nice po odstavku ( 2 ) člena 11. ( 8 ) Ugotavljanje te razlike do 25% se nadzira po pravilniku, ki ga predpišejo sporazumno minister za fi¬ nance, minister za trgovino in industrijo in minister za kmetijstvo. Člen 11. (*) Privilegirana agrarna banka odobri po členu 9. ustanovam iz odstavka (‘) člena 7. v tekočem računu 50% dela terjatev, izračunanega po odstavku (') člena 4., in ves znesek dela terjatev iz odstavka ( 2 ) istega člena. ( 2 ) Za ostanek v višini 25% skupne ne znižane terjat¬ ve v smislu člena 9. da država tem ustanovam obveznice, ki jih izda za njen račun Privilegirana agrarna banka. Te obveznice se obrestujejo po 3% na leto ob amortiza¬ cijskem roku 20 let v enakih letnih obrokih. Vsebino, obliko in način izplačila-amortizacije obveznic predpiše minister za finance s pravilnikom. ( 3 ) Denarne ustanove iz odstavka ( J ) člena 7. smejo bilansirati v svojih knjigah svoje terjatve iz tekočega računa pri Privilegirani agrarni banki in pa obveznice iz tega člena po imenskih zneskih. Člen 12. (*) Ustanovam iz odstavka (‘) člena 7. v tekočem računu odobrene terjatve in obveznice, izdane po členih 13 10. in 11. te uredbe, so njih terjatev proti državi in poroštvuje za njih plačilo država. ( 2 ) Začenši s prihodnjim proračunskim letom, pa ves čas trajanja gorenjega odplačevanja zavaruje minister za finance s finančnim zakonom vsako leto potrebno po¬ kritje za izplačilo anuitet iz člena 14. uredbe, če se poka¬ že potreba takega pokritja, in postavi v proračun držav¬ nih razhodkov vsote, potrebne za opravljanje obrestne in amortizacijske službe po izdanih obveznicah. Člen 13. (') Privilegirana agrarna banka izda, ko ugotovi vsote terjatev po členu 9. uredbe, vsaki posamezni usta¬ novi iz odstavka (') člena 7. potrdilo o višini terjatev v tekočem računu, odprtem po odstavku (') člena 11. ( 2 ) Besedilo in obliko potrdila predpiše minister za finance. Člen 14. (‘) Terjatev, priznana v tekočem računu pri Privile¬ girani agrarni banki, se izplača ustanovam iz odstavka ( 1 ) člena 7. v 14 (štirinajstih) letih z letnimi obrestmi po 3% (tri od sto) v enakih letnih obrokih (anuitetah). ( 2 ) Prvi anuiteti je rok dne 31. decembra 1937. ( 3 ) Minister za trgovino in industrijo oz. minister za kmetijstvo sme dovoliti denarnim ustanovam iz odstavka O člena 7. pod zaščito, katerih terjatve se morajo likvi¬ dirati po tej uredbi, na njih prošnjo podaljšavo roka glede odložitve plačil. Člen 15. (') Ce ugotovi Privilegirana agrarna banka ob pre¬ jemu upniških listin ali med urejevanjem razmerij po le-teh v letu dni od prejema, da je kaka listina ali terja¬ tev s katere koli strani pomanjkljiva ali da dolg po njej ni obsežen s predpisi te uredbe, vrne tako listino ustano¬ vi, od katere jo je prejela, in zniža tej ustanovi za njen prej priznani znesek terjatev v tekočem računu dotične ustanove. 14 ( 2 ) Ce Privilegirana agrarna banka upniku listine vrne, začno teči za upnika od dne prejema takih listin novi zastaralni roki, določeni po veljavnih zakonih, če ni bila ta terjatev že zastarana v trenutku izročitve Privile¬ girani agrarni banki. Člen 16. C 1 ) Da se zavaruje ustanovam iz odstavka (') člena 7. redno odplačevanje terjatev po tekočem računu, se osnu¬ je pri Privilegirani agrarni banki »sklad za odplačevanje kmetskih dolgov«, ki ga upravlja upravni odbor Privile¬ girane agrarne banke. ( 2 ) V sklad za odplačevanje kmetskih dolgov se ste¬ kajo tele vsote: a) vsota pobranih letnih obrokov, ki jih prejme Pri¬ vilegirana agrarna banka po obveznostih dolžnikov; b) vsi drugi prejemki po obveznostih dolžnikov; c) proračunska dopolnitev enoletnega obroka, ki ga polaga država po odstavku ( 2 ) člena 12. uredbe, če ne dosežejo vsote iz točk a) in b) višine dospele anuitete. Člen 17. j 1 ) Stroške zaradi ureditve, pobiranja in ostalih po¬ slov po prevzetih terjatvah ustanov iz odstavka (‘) čl. 7. plačuje Privilegirana agrarna banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih dolgov. Višino teh stroškov pred¬ piše na predlog Privilegirane agrarne banke minister za finance. ( 2 ) Znesek prvih stroškov za organizacijo tega poslo¬ vanja določi minister za finance sporazumno s Privilegi¬ rano agrarno banico, založi pa to vsoto predjemoma Pri¬ vilegirana agrarna banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih dolgov. Člen 18. Č) Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da iz¬ da ustanovam iz odstavka (*) člena 7. in odstavka (‘) čle¬ na 11. uredbe na podstavi njih terjatev iz tekočega raču¬ na na njih zahtevo bone do višine teh njihovih terjatev. 15 ( 2 ) Ti boni se imenujejo: »Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« in služijo tem ustanovam, da si priskrbe denarnih sredstev z lombar- diranjem. ( 3 ) Kmetje, ki so postali po členu 8. uredbe dolžniki Privilegirane agrarne banke, odplačujejo banki svoje dolgove lahko z odkupom takih bonov od ustanov iz od¬ stavka (’) člena 7. v višini njih imenske vrednosti. ( 4 ) Za znesek bonov, prejetih v odplačilo dolga, zniža Privilegirana agrarna banka dolg posameznega dolžnika in zniža za isto vsoto tudi terjatev dotične ustanove v tekočem računu. ( 6 ) Natančnejše določbe predpiše minister za trgovi¬ no in industrijo sporazumno z ministrom za finance s pravilnikom. Člen 19. (*) Obveznice, izdane po členih 10. in 11. uredbe, se smejo uporabljati za plačilo davčnih zaostankov do všte¬ tega leta 1932. (§ 28. zakona o izpremembah in dopolnit¬ vah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 in § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./36. z dne 29. julija 1935) in za plačilo ne plačane dopolnilne takse do vštetega leta 1935. Minister za finan¬ ce predpiše s pravilnikom način in pogoje tega pla¬ čevanja. ( 2 ) Ustanove iz odstavka (') člena 7., ki so pod zašči¬ to po uredbi* II št. 41.032/K z dne 23. novembra 1934, zadruge in zveze pa po uredbi** št. 81.070/V z dne 23. novembra 1934, morajo na zahtevo prepustiti svojim starim vlagateljem in drugim starim upnikom prejete državne obveznice sorazmerno z njih vlogami in terjatva¬ mi po predpisih pravilnika iz odstavka ('j. * »Službeni list« št. 742/100 iz 1. 1934. in št. 592/87 iz 1. 1935. ** »Službeni list« št. 744/100 iz 1. 1934. 16 ( 3 ) Te ustanove morajo vsote, ki jih dobe z amorti¬ zacijo, izročitvijo ali lombardom teh obveznic, uporabiti izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov. Člen 20. (') Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, dobiva Privilegirana agrarna banka pravico, po¬ stavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni vi¬ šini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sodišča vpišejo take hipoteke na zahtevo same Privilegi¬ rane agrarne banke na podstavi overovljenega izpiska iz njenih knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev in predložitev zemljiškega lista (tapije), dolžnikom pa mo¬ rajo vročiti o postavljeni hipoteki odpravek sklepa. ( 2 ) Obremenitve, postavljene v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postale dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku ( J ) člena 8. uredbe, imajo vrstni red šele za hipoteko, ki jo postavi Privilegirana agrarna banka po prednjem odstavku. Člen 21. (') Ustanove iz odstavka (*) člena 7. morajo, preden izroče listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, započetih glede dotičnih terjatev. Sodišče ustavi sodni postopek tudi na zahtevo dolžnika kmeta. ( 2 ) Privilegirana agrarna banka sme nadaljevati po¬ stopek zoper dolžnike, ki se ne ravnajo po odplačilnem načrtu te uredbe. Člen 22. Ves dolg kakega kmeta ustanovam iz odstavka (’) člena 7., ki, izračunan po odstavku (*) člena 4. uredbe, ne presega zneska 25.000'— dinarjev, se zniža za 50% (petdeset od sto). Člen 28. Znižbo dolga po prednjem členu vrši Privilegirana agrarna banka na podstavi prejetih listin in podatkov. 17 Privilegirana agrarna banka preizkusi po potrebi podat¬ ke in zahteva naknadno potrebne dopolnitve in dokaze. Člen 24. (’) Ves dolg kmeta ustanovam iz odstavka (') člena 7., ki, izračunan po odstavku (’) člena 4., presega znesek 25.000'— dinarjev, se zniža za največ 30% (trideset od sto), pri čemer je oceniti razmerje dolga in iinovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika posebej. ( 2 ) Dolžnik, čigar ves ne znižani dolg, obsežen s predpisi te uredbe, znaša več ko 50% (petdeset od sto) vrednosti njega imovine v času, ko se obravnava znižanje dolga, sme zahtevati znižbo dolga do 50% (petdeset od sto). ( 3 ) Vrednost zemljišč se določi po katastrskem či¬ stem dohodku. Minister za kmetijstvo predpiše sporazum¬ no z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine s pravilnikom. ( 4 ) Znižbo dolgov po prednjih odstavkih vrše okrajna sodišča, ki so za dolžnike krajevno pristojna. Člen 25. Ko odločajo o znižbi dolgov, naj upoštevajo okrajna sodišča zlasti tele okolnosti: a) znesek vsote ne znižanega dolga proti velikosti in vrednosti celotne dolžnikove imovine; b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu skupne¬ mu letnemu dohodku dolžnika; c) kako je dolžnik s številom članov svoje hiše obremenjen; č) pravno osnovo dolga, pogoje, po katerih je dolž¬ nik sklenil in užival posojilo, kakor tudi, za kaj se je posojilo porabilo. Člen 26. C) Dolžniki, omenjeni v členu 24., se morajo v dveh mesecih od dne razglasitve pravilnika iz člena 24. obrniti 18 s prošnjo za znižbo dolga vsak do krajevno pristojnega okrajnega sodišča. ( 2 ) Obenem s prošnjo za znižbo dolga mora predlo¬ žiti dolžnik sodišču tudi tele listine: a) potrdilo, da je kmet po določbah te uredbe; b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov; c) seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh do¬ hodkov, najsi izvirajo odkoderkoli in iz česar koli; č) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup; d) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima. ( 3 ) Dolžnik, ki se ne ravna po določbah odstavka (*) tega člena, izgubi pravico, okoristiti se z znižbo dolga. Člen 27. (') Ko prejme okrajno sodišče prošnjo za znižbo dol¬ ga, opremljeno z listinami iz prednjega člena, zahteva od Privilegirane agrarne banke potrebne podatke o prevze¬ tih dolgovih tega dolžnika, ostale dolgove pa preizkusi. ( 2 ) Brž ko postane sklep o znižbi dolga pravnomočen, ga vroči okrajno sodišče takoj Privilegirani agrarni banki z nalogom, naj vknjiži dolg v smislu sklepa. Člen 28. Tako znižane dolgove (člena 22. in 24.), povečane po določbi odstavka ( 2 ) člena 4., odplačajo dolžniki Privile¬ girani agrarni banki s 4'5% obresti na leto v 12 (dvanaj¬ stih) letih v enakih letnih obrokih (anuitetah). Prvi anui¬ teti dospe rok dne 1. novembra 1936, vsaki naslednji pa dne 1. novembra prihodnjih let. Člen 29. Dokler ne napravi Privilegirana agrarna banka do¬ končnega izračuna odplačilnih obrokov po členu 22., se 19 opravljajo plačila po začasnem izračunu, ki ga napravi banka po seznamih in listinah, ki ji jih izroče ustanove iz odstavka (') člena 7. uredbe. Ce so obroki, pobrani od dolžnikov po začasnem izračunu, višji od obrokov, dolžnih po dokončnem izračunu, vrne banka dolžniku ves pobra¬ ni presežek ali pa ga porabi za poplačilo naslednjih obrokov. Člen 30. (*) Vložitev prošnje za znižbo dolga po členu 24. ne vpliva na redni potek pobiranja dolgovanih obrokov. Pri¬ vilegirana agrarna banka pobere od dotičnih dolžnikov, tudi če se vlože take prošnje, tiste obroke, ki ustrezajo velikosti njih ne znižanega dolga; če pa sodišče zahte¬ vano znižbo naknadno dovoli, mora napraviti Privilegi¬ rana agrarna banka nov izračun za odplačila in vrniti dolžnikom vse preveč pobrane zneske ali pa jih porabiti za poravnavo naslednjih obrokov. ( 2 ) Ustanove iz odstavka (*) člena 7. morajo izročiti Privilegirani agrarni banki ob izročitvi seznamov tudi napravljen izračun enoletne anuitete glede dolgov izpod 25.000 dinarjev za polovico, glede ostalih pa za ne znižani znesek dolga. ( 3 ) Privilegirana agrarna banka da po meri tako po¬ branih obrokov ustanovam iz odstavka (') člena 7. pred- jem na račun prve anuitete. Člen 31. (’) Letne odplačilne obroke (anuitete) polagajo dolž¬ niki Privilegirani agrarni banki po pristojnih davčnih upravah. ( 2 ) Po seznamih, ki jih pošlje Privilegirana agrarna banka v ta namen davčnim oblastvom, obremene le-ta dotične dolžnike z letnimi obroki in jih izterjajo, če jih ne položi dolžnik ob roku, takoj z izvršbo po določbah odstavka ( 2 ) člena 48., pri čemer zaračunajo ustrezne izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih. 20 ( 3 ) Davčna oblastva vknjižijo ločeno in odobre raču¬ nu Privilegirane agrarne banke obroke (anuitete), ki so jih pobrala od dolžnikov po seznamih, prejetih od banke, in pošljejo pobrane vsote takoj Privilegirani agrarni banki po Poštni hranilnici. Obroki se morajo pobrati v popolnem letnem znesku in izročiti docela Poštni hranil¬ nici najkasneje do dne 20. decembra vsakega leta. ( 4 ) Privilegirana agrarna banka obremeni v svojih knjigah vsako davčno upravo za znesek vsote letnih obro¬ kov (anuitet) po poslanem seznamu. V vseh teh poslih dopisuje banka s pristojnimi davčnimi oblastvi nepo¬ sredno. IV. poglavje. Člen 32. (*) Privilegirana agrarna banka daje zadružnikom in ostalim svojim dolžnikom, na katere bi se sicer nana¬ šali predpisi te uredbe, tele olajšave: a) Privilegirana agrarna banka zniža dolgove iz ob¬ veznic svojih dolžnikov zadružnikov ali krajevnih zadrug za kmetijski kredit, ko ugotovi njih višino po odstavku Č) člena 4. uredbe, za 25% (pet in dvajset od sto); nato pa postopa po odstavku ( 2 ) člena 4. Tako ugotovljeno višino dolga morajo odplačati omenjeni dolžniki Privile¬ girani agrarni banki v 12 (dvanajstih) letih z obrestmi po 4'5%. b) Privilegirana agrarna banka sme svojim dolžni¬ kom iz dolgoročnih hipotekarnih posojil, ko ugotovi višino njih dolga tako, kakor je določeno v odstavku (*) člena 4., znižati tako ugotovljeni dolg za največ 25% (pet in dvajset od sto), pri čemer ocenja razmere vsakega posa¬ meznega dolžnika posebej in upošteva zlasti razmerje dolga proti vrednosti celotne dolžnikove imovine. Tako dobljeni znesek dolga se poveča po odstavku ( 2 ) člena 4. Tako izračunani dolg odplačajo ti dolžniki Privilegirani agrarni banki v 15 (petnajstih) letih s 5% obrestmi. ( 2 ) Če ne plačajo dolžniki dospelega obroka nepo¬ sredno Privilegirani agrarni banki o pravem času. pošlje 21 banka davčnim upravam seznam teh dolžnikov s potreb¬ nimi podatki in zahtevo, naj izterja davčna uprava naj¬ kasneje v 2 mesecih z izvršbo vse zaostanke iz premične imovine dolžnika. Če se s prodajo zarubljene premične imovine zaostali obrok ne poravna, zahteva Privilegirana agrarna banka po sodišču izvršbo na nepremično imovi- no dolžnika. ( 3 ) Natančnejše določbe o dajanju olajšav in o načinu znižanja po prednjem odstavku predpiše na predlog Pri¬ vilegirane agrarne banke minister za finance s pravil¬ nikom. ( 4 ) Privilegirana agrarna banka vknjiži odobreno znižbo glavnice dolga na račun »posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov«. Ta sklad se osnuje v breme deleža države in razredne loterije pri glavnici banke [člen 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki]. ( 5 ) Računu posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov se morajo do njegove dokončne amortizacije do¬ li rati tele vsote: a) državna dotacija v znesku 5,000.000 dinarjev vsa¬ ko proračunsko leto, začenši s proračunskim 1. 1937./38.; b) dividenda, ki gre državi in razredni loteriji po členu 39. zakona o Privilegirani agrarni banki, in c) presežek dividende, ki bi jo mogla Privilegirana agrarna banka izplačati delničarjem čez 3% dividende na delnico (člena 39. in 50. zakona o Privilegirani agrarni banki). ( 6 ) Država in razredna loterija nimata pravice do deleža pri glavnici banke, dokler se z amortizacijo računa posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov ne odpi¬ šejo povsem izgube po tem računu. Ob uporabi člena 42. zakona o Privilegirani agrarni banki imata država in razredna loterija pravico do deleža pri glavnici banke samo za tisti del njiju skupnega deleža, ki ni zavzet (angažiran) po odstavku ( 4 ) tega člena. Izvrševanje osta¬ lih delničarskih pravic po členu 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki' ostane državi in razredni loteriji tudi še zanaprej brez kakršne koli izpremembe. 22 ( 7 ) Minister za finance predpiše na predlog Privile¬ girane agrarne banke pravilnik o uporabljanju in uprav¬ ljanju posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov. Člen 33. Poroštvo države za izplačilo dividende po členu 50. zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se izloča po čle¬ nu 39. tega zakona iz čistega dobička, se določa na 3% (tri od sto), začenši s poslovnim letom 1936. Člen 34. Delničarji Privilegirane agrarne banke se opraščajo plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov, do¬ klad, taks in vseh drugih naklad kakršne koli vrste na dividendo, ki jim jo izplačuje Privilegirana agrarna ban¬ ka po členih 39. in 50. tega zakona; to oprostitev je uporabljati, začenši z dividendo za poslovno leto 1936. V. poglavje. Člen 35. (') Za vsa hipotekarna dolgoročna posojila pri Državni hipotekarni banki, dovoljena kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času od konca vojne do dne 20. aprila 1932 in ki dokažejo s potrdilom, predpisanim s to uredbo, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, se zniža obrestna mera na 4-5%, začenši s prvim naslednjim rokom za plačilo anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe, in se podaljšuje rok za odplačilo posojila na 32 leti od dne prvotne zadolžitve. ( 2 ) Glede vseh neurejenih dolgov dolžnikov banke kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s prednjim odstavkom, se ne plačane obresti in vse zadolžitve po osebnem računu kapitalizirajo, pri čemer se računajo enostavne obresti. Ta kapitalizacija se mora izvršiti po obrestni meri, ki je veljala doslej za te dolgove, tudi do naslednjega roka za plačilo anuitete. 23 ( 3 ) Dolžniki, ki so se zadolžili kot kmetje in ki se želijo okoristiti z olajšavami, določenimi v odstavkih (‘) in ( 2 ) tega člena, morajo predložiti najkasneje do dne 1. januarja 1937 Državni hipotekarni banki potrdilo tako, kakor je predpisano s to uredbo, s katerim dokažejo, da izpolnjujejo vse pogoje, da bi se lahko okoristili z označenimi olajšavami. Obenem morajo predložiti v istem roku banki poročilo o sedanji vrednosti njih po¬ sestva, ki je banki v zastavo. To poročilo mora overoviti občinsko oblastvo. ( 4 ) Ce se pokaže, da presega nova zadolžitev po opravljeni kapitalizaciji dolžnih obresti in zadolžitve po osebnem računu 50% vrednosti zastavljenega posestva, označenega v poročilu, o katerem govori prednji od¬ stavek, opravi banka naknadno cenitev posestva po komisiji, ki jo banka sama odredi. Če je tudi iz take cenitve razvidno, da presega zadolžitev po opravljeni kapitalizaciji 50% sedanje vrednosti zastavljenega po¬ sestva, odpiše Državna hipotekarna banka presežek nad 50% od vrednosti posestva po posebnem računu, ki se amortizira najkasneje v petih letih. ( 5 ) Vse izvršbe s prodajo kmetske nepremične imo- vine, zastavljene pri Državni hipotekarni banki, ki tečejo ali so že opravljene, pa še niso postale pravnomočne, se morajo ustaviti. Tudi na take dolgove je uporabiti vse olajšave, označene s tem členom. ( 6 ) Od uporabe olajšav se izvzemajo: a) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri Državni hipotekarni banki pred vojno; b) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri Državni hipotekarni banki v Času izza dne 20. aprila 1932, kakor tudi dolgovi kmetov, ki so postali dolžniki banke z nakupom zastavljenega posestva pod roko ali pa na javni dražbi po 20. aprilu 1932; c) kmetski dolgovi iz maničnih hipotekarnih posojil, ne glede na čas, ko so se zadolžili. 24 VI. poglavje. Člen 36. (‘) Kmetje, na katere se nanaša ta uredba, po¬ plačajo svoje dolgove ostalim upnikom takole: a) Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, se odplačajo, ko se ugotovi njih višina tako, kakor je določeno v členu 4. uredbe, toda brez znižbe, določene v odstavku (‘) tega člena, v 12 letih v enakih letnih obrokih, začenši z dnem 1. novem¬ bra 1936. Za take dolgove ne tečejo obresti. b) Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij se znižajo, ko se ugotovi njih višina tako, kakor je določeno v od¬ stavku (‘) člena 4. uredbe, za 50% (petdeset od sto); tako znižani znesek odplačajo dolžniki, ko je bil povečan po odstavku ( 2 ) istega člena, po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do dne 15. novembra. Prva anuiteta se mora položiti dne 15. novembra 1936. ( 2 ) Dolžniki kmetje iz tega člena ne uživajo zaščite po tej uredbi, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Ob sporu odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče. ( 3 ) Vse obstoječe dolžniške listine za dolgove iz tega člena se morajo nadomestiti z novimi obveznicami dolžnikov na znesek dolga, določen po predpisih točk a) in b) odstavka (') tega člena. Ta zamena se opravi pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika, po obrazcu in postopku, ki ju predpiše s pravilnikom mini¬ strstvo pravde sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo in ministrstvom za kmetijstvo. Člen 37. (*) Upnik, ki misli, da je njegov dolžnik, ki se je okoristil s točko b) odstavka ( J ) prednjega člena, zmožen plačati več ko 50% svojega dolga, sme v letu dni od dne, ko stopi ta uredba v moč, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da 25 le-to znižaj ali popolnoma razveljavi znižbo, izvršeno po točki b) odstavka (‘) prednjega člena. ( 2 ) Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga v smislu točke b) odstavka j 1 ) prednjega člena, ali ki dokaže, da je plačeval pred dnem 20. aprila 1932 na ta dolg oderuške obresti, sme zahtevati v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, pri pristojnem okraj¬ nem sodišču, naj se mu zniža dolg tudi nad 50%. VII. poglavje. Člen 38. Agrarni subjekti po predpisih o agrarni reformi in ostali kmetje, ki so kupili bodisi s fakultativnim od¬ kupom ali drugače pred dnem 20. aprila 1932 zemljišče, ki je bilo na dan 27. februarja 1919 s predhodnimi odred¬ bami za pripravo agrarne reforme z dne 15. februarja 1919 in uredbo o prepovedi odsvojevanja in obremenje¬ vanja zemljišč veleposestev z dne 21. julija 1919 postav¬ ljeno pod agrarno reformo, in so dogovorili za kupnino obročna odplačila v gotovini, plačajo lahko dospeli a ne plačani del dogovorjene kupnoprodajne cene kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplačila po tečaju pšenice, ki je bil zaznamovan na dan podpisa pogodbe na najbližji domači blagovni borzi; če pa so dogovorili kupnino v določeni količini kmetijskih pro¬ izvodov, toda tako, da bodo plačevali dogovorjena od¬ plačila v denarju, plačajo lahko dospela in ne plačana kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu bodisi z do¬ govorjeno količino proizvodov ali pa z njih vrednostjo na dan dospetka. Člen 39. V smislu prednjega člena tvorijo glavnico dolga do¬ speli in ne plačani kakor Judi še ne dospeli obroki obenem z dolžnimi obrestmi do dne 15. novembra 1935. Ta glavnica se mora izplačati v 10 enakih letnih obrokih 26 z obrestmi po 3%. Obresti se ne plačujejo v tistih pri¬ merih, kjer so se vračunale že pri sklenitvi kupno- prodajnih pogodb v kupno ceno. Prvi obrok, če še ni plačan, in drugi obrok plača dolžnik do dne 15. novem¬ bra 1936. Če je kupljena zemlja pod sekvestrom v pro¬ dajalčevo korist, najsi jo sekvester sam obdeluje ali pa jo je dal v zakup, se sekvester, če že ni ukinjen, ukinja s koncem meseca oktobra 1936. Člen 40. Potrdila o tem, ali je bilo postavljeno kako zemlji¬ šče po prednjem odstavku na dan 27. februarja 1919 pod agrarno reformo, izdajajo banske uprave kot agrarna oblastva. Člen 41. Če je bilo zemljišče, ki ni bilo postavljeno pod agrarno reformo, kupljeno pred dnem 20. aprila 1932 in kupnina dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, je plačati kupnino po pogodbi. Dospeli, a ne plačani obroki se morajo plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi obrok najkasneje do dne 15. novembra 1936, tretji obrok pa do dne 15. no¬ vembra 1937. Člen 42. Če se je dogovorila za zemljišče iz prednjega člena cena v denarju, sme kupec, ako je kmet po tej uredbi in se odpove plačanemu delu kupnine, prodajalcu kup¬ ljeno zemljo vrniti in tako svoje obveznosti proti pro¬ dajalcu izpolniti. Če je plačal kupec za račun kupnine manj, kot bi znašala zakupnina za tisti čas, ko je kup¬ ljeno zemljo užival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. Prav tako sme tudi proda¬ jalec, če je kmet po tej uredbi, zahtevati, naj se mu zemlja vrne, ako je tudi kupec bil kmet; v tem primeru je prodajalec upravičen, zahtevati od kupca zakupnino kot odškodnino za uživanje zemlje; če pa je iz naslova 27 odplačila prejel več, kot bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti. Člen 43. Nikoli in nikdar pa ni kupec zemljišča, če je kmet po tej uredbi, dolžan plačati zanje več kot današnjo dvakrat¬ no krajevno povprečno prometno vrednost zemljišča do- tične kulture. Če je plačal kupec kmet za kupljeno zem¬ ljišče več, se smatra, da je izpolnil svoje dogovorjene obveznosti; nima pa pravice do vrnitve presežka. Ce prodajalec na to ne privoli, sme zahtevati, naj se mu vrne zemlja tako, da vrne kupcu kot kupnino prejeta odplačila; ima pa pravico, terjati od kupca zakupnino za uživanje zemlje. Pogodbena stranka, ki zahteva, naj se pogodba v smislu tega člena razdere, nima pravice, koristiti se s to uredbo glede dolgov, nastalih zato, ker se je pogodba razdrla. Vrednost zemlje in višino zakup¬ nine določi sodišče v nepravdnem postopku. Člen 44. Agrarni subjekti in drugi kmetje, ki se koristijo z določbami prednjih členov tega poglavja, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, dolo¬ čenimi s to uredbo. Člen 45. Prisilne izvršbe za vrnitev posesti zemljišča izza dne .20. aprila 1932, ki si je njegovo lastnino prodajalec pridržal za primer, da se dogovorjeni obroki ne bi pla¬ čali, zemljišče pa do dne, ko dobi ta uredba moč, ni prešlo v last druge osebe, so nične. Prav tako so nične tudi pogodbe o prodaji zemlje drugim osebam, izvršene brez kupčeve privolitve v času od dne 8. oktobra 1935 do dne razglasitve te uredbe. V takih primerih mora kupec ostanek kupnine, če ni večji od cene, določene v členu 43., obenem z dospelimi a ne plačanimi obrestmi do dne 15. novembra 1936, izplačati prodajalcu v petih enakih letnih obrokih s 3% obresti. Prvi obrok je plačati 28 do dne 15. novembra 1936, ostale pa do dne 15. novem¬ bra vsakega prihodnjega leta. Člen 46. Da se določi svojstvo kmeta v smislu prednjih členov tega poglavja, se vzame tista površina zemljišča, ki ga je imel kupec pred nakupom zemlje. Člen 47. Predpisi te uredbe se ne nanašajo na dolgove agrar¬ nih interesentov proti državi za zemljišča, dobljena po predpisih o agrarni reformi. VIII. poglavje. Člen 48. H Ce ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, za¬ radi katerih je bil oproščen plačila davkov, pridobi upnik pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti; če je dolg po predpisih uredbe znižan, mora plačati dolžnik ostanek znižanega dolga. ( 2 ) Ce pobira dospele obroke davčna uprava, opravi le-ta v primerih odstavka ( 1 ) izvršbo na dolžnikove pre¬ mičnine. Ce ne da izvršba nobenega ali da le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava na podstavi overovljenih izpiskov iz svojih knjig pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin. Člen 49. Ce so izdane na podstavi terjatev denarnih zavodov proti zaščitenim kmetom v smislu te uredbe hipotekarne zastavnice, se podaljša rok za njih izplačilo, če ne do- speva pozneje, na rok tistih posojil, ki so na njih pod¬ stavi bile izdane, toda v smislu te uredbe. Obresti po 29 takih hipotekarnih zastavnicah se znižajo po členu 33. na 3% letno. Če so izdane posamezne vrste hipotekarnih zastavnic na podstavi ne samo kmetskih dolgov, je pri takih zastavnicah obrestno mero po gorenji določbi so¬ razmerno znižati. Denarne ustanove smejo računati za službo po takih hipotekarnih zastavnicah največ 10% letnega zneska obresti. Člen 50. Dolgovi za umrlim dolžnikom se smejo izterjevati iz zapuščinskih mirijskih nepremičnin enako, kakor iz ostalih mulkovnih nepremičnin. Člen 51. (*) Predpisi te uredbe se ne morejo s pogodbo iz- preminjati v dolžnikovo škodo. ( 2 ) Če so dogovorjeni med dolžnikom in upnikom glede rokov, obresti in ostalega za dolžnika ugodnejši pogoji od pogojev, določenih s to uredbo, ostanejo v ve¬ ljavi dogovorjeni pogoji. ( 3 ) Dolžnik sme položiti tudi pred rokom bodisi enega ali več obrokov ali pa poplačati ves dolg. Člen 52. Kmetski dolgovi, ki skupaj niso večji ali ki po oprav¬ ljeni, znižbi niso večji od 500 dinarjev, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. Člen 53. (>) Dolžnik kmet, ki je izza dne 20. aprila 1932 odsvojil ali obremenil svojo imovino v nameri, da oško¬ duje svojega upnika, kakor tudi vsakdo, ki v nameri, da pridobi sebi ali komu drugemu v nasprotju s predpisi te uredbe kako korist,* se kaznuje, če ni dejanje po ka- * Tako nedostatno izvirnik. — Op. ur. 30 zenskem zakoniku strože kaznivo, z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 10.000 din; razen tega izgubi tak dolžnik poleg nasledkov po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj izven stečaja tudi vse olajšave iz te uredbe, če bi imel do njih pravico. Prav tako izgubita te olajšave tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta po tej uredbi. ( 2 ) Te kazni izrekajo redna sodišča. Člen 54. Posle po členih 2., odstavku ( 8 ), 3., odstavkih ( 5 ) in ( 9 ), 9., 24., 25., 26., 27., odstavku ( 2 ), 36. in 37. in kolikor s to uredbo ni odrejeno drugače, rešujejo okraj¬ na sodišča po zakonu o sodnem nepravdnem postopku. Sodni sklep, izdan po odstavku ( 8 ) člena 2., je dokončen in ni zoper njega pravnega sredstva. Zoper sodne sklepe, izdane po členih 3., odstavkih ( 5 ) in ( 9 ), 9., 24., 25., 26., 27., odstavku ( 2 ), 36. in 37., ima interesent pravico pri¬ tožbe na okrožno sodišče. Odločba okrožnega sodišča je dokončna in ni zoper njo pravnega sredstva. Člen 55. Vsi posli, sodna dejanja in vse listine po tej uredbi so oproščeni vseh taks, izvzemši takso za pritožbo na okrožno sodišče. Člen 56. (') Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom pravde, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za iz¬ vrševanje te uredbe. Pravilniki, omenjeni v tej uredbi, se morajo izdati do dne 1. novembra 1936. ( 2 ) Minister pravde se pooblašča, da izdaja spo¬ razumno s pristojnimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe. 31 Člen 57. Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Ko dobi ta uredba moč, pre¬ nehajo veljati vse dosedanje uredbe o zaščiti kmetov. V Beogradu, dne 25. septembra 1936; M. P. št. 70.380/V. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. Minister pravde dr. Nikola Subotič s. r. Minister' za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r. Minister za finance Dušan Letica s. r. Ministrski svet se je izrekel v seji z dne 25. sep¬ tembra 1936 povsem soglasnega s predlogom ministra za kmetijstvo, ministra pravde, ministra za trgovino in in¬ dustrijo in ministra za finance in je odobril gorenjo uredbo. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) MRROGMR IM UNIUERZITETNfl KNJI2NICR V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige: Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6*—. ,2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8*—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12—. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 20*—, vez. Din 25—. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18-—, vez. Din 25-—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih> kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12 -—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Druga, pregledana izdaja. Bros. Din 8*—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6*—. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8-—. Glej tudi 43. zvezek. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15 —-. Razprodano. 18. zv,: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5*—■. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 29. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5 —-. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—-. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15-—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, —■ Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6 —. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, brpš. Din 45-—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojb. pravilnik, broš. Din 30-—, vez. Din 35. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30-—, vez. Din 36—. 28. zv.: Zakon o občinah. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Bros. Din 10'—, vez. Din 16.—. 29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18-—, vez. Din 24—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broš. Din 8. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10-—. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24-—, vez. 32-—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga, pregledana, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broš. Din 40-—, vez. Din 48'—. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬ daja. Broš. Din 16'—, vez. Din 24'—. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din 16 —. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek. 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5—. 38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš. Din 6—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬ nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3—. Raz¬ prodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24—, vezan Din 32-—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10-—. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—. 45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, broš. Din 6—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8'—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd,, broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4'—. 49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan Din 16'—. 50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul- tetain, broš. Din 24'—. vez. Din 36'—. 51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3'—. 52. zv.: Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 6'—. Sledijo nadaljnji zvezki.