ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 3 475- Dobrovoljći ali prostovoljci. — Delo 28. 7. 1962. Kdo je bil Milan Gorup? — TV-15, 27. 4. 1965. Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh le­ tih pred prvo svetovno vojno. — Hauptmannov zbornik. Razprave SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede V, 1966, str. 389— 419.- Diskusija k oktobrski revoluciji in Slo­ vencem. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1967, str. 497— 499. Ob 50. obletnici preboja solunske fron­ te. — Naši razgledi 5. 10. 1968. Delo »Pure ceco« je bil Slovenec. 18. 5. 1968. Zgodovinska resnica. Velika ofenziva. Ob 50-letnici preboja solunske fronte. — Delo 21. 9. 1968, sobotna priloga in Delo 22. 9. 1968 (popra­ vek). Dobrovoljci-Slovenci in borci za se­ verno mejo. — Delo 3. 10. 1969. Boj preporodovcev-dobrovoljcev v dveh svetovnih vojnah za osvobo­ ditev in združitev naših narodov. — Preporodovci proti Avstriji. Ljubljana 1970, str. 75—94. Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski med prvo svetovno vojno 1914—1918. — Ljubljana 1978. 192 str. Nataša Stergar PROF. BOGO TEPL* (Velika Loka 10. 1. 1900—Maribor 13: 7. 1979) Dne 13 julija 1979 je v Mariboru preminil Bogo Teply, slavist, zgodovinar in upokojeni ravnatelj mariborskega pokrajinskega muzeja *-iP7mSkeea Bogo Teply se je.rodil 10. januarja 1900 v Veliki Loki kot sm zelezmsKega uradnika. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranjui. ma uinraIF« J£V No­ vem mestu. Studije slavistike in zgodovine je «Р^.^^^М^А^^. sta еа kot Drofesorja pritegnila predvsem Ivan Prijatelj in Ljudmil tiauptman Leta 1922 S Ko Teply nastopu službo profesorja v Mariboru, ki mu je ostal zvest s presledkom vojnih let in kratek čas po vojni vse do konca življenja. Ko e letafl949 lavnateTmariborskega muzeja Franjo Baš odSelna ^fÄS v Ljubljano, so vodstvo muzeja zaupali Bogu Teplyju. Kot muze^odfolaJe'Lf Teuf deloval do svoje upokojitve v letu 1963. Zadnjih šestnajst let se je v un! verzitetni knjižnici v Mariboru posvečal izpisovanju političnih, I°sP™a*s£n,m kulUimfh podatkov iz starejšega mariborskega časopisja^ Čeravno J ^zadnja M bolehal, je sklenil svoje življenje sredi dela, duhovno svež m živo zavzet za ш turno porajanje. ^ določno zaokrožujejo štiri' področja zanimanja in delovanja. Bogo Teply je bil prizadeven in tudi uspešen pedagog, ki, je znal svo^m učencem zbuditi zanimanje za slovenski jezik in domačo zgodovino. Za­ vedale je? daVavlj a poslanstvo vzgojitelja mladega rodu ob severna meji za­ vedal se je tudi socialno in-nacionalno neizravnanih razmer in casa, ki je ze nosil v sebi slutnie bližajoče se vojne in usodnih sprememb. ?Dmgo področje Téplyjeve dejavnosti se je krepilo z njegovo predanost o so­ cialističnemu svetovnemu nazoru in ^egovo zavzetostjo za predvojno Jelavsko^gi- banje Teply je aktivno deloval v vodstvu zveze Svobod, predaval je delavcem m Si v Koledar Cankarjeve družbe, revijo Svoboda in Delavsko politiko, večinoma ^od psevdonimom Signîa in Talpa. Posebej je ostal v spominu njegov.rtvorltVem sovor ki ga je imel kot predsednik na velikem shodu.Svobod v Celju leta ladö. lomembna je vrsta njegovih razprav o marksizmu, prav tako-tudi njegovi prevod del naprednih pisateljev iz svetovne književnosti. Tudi v ocenah, ki jih je pisal o literarnih? gledaliških in likovnih delih, je opozarjal na socialno tematiko in podcrtavši v njih kritične misli. Že zgodaj se je uvrstil med ljudi, ki so .zavestno UtÌr¥Xe pfdro^nï'katerem je Bogo Teply zapustil močno sled, je „Jemalo kulturo: gledališče, knjižnice, muzej, zgodovinsko m muzejsko društvo v predvoj­ nem Mariboru, po osvoboditvi pa predvsem muzejstvo. Čeravno je bil aktiven mu- rejski delavec samo štirinajst let, se je Bogo Teply v teh letih razvil v izredno dejavnega muzealca. Skrbno je vodil mariborski muzej, utrjeval v njem razisko- a no delo T tako poglobljeno muzejsko poslanstvo prenašal tud! na svoje sode­ lavce Njegova zasluga je, da se je muzejstvo v Mariboru bistveno okrepile.inda so iz pokrajinskega muzeja izšle nove kulturne ustanove - umetnostna galerija, 476 IN MEMORIAM — PROF. BOGO TEPL* muzej narodne osvoboditve in zavod za spomeniško varstvo. Bogo Teply se je močno zavzemal za kompleksnost in interdisciplinarnost v muzejstvu, uspešno se je uveljavljal v slovenskih in jugoslovanskih muzejskih krogih. Četrto Teplyjevo področje je bila zgodovina. O tej njegovi dejavnosti priča dolga vrsta razprav in člankov. Posebej naj omenimo na tem mestu razpravljanja o odsevih gospodarskih in socialnih razmer v stoletju pred marčno revolucijo v našem slovstvu, ki so izhajala dlje časa pod različnimi naslovi v Naših obzorjih, m obsežno sliko mariborskega razvoja, ki jo je podal v vodniku po mestu in oko­ lici (1955). Dragocen prispevek k preučevanju zgodovine Maribora pomenijo tudi ze omenjeni izpiski iz mariborskega časopisja, ki jih je nad 150.000 listkov in so že doslej koristno rabili prenekateremu preučevalcu mariborske in slovenj eštaj erske zgodovine. Za svoje delo je Bogo Teply prejel več priznanj, med drugim Valvasorjevo nagrado za muzejsko delo, ob petinsedemdesetletnici mariborskega Zgodovinskega društva pa je bil imenovan za njegovega častnega člana in za zaslužnega člana Zgodovinskega društva za Slovenijo ter bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo. Bogo Teply je rad pripovedoval, da je čustveno razpet med Gorenjsko in Do­ lenjsko, kjer je preživljal svojo mladost. Nič manj in nemara še bolj pa sta ga priklenila Štajerska in z njo Maribor. Z Bogom Teplyjem smo izgubili zaslužnega zgodovinarja in kulturnega de­ lavca, predvsem pa človeka s presodno širino in plemenitostjo. Sergej Vrišer IZBOR IZ POVOJNE BIBLIOGRAFIJE PROF. BOGA TEPL*JA Izbor upošteva predvsem objave z zgodovinsko in muzealsko tematiko. Zato naj opozorimo še na izčrpnejšo Teplyjevo bibliografijo, ki jo je leta 1977 pripravila Cirila Gabron-Vuk in jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani; bibliografijo smo primerjali s pripravljenim izborom ob redakciji le-tega. V izboru pri objavah posameznih let po abecedi urejenim razpravam in član­ kom sledijo še knjižne ocene. 1950: Delo mariborske podružnice zgo­ dovinskega društva pri preučeva­ nju kmetijstva. — Ljudska pravica 29. I. 1950. Ob smrti dr. Franceta Kidriča. 23. 3. 1880—11. 4. 1950. Nova Obzorja III, 1950, št. 5, str. 241—242. Skupaj z Ivanom Meznaričem: Odpra­ va hišne gobe ter obnova viteške dvorane v mariborskem gradu. — Varstvo spomenikov Ш, 1950, št. 3—4, str. 141—148. 1951: Delo Pokrajinskega muzeja v Maribo­ ru v letih 1951 in 1952. — Varstvo spomenikov IV, 1951^-52, str. 140— 142. Kulturni pomen naše reformacije. — Vestnik. Glasilo OF za mariborsko okrožje. 29. 9. 1951. Obnova mestnega magistrata v Mari­ boru. — Varstvo spomenikov IV, 1951—1952, str. 40. Obnova rojstnega doma Stanka Vraza in slovesnost Ob stoletnici pesniko­ ve smrti. — Nova obzorja IV, 1951, št. 7—8, str. 503—504. Podložniško vprašanje v stoletju pred marčno revolucijo. — Nova obzor­ ja IV, 1951, št. 6, str. 362—373, št. 7—8, str. 451—467. Razvoj kmetijstva pri nas v stoletju pred marčno revolucijo. — Nova obzorja IV, 1951, št. .1, str. 20—30. 1952: Iz zgodovine kmetijstva v Podravju. Slovenske gorice. — Večer 24. 9. 1952. Iz zgodovine kmetijstva v Podravju. — Orači, I, 1952, št. 1, str. 5—7. . Kako in kaj je z mariborsko galerijo. — Vestnik. Glasilo OF za maribor­ sko okrožje. 25. in 26. 7. 1952. Maribor od davnine do naših dni. — Tovariš Vin, 1952, št. 45, str. 909— 910. Mitrov kult. — 7 dni, 7. 10. 1952. Odsevi gospodarskih in socialnih raz­ mer v stoletju pred marčno revo­ lucijo v našem slovstvu. — Nova obzorja V, 1952, št. 3, str. 145—159, št. 4, str. 239—245, št. 5, str. 310— 317, št. 6, str. 377—381, št. 7—8, str. 444-457, št. 9, str. 537—542, št. 10, str. 585—594, št. 11, str. 662—671. 1953: Janko Glazer — šestdesetletnik. — No­ va obzorja VI, 1953, št. 3, str. 145— 148. Književnost in gospodarstvo. Odsevi kapitalističnega razvoja in me­ ščanskega življenja v naši knji-