UDK 811.16+821.16.09(05) ISSN 0350-6894
SLAVISTIČNA REVIJA
ČASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY STUDIES
IZDAJA - ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE
SRL	LETNIK 59	SRL	STR. 119-242	LJUBLJANA	APRIL-JUNIJ 2011
VSEBINA
RAZPRAVE
Jernej Habjan: ANALIZA SVETOVNIH-SISTEMOV IN FORMALIZEM V LITERARNI ZGODOVINI .............119
Zoran Božič: VREDNOTENJE PREŠERNOVIH PESMI KOT RECEPCIJSKI PROBLEM ......................................131
Alojzija Zupan Sosič: TRIVIALNOST............................................................................................................................147
Vanda Babič: CERKVENOSLOVANSKA OSTALINA NA SLOVENSKEM - ZGODBE,
KRAJI IN OSEBNOSTI LJUBLJANSKEGA DELA SUPRASELJSKEGA ZBORNIKA .........................................161
Slobodan Pavlovic: PROSTOR I PROSTORNE METAFORE U PADEŽNOM
SISTEMU BRIŽINSKIH SPOMENIKA ........................................................................................................................179
Alenka Jelovšek: RAZVOJ ZAIMENSKEGA OGOVORNEGA SISTEMA
V SLOVENSKIH PISNIH VIRIH DO LETA 1850 ........................................................................................................ 195
Andreja Žele: GLAGOLI NA -IRATI V DANAŠNJI SLOVENŠČINI ..........................................................................213
OCENE
Barbara Ivančič Kutin: MARIJA STANONIK, ZGODOVINA SLOVENSKE
SLOVSTVENE FOLKLORE: OD SREDNJEGA VEKA DO SODOBNOSTI..................................................................229
Gregor Kocijan: MATJAŽ KMECL, JOSIP JURČIČ - PRIPOVEDNIK IN DRAMATIK ...........................................233
© 2011. Slavistična revija (SRL) http://www.ff.uni-lj.si/sr/index.html
Izdajatelj - Issued by: Slavistično društvo Slovenije Uredniški odbor - Editorial Board:
Odgovorni urednik - Executive Editor: Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani)
Glavni urednik za literarne vede - Editor in Chief for Literary Studies: Vladimir Osolnik (Univerza v Ljubljani) Glavna urednica za jezikoslovje - Editor in Chief for Linguistics: Ada Vidovič Muha (Univerza v Ljubljani) Tehnična urednica - Technical Editor: Urška Perenič (Univerza v Ljubljani) Spletni urednik - Web Editor: Blaž Podlesnik (Univerza v Ljubljani)
Člani - Members: Aleksandra Derganc, Miha Javornik, Irena Orel, Tomo Virk, Andreja Žele (Univerza v Ljubljani), Nina Mečkovska (Univerza v Minsku), Timothy Pogačar (Državna univerza Bowling Green), Ivo Pospišil (Masarykova univerza, Brno)
Časopisni svet - Advisory Council: Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru), Janko Kos, Jože Toporišič, Franc Zadravec (SAZU, Ljubljana) Naslov uredništva - Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Račun pri Slavističnem društvu Slovenije: 02083-018125980 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika
za posameznike 22 €, za člane Slavističnega društva Slovenije 15,50 €, za študente 8,50 €, za inštitucije in knjigarne 33 €, za tujino 35 €.
Annual subscription price: individuals 22 €; members of Slavistično društvo Slovenije 15,50 €; students 8,50 €; institutions and bookstores
33 €; outside of Slovenia 35 €.
Natisnil - Printed by: Biografika Bori, Ljubljana.
Naklada - Circulation: 550 izvodov - 550 copies.
Vključenost Slavistične revije v podatkovne baze - Slavistična revija is indexed/abstracted in: Arts and Humanities Citation Index (AHCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Social Scisearch, European Reference Index for the Humanities (ERIH), MLA - Modern Language Association of America, Directory of Periodicals, New York USA; New Contents Slavistics - Otto Sagner, München, Germany; CSA - Cambridge Scientific Abstracts, San Diego, USA; Linguistic Abstracts, University of Arizona, Tucson.
UDK 82.0
Jernej Habjan
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
ANALIZA SVETOVNIH-SISTEMOV IN FORMALIZEM V LITERARNI ZGODOVINI
Desetletje po Morettijevem predlogu oddaljenega branja svetovne literature kritike tega kulminirajo denimo v Holquistovi zavrnitvi oddaljenega branja v imenu jakobsonovske filo-logije. Oddaljeno branje se resda odpove natančnemu branju, ne pa tudi Jakobsonu. Formalni »skoki«, ki jih Franco Moretti rekonstruira s pomočjo kvanititativnih analiz dolgega trajanja form, aktivirajo prav to, čemur Roman Jakobson pravi »poetska funkcija jezika«. Še več, Jakobsona zanemarja ravno tisto zgodovinopisje, ki Morettijevo teorijo svetovne literature sooča z lokalnimi literarnimi dejstvi, ki naj bi zaslužila kanonizacijo. Te kritike prezrejo, da lahko teorijo ovrže le močnejša teorija, ne pa dejstva, in da utegne biti dobro izhodišče za to prav Morettijeva umestitev lokalnih dejstev v periferije, ki jih izkoriščajo kanonizirani centri, ne pa v sam kanon.
A decade after Franco Moretti's plea for the distant reading of world literature, its critiques are culminating in, say, Michael Holquist's dismissal of distant reading on behalf of Jakobsonian philology. Distant reading, however, can indeed be charged with denouncing close reading, but not Jakobson. The formal "jumps" reconstructed by Moretti via quantitative analyses of the longue durée of forms activate what Roman Jakobson calls the "poetic function of language." Moreover, Jakobson is ignored by the very historiography that confronts Moretti's theory of world literature with local literary facts that are said to deserve canonisation. These critiques fail to see that theories can be falsified only by stronger theories, not by facts, and that Moretti's location of local facts not in the core's canon, but in the peripheries exploited by the core, may be a good starting point.
Ključne besede: oddaljeno branje, analiza svetovnih-sistemov, natančno branje, strukturalna poetika, Franco Moretti, Roman Jakobson
Keywords: distant reading, world-systems analysis, close reading, structural poetics, Franco Moretti, Roman Jakobson
Leta 2000 je Franco Moretti zastavil vprašanje, kako bi literarna veda mogla seči onkraj svetovnega kanona, in podal tale negativni odgovor: »Nekaj je gotovo: ne s pomočjo natančnega branja peščice tekstov, te sekularizirane teologije ('kanon!'), ki se je iz veselega mesteca New Haven razširila po vsej literarni vedi.« (MORETTI 2000: 208) V spremljevalni razpravi pa je strategijo natančnega branja, ki jo je v metodo utrdilo novo kritištvo in dokončno uveljavil dekonstrukcionizem, označil za »teološko vajo - zelo slovesno obravnavo zelo redkih tekstov, pojmovanih zelo resno -, medtem ko v resnici potrebujemo majhno pogodbo s hudičem: znamo brati tekste, zdaj se naučimo še ne brati tekstov« (2011: 11). Pet let zatem, po nizu predlogov zamenjave dekonstrukcionističnega natančnega branja kanona s tem, kar je Moretti poimenoval »oddaljeno branje« »svetovnega literarnega sistema«, je pozitivni odgovor prinesla tale retrospekcija: »Medtem ko je nedavna literarna teorija iskala navdih
120
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
pri francoski in nemški metafiziki, sem torej menil, da se lahko v resnici veliko več naučimo pri naravnih in družbenih znanostih.« (2011: 44)
Moretti je novi spoznavni predmet, svetovno literaturo kot zgodovinsko diferenciran sistem form, dejansko proizvedel z navdihovanjem pri analizi svetovnih-siste-mov; in z navezavo na grafe kvantitativnega zgodovinopisja, geografske zemljevide in drevesa evolucijske biologije je zamejil čas, prostor in kronotope nekaterih izmed ključnih formalnih elementov, ki naddoločajo tiste žanre, ki naddoločajo zgodovino svetovne literature.
Oddaljeno branje kot aplikacija analize svetovnih-sistemov na literaturo
Svetovnosistemska šola konceptualizira moderno zgodovino kot proces oblikovanja meddržavnega sistema, strukturiranega okrog delitve med zgodovinsko gibljivim centrom akumulacije kapitala in njegovo vsakokratno (pol)periferijo. Center, polperiferija in periferija se premeščajo v skladu z gibanjem sistemskih ciklov akumulacije: cikel s centrom v Genovi se začne oblikovati v poznem 14. stoletju in ga sredi 16. stoletja izrine nizozemski cikel, ki se sredi 18. stoletja umakne britanskemu ciklu, ki ga proti koncu 19. stoletja nadomesti ameriški cikel, pri čemer ZDA v zadnjih štiridesetih letih vse bolj zgubljajo boj za ekstraprofite proti jugovzhodni Aziji.1
Kakor moderni svetovni-sistem je po Morettiju (2011: 9-10, 21) tudi svetovna literatura »ena in neenaka«, en sam sistem, katerega struktura pa je razdeljena na ka-nonični center in marginalizirano (pol)periferijo. Moretti rekonstruira »dolgočasno« (MORETTI 1998: 150) dolgo trajanje inertnih form na periferijah kanona kot ozadje ka-nona, kot potencialni, a ne aktualizirani kanon. Tako seveda postane zanimiv ne samo »dolgčas«, pač pa - to je morda še težje doseči - sam kanon, ki nenadoma začne zastavljati nelagodna vprašanja, med katerimi je na primer tole: »Kako se pripovedna forma izkristalizira iz zbirke naključnih, nezrelih in pogosto groznih poskusov?« (prav tam)
Dialektiko enosti in asimetričnosti, zaradi katere je svetovna literatura »ena in neenaka«, sistem, najučinkoviteje formalizira Morettijeva uporaba evolucijskih dreves, zlasti njegovo drevo polpremega govora (MORETTI 2011: 126-38), ki sklepa njegov petletni niz poskusov, da bi zajel svetovno literaturo.2 Sodeč po drevesu, postopek polpremega govora med Jane Austen in Flaubertom ter Zolajem vse bolj odpravi razkorak med likom in pripovedovalcem. Po tej saturaciji antagonizem med individuom in družbo ponovno vznikne, brž ko se postopek preseli v Rusijo Dostojevskega. Ponovno
1	Za diagram teh sistemskih ciklov akumulacije gl. ARRIGHI 2009: 192; za malce drugačno kronologijo, ki jo je predlagal glavni predhodnik analize svetovnih-sistemov, gl. BRAUDEL 2010; za uvod v svetovnosistemski pristop gl. poleg Braudelove knjižice WALLERSTEIN 2006.
2	Sklepno poglavje Grafov, zemljevidov, dreves, ki po poglavju o grafih in poglavju o zemljevidih obravnava drevesa, Moretti (2011: 113, 115) vpelje takole: »Spet je pred nami diagram. Medtem ko so diagrami v prvem poglavju kvantitativni, v drugem pa prostorski, so evolucijska drevesa morfološki diagrami, ki zgodovino sistematično povezujejo s formo. V nasprotju z literarno vedo, v kateri so teorije forme običajno slepe za zgodovino, zgodovinske razprave pa slepe za formo, evolucijska misel dejansko obravnava morfologijo in zgodovino kot obe razsežnosti enega drevesa: vertikalna os od spodaj navzgor prikazuje regularno minevanje časa /.../, horizontalna pa spremlja formalno raznovrstnost /.../, ki bo sčasoma privedla do 'izrazite zvrsti' ali do popolnoma novih vrst. /./ Od skupnega nastanka k izjemni pestrosti rešitev: veje morfološkega drevesa z izjemno intuitivno močjo zajamejo to nenehno razločevanje življenjskih form.«
Jernej Habjan, Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini
121
odpravo razkoraka, a tokrat ne brez antagonizma, prinese vrnitev postopka v Evropo, a to pot v Vergov sicilski, politično nekonsolidirani del Evrope. Naposled se lik in pripovedovalec znova ločita vzdolž osi center/periferija, ko evropski visoki modernizem potuji objektivnost buržoazne ideologije, Vargas Llosovi in drugi latinskoameriški »diktatorski romani« pa subjektivnost kompradorskega vodje.
Namesto nepovezanih dekonstrukcionističnih natančnih branj - ki bi se jim povrh vsega Verga ali celo Vargas Llosa najbrž niti ne zdel vreden dekonstrukcije - tako uzremo proces, katerega dialektika se materialno artikulira v geografiji. Postopek pol-premega govora je namreč kot moderna ideološka kompromisna tvorba prepoznan in postvarjen v centru svetovnega-sistema 19. stoletja; problematiziran kot tak v modernizirajoči se Rusiji; zgolj delno obnovljen na evropski južni polperiferiji; in nato ponovno relativiziran v izhodiščnem zahodnoevropskem centru in na dotlej inertni latinskoameriški periferiji, pri čemer sta obe področji tedaj, v ameriškem stoletju, že polperiferni.
Vendar je oddaljeno branje namenjeno premagovanju razdalj ne le med Jane Austen in Vargas Lloso, temveč tudi med Jane Austen in Amelio Opie, med Vargas Llo-so in Davidom Vinasom. Oddaljeno branje ne poskuša (de)konstruirati kanona, pač pa obravnava kanon kot zgolj eno izmed potencialnih zgodovin literature, in sicer kot tisto, ki je zaradi vzrokov, ki tvorijo zakone literarne zgodovine, postala dejanska zgodovina. To je jasno razvidno iz Morettijeve druge osrednje študije, ki uporablja evolucijsko drevo, namreč iz njegove arheologije podžanrov detektivske zgodbe, ki so ostali zgolj potencialnosti zaradi Conan Doylove zmagovite uporabe postopka ključev kot jakobsonovskega sprožilca poetske funkcije jezika detektivskih zgodb.
Drevesa lahko tedaj odkrijejo tako razmerja med na videz nepovezanimi aktualnostmi kakor potencialnosti, ki so jih zasenčile aktualnosti. Se pravi, na novo lahko osvetlijo ne samo razmerja med elementi kanona, pač pa tudi periferne literarne forme, ki jih je marginaliziral kanon kot celota. V prvem primeru drevesa rekonstruirajo razvejevanje enot (kakršna je postopek polpremega govora), v drugem pa nasprotni proces (kakršen je poenotenje žanra detektivske zgodbe pod znamenjem postopka ključev). V izhodiščnem predlogu oddaljenega branja sta bila procesa resda razdeljena med razvejajočimi se, nacijam podobnimi drevesi in poenotujočimi, trgom podobnimi valovi (MORETTI 2011: 22-25); zdi se, da se sredi desetletja ta razlika že reflektira v samo drevo, ki lahko kot takšno formalizira obe vrsti procesov. Toda tega ne gre razumeti kot revizijo pod pritiskom številnih kritik izhodiščnega predloga. Nasprotno, nova drevesa še kompleksneje, konkretneje prikažejo dialektiko centra in periferije, ki je pri delu med aktualnostmi, kakršni sta Jane Austen in Vargas Llosa, ali na primer tržni mehanizem, ki obsodi pred-doylovske ključe na zgolj potencialnost. Ta drevesa je še lažje mobilizirati v Morettijevem izhodiščnem boju zoper proučevanje literatur kot samozadostnih nacionalnih in celo lokalnih identitet.
Dekonstrukcionistična kritika oddaljenega branja
Strategiji oddaljenega branja mnogi očitajo, da zvaja posebnost sleherne literature oziroma kulture na njeno mesto v binarnem dispozitivu centra in periferije. A kljub silni navezanosti na sodobno kritično teorijo te kritike ne poskušajo na primer
122
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
dekonstruirati tega binoma in tako ali drugače pokazati, da to razlikovanje manifestno daje prednost centrom, latentno pa se naslanja na periferije. Nasprotno, te kritike poskušajo zgolj dokazati, da literature in kulture, s katerimi se identificirajo, niso periferne; namesto za dekonstrukcijo kanona se potegujejo za priznanje svojih lokalnih literatur kot vrednih kanonizacije. Delajo namreč - z vidika dekonstrukcionizma usodno - napako, da uporabljajo izraza center in periferija kot besedi, politično nekorektni besedi vsakdanje govorice, ne pa kot termina analize svetovnega-sistema, tj. teorije centralnega izkoriščanja periferij.
Podobno so oddaljenemu branju očitali, da zanemarja posebnosti posameznih jezikov in se zanaša le na filološke študije iz druge roke (napisane v angleškem jeziku; ARAC 2002: 40). V tem primeru bi dialektičen in neidentiteten odgovor mogel biti v tem, da se oddaljeno branje zateka k že opravljenim študijam prav zato, da bi moglo njihov predmet, dano lokalno literaturo, artikulirati na ravni predmeta analize svetovne literature in mu tako podeliti dostojanstvo novega spoznavnega predmeta. Oddaljeno branje tvega z branjem zunajbesedilnih postopkov in žanrov (ter sekundarne literature v angleščini) ravno zato, da ne bi bilo kakor natančno branje omejeno na branje (primarne) literature v angleščini.
Dekonstrukcija je tedaj ne samo to, kar kritike oddaljenega branja zahtevajo, ampak tudi to, pred čimer so ranljive. Pa še to je, kar te kritike zanemarjajo, saj prezrejo Morettijevo lastno dekonstrukcionistično uporabo para center/periferija. Moretti resda začne s trditvijo, da je pohod romana na način prilagajanja zunanjemu vplivu značilen za periferije, spontan pohod pa za centre. Toda to stori le zato, da bi lahko pokazal, da je pravilo prvi primer, ne drugi (2011: 15-16). V resnici Moretti vpelje opozicijo pravilo/izjema in, potem ko jo projicira na binom center/periferija, dobi veliko konkretnejše razmerje med periferijo-kot-pravilom in centrom-kot-izjemo. V končni izpeljavi (2011: 36-37) pa celo pokaže, da je spontanost ne le izjemna, pač pa neobstoječa, saj je pohod romana zmerom, tudi v centrih, izid kompromisa. To pa ga ne napeljuje k relativizmu. Razlika med centrom in periferijo namreč ostaja, a ni v genezi elementa (kakršen je pohod romana), temveč v njegovem mestu v sistemu: bistveno je to, kje je element glede na center, ne pa to, ali je nastal samoniklo.
Videti je, da na podobno napačno branje naletimo v primeru Morettijevega izhajanja iz ideje Fredrica Jamesona, da pohod neke forme vselej zahteva kompromis med tujo formo in lokalnim gradivom. Moretti dejansko obravnava to opozicijo kot enega izmed zakonov literarne zgodovine, vendar kritike prezrejo, da opoziciji doda lokalno formo (2011: 20). S tem ko trdi, da to formo destabilizira tuja forma, nakaže, da je naddoločena, dvojno vpisana. Kajti lokalno formo kot lokalno določa gradivo, kot formo pa to, kar ji je tuje, ta druga določenost pa je naddoločenost, saj tuja forma poleg lokalne forme določa tudi lokalno gradivo, ki tudi samo določa lokalno formo. Lokalna forma je torej zgostitev, simptom asimetričnosti kompromisa: nestabilnost lokalne forme (kakršna je pripovedovalec) signalizira podrejenost lokalnega in gradiva tujemu in formi (na primer lokalnega lika tujemu sižeju; 2011: 17 op. 23).
Kritikam oddaljenega branja torej že njihova tarča ponudi dekonstrukcijo dvojice center/periferija. Še več, ta dekonstrukcija brani lokalne literature, v imenu katerih so te kritike kritične, bolje kakor one same. Ker namreč obravnava te literature kot izkoriščane po centru, vsekakor doseže več kakor preproste zahteve po sprejetju teh literatur v kanon,
Jernej Habjan, Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini
123
zahteve, ki ne uvidijo, da kanon sestavljajo natančno teksti, katerih kanonični status se zdi zdravorazumski in je kot tak odvisen od ideološkega in ne znanstvenega priznanja. In sicer gre po Morettiju za ideologijo povprečnega bralca in bralke, tj. - kot prikaže drevo detektivskih ključev - za ideologijo trga: »Kanone ustvarjajo bralci in bralke, ne profesorji in profesorice: akademske izbire so zgolj odmevi procesa, ki poteka povsem zunaj šole, nič drugega niso kakor nejevoljno etiketiranje.« (MORETTI 2000: 209)
Filološka kritika oddaljenega branja
Ta napad na oddaljeno branje tedaj še zdaleč ni obramba natančnega branja. In sicer ni obramba ne dekonstrukcionistične ne filološke različice natančnega branja. Desetletje po Morettijevem predlogu oddaljenega branja svetovne literature številni drugi radikalni misleci odvračajo od natančnega branja v prid historičnemu materializmu. (Na primer Tariq Ali je novembra 2008 na 12. letni konferenci inštituta Parkland v Edmontonu označil tedaj svežo globalno ekonomsko krizo za dogodek, ki je kritični misli zastavil nalogo, ki je ta ne bo mogla opraviti z zanašanjem na natančno branje, ki je zadnji dve desetletji prevladovalo v mednarodnem akademskem polju. Maja 2010 pa je na 3. letnem Subverzivnem filmskem festivalu v Zagrebu podobno sodbo izrekel Slavoj Žižek.) Istočasno kritike, ki jih literarna veda naslavlja na Morettija, kulmi-nirajo na primer v Holquistovi zavrnitvi oddaljenega branja v imenu jakobsonovske filologije. Michael Holquist (2010: 81) diagnosticira trenutno stanje literarne vede kot »obliko morske bolezni, stanje, v katerem subjekt med drugim zgubi občutek za smer«, in prepoznava njegov glavni simptom v dejstvu, da »[v]rednost raziskovanja, oprtega na tradicionalno natančno branje izvirnih tekstov, zdaj ogroža raziskovalni model, ki ga Franco Moretti, tudi sam izpričan mojster natančnega branja, zagovarja pod rubriko 'oddaljeno branje'«.
V samozavestni jedrnatosti te zavrnitve lahko razberemo saturacijo starejših kritik oddaljenega branja, ki so jih med drugimi prispevali Gayatri Chakravorty Spivak, Emily Apter in Jonathan Arac. Tako Gayatri Spivak (2003: 107-09 op. 1) degradira oddaljeno branje v vir učbenikov, iz katerih naj bi črpalo (in ki naj bi jih naposled dekonstruiralo) natančno branje; Emily Apter (2003: 256, 280-81) kljubuje oddaljenemu branju s pomočjo spitzerjevske nadnacionalne filologije; Arac (2002: 35) pa ne vidi v oddaljenem branju nič manj kakor primer do globalizacije prijazne teorije, ki zanemarja singularnost jezika in s tem literarne vede.
Oddaljeno branje resda zavrača natančno branje, ne pa tudi Jakobsonove poetike. Nasprotno, formalni skoki, ki jih Moretti rekonstruira s pomočjo kvantitativnih analiz »dolgočasnega« dolgega trajanja formalne evolucije, aktivirajo ravno to, čemur bi Roman Jakobson (1979: 305) rekel »naravnanost na izraz«3 in pozneje »poetska funkcija jezika«, ki »projicira načelo ekvivalence s selekcijske osi na kombinacijsko os«
3 »V emocionalnem in pesniškem jeziku jezikovne predstave /.../ močno usmerjajo pozornost nase /.../. Pri tem pa se sorodnost emocionalnega in pesniškega jezika tudi konča. Medtem ko v prvem afekt narekuje zakone besedni gmoti, /./ poezijo, ki ni nič drugega kakor izjava, naravnana na izraz, urejajo tako rekoč imanentni zakoni; komunikacijska funkcija, lastna tako praktičnemu kakor emocionalnemu jeziku, je tu minimizirana.« (JAKOBSON 1979: 305)
124
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
(JAKOBSON 1989: 160).4 Spomnimo se dreves: geografsko premeščanje polpremega govora je obravnavano kot sredstvo naravnanosti tega postopka na izraz; in ključi so uzrti kot tisto, kar sproži poetsko funkcijo jezika detektivskih zgodb, tj. kot »zglob, ki združi [preteklost in sedanjost] in s tem spremeni zgodbo v nekaj, kar ni zgolj vsota svojih delov: v strukturo.« (MORETTI 2000: 218)
Jakobsona, pace Holquist, ne zanemarja oddaljeno branje, pač pa sama kompara-tivistična politika priznanja lokalnih kultur, ki kritizira oddaljeno branje. To identite-tno politiko delno reproducira celo Holquistova obramba Jakobsona pred Morettijem. Kajti kljub svoji manifestni kritiki postmodernega prisvajanja jakobsonovskega jezikovnega obrata kot obskurantističnega relativizma (HOLQUIST 2010: 91) ta obramba predstavlja Jakobsona kot nekakšnega postmodernega zagovornika manjšinskih literatur (2010: 85, 95 op. 7) in kot dekonstrukcionističnega razkrinkovalca jezikovne konstruiranosti univerzalnih resnic ali, v najboljšem primeru, kot apostola truizma o diskurzivnosti realnosti: »Nalogo filologije, da spodbija iluzijo, da lahko ljudje ube-žimo pred morjem besed v nekakšen mitičen pristan absolutne resnice, je Jakobson opravljal briljantno« (2010: 94).
Proti tej nasprotipostavitvi oddaljenega branja in strukturalne poetike bi morali poudariti, da Moretti (2009: 154) celo v nedavni izrazito kvantitativni študiji vztraja, da je »formalna analiza /.../ tisto, ob čemer se mora izkazati sleherni nov pristop, naj bo kvantitativen, digitalen, evolucionističen ali kakršen koli že«. Prav to pa je poanta Jakobsonove (ne)slavne šale, da je raziskovanje literature brez formalne analize prav tako naključno kakor aretacija brez ključev:
[P]redmet literarne znanosti ni literatura, temveč literarnost, tj. tisto, kar napravi neko delo literarno. Literarni zgodovinarji pa so bili doslej predvsem podobni policistom, ki takrat, ko imajo nalogo, da aretirajo določeno osebo, za vsak primer zaprejo še vse tiste, ki so bili v stanovanju, pa tudi vse one, ki gredo po naključju mimo hiše. Prav tako je za literarne zgodovinarje porabno prav vse: življenje, psihologija, politika, filozofija. Namesto literarne vede nastaja konglomerat disciplin, gojenih na domači gredici. (JAKOBSON 1979: 305; prevod delno naveden po: VERČ 2010: 46)
Ravno od te primere se praviloma ograjuje tisti - večinski - del sodobne literarne vede, ki kritizira tudi oddaljeno branje. Ta dvojna zavrnitev postane razumljiva, brž ko se zavemo, da formalna analiza, kakršno prakticirata Jakobson in Moretti, le stežka potrdi trenutno literarnovedno zagotavljanje, da je ta ali ona lokalna literatura oziroma kultura (običajno tista, ki ji pripada izjavljalec tega zagotavljanja) edinstvena identiteta, neodvisna od sleherne svetovnosistemske naddoločenosti, in samostojna članica kluba svetovnega kanona. V večini primerov teh literarnovednih pozivov po priznanju perifernih tekstov kot pripadajočih svetovnemu kanonu pač ni mogoče podkrepiti s formalno analizo teh tekstov.
4 »Selekcija poteka na podlagi ekvivalence, podobnosti in različnosti, sinonimije in antinomije, kombinacija, sestava sekvence, pa temelji na bližini. Poetska funkcija projicira načelo ekvivalence s selekcijske osi na kombinacijsko os. Ekvivalenca je povzdignjena v konstitutivno sredstvo sekvence. V poeziji je zlog izenačen s katerim koli zlogom iste sekvence[.]« (JAKOBSON 1989: 160) Z vidika Jakobsonovega koncepta poetske funkcije obravnava njegovo zgodnjo idejo o naravnanosti na izraz SKAZA 1984: 429-30.
Jernej Habjan, Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini
125
Onstran kritike: Oddaljeno branje kot svetovna filologija
Lokalna literarna dejstva, ki naj bi ovrgla Morettijev model s centrom in (pol) periferijo ali/in Jakobsonovo definicijo poetske funkcije jezika, nas pripeljejo do sklepne poante: identitetna politika priznanja je epistemološka ovira pri razumevanju procesa ovrženja določene teorije. V Althusserjevi materialistični epistemo-logiji je ideologija tista, ki je večna, in ne teorija (ALTHUSSER 2000: 84-87), in celo v Popperjevi liberalni epistemologiji je trditev teoretska prav toliko, kolikor jo je mogoče ovreči (POPPER 1998: 120, 95-96), po Feyerabendu pa ni teorija nič manj kakor imuna proti ovrženju z dejstvi in ovrgljiva zgolj z močnejšo teorijo (FEYERBEND 1999: 23-26, 68-70, 344-45). Medtem ko institucije, ki svoja protislovja rešujejo z vpeljevanjem dopolnilnih institucij, zagotavljajo ideologiji večno materialno eksistenco,5 je teorija alternativa ideologiji prav v tem, da je per-tinentna le lokalno, tako da jo lahko ovržejo zgolj primeri, ki jih je neka močnejša teorija vselej že preoblikovala v spoznavni predmet, ne pa samonikli, pri tej ali oni ideologiji sposojeni predmeti. (Se pravi, ovrženje je usodno za teorijo samo, če ga obravnavamo v slovarskem, ideološkem pomenu, ne pa v Popperjevem teoretskem pomenu.) Tako je ovrgljivost dobra novica za vsako teorijo posebej, ovrženje posamezne teorije pa dobra novica za teorijo nasploh, saj se lahko ovrženje neke teorije zgodi samo kot nastop močnejše, konkretnejše teoretizacije »dejstev«. Moč določene teorije narašča sorazmerno z ovrgljivostjo te teorije in doseže ničlo v hipu, ko neka močnejša teorija aktualizira ovrgljivost kot ovrženje.
Prav to dialektiko ima v mislih Moretti, ko se strinja s Popperjem, da je »vrednost neke teorije sorazmerna z njeno neverjetnostjo« in da »[l]ahko neko retorično konfiguracijo - naj se zdi v luči drugih zgodovinskih ugotovitev še tako absurdna - popolnoma negira zgolj boljša retorična konfiguracija« (MORETTI 2005: 23, 24; prim. MORETTI 2011: 37 op. 13, 16 op. 18). Ravno to zanemarjajo kritike oddaljenega branja, ko poskušajo to strategijo ovreči s sklicevanjem na dejstva o (domnevno singularnih) partiku-larnih literarnih in kulturnih identitetah, ne pa na teoretske koncepte.
Negacija centra-kot-spontanosti je odličen primer. Jale Parla (2004: 117, 120-21) in Jonathan Arac (2002: 38) resda opomnita Morettija, da je celo centralni avtor, kakršen je bil Fielding, priznal Cervantesov vpliv. Toda razlog za to, da Moretti sprejme to kritiko pripisovanja spontanosti literarni evoluciji v centru sistema, je v tem, da ga spomni na mogočo teoretsko - in ne empirično - kritiko, in sicer na materialistične teorije forme kot kompromisa:
Tu so reči enostavne: Jale Parla in Jonathan Arac imata prav - in tudi sam bi moral to vedeti. Navsezadnje je bila teza, da je literarna forma zmerom kompromis med nasprotujočimi si silami, lajtmotiv moje intelektualne formacije, ki sem ga srečeval vse od freudo-vske estetike Francesca Orlanda do Gouldovega »načela pande« ali Lukacseve koncepcije realizma. Le kako sem mogel »pozabiti« vse to? (MORETTI 2011: 36; prim. 166)
5 Prim. MOČNIK 2009: 256-62. Najbližji (in zato v marsičem najbolj oddaljeni) primer: pregovori kot del materialnosti spontane ideologije vsakdanje govorice vedno nastopajo v parih, tako da jih ne more ovreči noben primer - če ni bog najprej sebi ustvaril brade, je pa kovačeva kobila bosa, in ko slika ne pove več kakor tisoč besed, je pač pero ostrejše kakor meč.
126
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Če naj gremo do konca: Francesci Orsini, ki opozicijo izhodiščnega in ciljnega jezika, implicirano pri njem in Pascale Casanova, nadomesti z dvojico gostujočega in gostiteljskega jezika, Moretti odvrne: »Kulturna industrija kot 'gost', ki ga povabi 'gostitelj', ki 'si prisvaja' njegove forme ... So to koncepti ali sanjarije?« (2011: 37 op. 15) Ta odgovor gre brati kot ovrženje konceptov z močnejšimi koncepti, ne z dejstvi, in sicer v tem primeru z opozicijo center/periferija, kakor jo je konceptualizirala analiza svetovnih-sistemov. Izhajajoč iz tega konceptualnega para, pa bi se mogli lotiti tudi »dejstev«, na katera se sklicuje Francesca Orsini: denimo na njen identite-tni očitek, da globalna literatura ne vpliva na indijsko literaturo, pač pa jo zanemarja (ORSINI 2002: 87), bi lahko odvrnili z Wallersteinovo tezo, da so tovrstna izključevanja periferij ravno eden od načinov izkoriščevalskega vključevanja teh periferij v svetovni-sistem (WALLERSTEIN 2006: 40-41).6
Kar zadeva Jakobsonovo literarnost, bi poskus ovrženja z dejstvi morda želel priklicati tekste, ki se ne zdijo naravnani na izraz, a kljub temu veljajo za literarne. Dejansko sta to antiesencialističnim kritikom strukturalne poetike predlagala že recimo Gérard Genette in Jonathan Culler. Nedavno pa je Marko Juvan (2011: 134-37) interpretiral pesem »novinec v drugi zvezni ligi belišce« oziroma šport (ŠALAMUN 1968: 45), ki jo je leta 1968 Tomaž Šalamun, tedaj že razvpit pesnik, naredil tako, da je športni komentar postavil kot niz vrstic in ga objavil v svoji pesniški zbirki namen pelerine. Juvan s tem primerom ni hotel ovreči Jakobsonovega koncepta literarnosti, pač pa pokazati, da moremo in moramo ta koncept uporabiti za zajetje konven-cionalne narave kraja objave, avtorjevega položaja v literarnem življenju, obzorja pričakovanja in drugih okoliščin, v katerih ta ali oni tekst postane literaren. Te okoliščine, navsezadnje institucija umetnosti sama, med drugim dosežejo - kot je prav tako nedavno pokazala Maja Breznik na primeru »reprezentant massimo bianchi in uradnica luciana carere« oziroma who is who (ŠALAMUN 1968: 3), ki je prav tako izšel v zbirki namen pelerine -, da Šalamun »danes velja za največjega slovenskega pesnika po drugi svetovni vojni« (BREZNIK 2010: 84).
K temu preoblikovanju Jakobsonovega koncepta v smeri konvencij lahko dodamo dvoje. Prvič, te okoliščine so vselej že vpisane v tekst. V Šalamunovem primeru preprosti postopek razdelitve proznega teksta v približno enako dolge vrstice aktivira poetsko funkcijo jezika tega teksta. Ti »manjši posegi« (JUVAN 2011: 136) kar najjasneje projicirajo Jakobsonovo načelo ekvivalence s selekcijske osi na kombinacijsko os; kot pravi Juvan o podobnem primeru v eni zgodnejših različic razprave: »Vest iz črne kronike o nesreči pri delu se zgolj z verznim prepisom v očeh bralca ali bralke temeljito spremeni.« (JUVAN 2000: 39) Tekst uteleša ničelno stopnjo - in ne odsotnost - literarnosti. Kot tak pa uteleša tudi naddoločenost kontinuiranega govora z diskretno pisavo: glasno branje, ki po Juvanu (2000: 40, 2011: 135-36) odpravlja razliko med verzi športa in prozo športnega komentarja ter s tem zahteva razširitev - po Virku (2008: 104-05) pa celo odpravo - Jakobsonovega koncepta, ne obstaja. Kajti glasno branje, ki zanemari verzne konce športa, ni nič bolj veljavno kakor branje, ki zanemari recimo ločila športnega komentarja. Prav z Juvanovega (in Virkovega)
6 Mimogrede, Pascale Casanova, ki jo ne samo Francesca Orsini, pač pa večina kritikov zavrača hkrati z Morettijem, reflektira svoj projekt zgodovine svetovne literature kot dopolnjevanje - in ne nadomeščanje - Jakobsonovega vprašanja »Kako?« z zgodovinopisnim »Zakaj?« (CASANOVA 1997: 33).
Jernej Habjan, Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini
127
dekonstrukcionističnega stališča7 je mogoče pokazati, da glasno branje vselej že signalizira verzno obliko športa in tako aktivira njegovo poetsko funkcijo.8
Drugič, noben literarni tekst ne more ovreči Jakobsonove ali katere druge teorije, ne da bi bil - ponovno: vselej že - konceptualiziran kot literarni tekst. Ravno zato, ker ni danega bistva literarnosti, se antiesencialisti ne morejo preprosto sklicevati na tekste, kakor da je njihov literarni status očiten. Kolikor je takšna očitnost izid kanonizacije in sorodnih ideoloških procesov, se mora sleherni poskus znanstvenega ovrženja Jakobsonovega koncepta začeti pri konceptualnem prikazu literarnega statusa teksta, uporabljenega pri ovrženju. In videti je, da lahko celo v radikalnem primeru Šalamunovega »ready-made« ta konceptualni prikaz priskrbi že Jakobsonov koncept literarnosti, kar pa falsifikacijo tega koncepta seveda preobrne v verifikacijo.
Če se vrnemo k Althusserju, lahko dodamo, da se verovanje v falsifikacijsko moč dejstev zateka k utajitvi razlike med realnim in spoznavnim predmetom. Že več kot desetletje Moretti opozarja svoje (potencialne) kritike, da je oddaljeno branje namenjeno konceptualizaciji novega spoznavnega predmeta, svetovnega literarnega sistema, in ne preprostemu zanikanju partikularnih lokalnih književnosti. In četudi se tako rekoč vsaka kritika oddaljenega branja začne z navedkom Morettijeve izhodiščne teze, da »svetovna literatura ni predmet, ampak problem« (MORETTI 2011: 9; prim. MORETTI 2000: 217 in 2011: 182), se prav vsaka nadaljuje z odvrnitvijo od njegove teorije v imenu domnevnih dejstev o singularnosti lokalnih identitet. Zato ne preseneča, da je moral Moretti to poanto ponoviti celo v nedavnem referatu »Network Theory, Plot Analysis« (Teorija omrežij, sižejska analiza), kvantitativni analizi Hamleta, ki, mimogrede rečeno, razvija - ne pa ovrže - njegovo vse prej kot kvantitativno interpretacijo elizabetinske tragedije, razvito pred več kot tremi desetletji (MORETTI 1979).
Nekako sredi tega desetletja (kritik) oddaljenega branja pa je Moretti (2011: 163-64, 183) opustil metodološko debato o oddaljenem branju v prid samemu oddaljenemu branju. To je smiselno, kolikor teoretske konstrukcije spoznavnega predmeta ni mogoče naturalizirati, popredmetiti v statično metodo. Zaradi neizbežne konstruiranosti spoznavnega predmeta je sleherna popolnoma metodološka debata pred-teoretska. A zaradi istega razloga je za teorijo konstitutivna debata o teoriji, saj se teoretizacija spoznavnega predmeta ne more verificirati zgolj s pred-teoretskim sklicevanjem na dani realni predmet (razprava o teoretski strategiji je torej že teoretska razprava; MOČNIK 2009: 265-66). Moretti pripiše moč ovrženja zgolj teoriji (in je zato deležen mnogih literarnovednih kritik); zato gre njegovo odklonitev elegantne metodološke debate v imenu prozaične empirične analize (2011: 183) brati kot odklonitev abstraktne ideo-
7	»Prvi pogoj /.../ funkcioniranja [elementa govorjene govorice]: njegovo lociranje glede na določen kod / .../. Prek empiričnih variacij tona, glasu itd., morebiti prek določenega akcenta, je treba npr. biti zmožen prepoznati identiteto, povejmo, označevalne forme. /./ [T]a enotnost označevalne forme [se] konstituira le prek svoje iterabilnosti, prek možnosti biti ponavljana /./ v odsotnosti določenega označenca ali intence aktualnega pomena, kakor tudi vsake intence prisotne komunikacije. [T]a strukturna možnost biti odvzet referentu ali označencu (torej komunikaciji in svojemu kontekstu) naredi iz vsakega znamka, tudi če je ta oralen, grafem na splošno[.]« (DERRIDA 1995: 128-29)
8	Tudi Morettija Juvan (2009: 195-201, 205) dopolnjuje v smeri konvencionalnosti pojma svetovna literatura: »[V]saka nacionalna literatura ali medliterarna skupnost je ustvarila svojo verzijo svetovne klasike, vsaka literatura svojo produkcijo medbesedilno utemeljuje na sebi lastnih svetovnih izborih.« (206) (Za Virkovo zavrnitev Morettija gl. VIRK 2007: 188-89, 195 in 2009: 20 op. 30.)
128
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
loške prakse v prid konkretni teoretski praksi konstruiranja spoznavnega predmeta iz realnega predmeta.
Se pravi, namesto da v skladu z identitetno politiko predstavlja lokalne literature in kulture kot vredne sprejetja v svetovni kanon, bi moralo literarno zgodovinopisje pokazati, da je kanon zgolj eden izmed možnih izidov literarne evolucije, tisti, ki je potekal v centrih na račun (pol)periferij. Namesto da teorijo svetovnega literarnega sistema, kakor jo razvijata Franco Moretti ali recimo Pascale Casanova, zgolj sooča z dejstvi o domnevno edinstvenih lokalnih književnostih, bi morala veda uvideti, da lahko teorijo ovrže samo močnejša teorija, ne pa poljubna dejstva. Morda lahko ravno strategija oddaljenega branja, ki teh lokalnih književnosti ne locira v kanonični center svetovnega literarnega sistema, pač pa v (pol)periferije, ki jih center izkorišča, služi kot izhodišče za takšno močnejšo teorijo svetovne literature.
Viri in literatura
Louis ALTHUSSER, 2000: Ideologija in ideološki aparati države. Izbrani spisi. Prev. Zoja
Skušek. Ljubljana: Založba /*cf. (Rdeča zbirka). 53-110. Emily APTER, 2003: Global Translatio: The »Invention« of Comparative Literature, Istanbul, 1933. Critical Inquiry 29/2. 253-81. Jonathan ARAC, 2002: Anglo-Globalism? New Left Review 16. 35-45. Giovanni ARRIGHI, 2009: Dolgo dvajseto stoletje. Prev. Marjan Sedmak. Ljubljana: Sophia (Respublica).
Fernand BRAUDEL, 2010: Dinamika kapitalizma. Prev. Gregor Moder. Ljubljana: Sophia (Teorija).
Maja BREZNIK, 2010: Splošni skepticizem v umetnosti. Primerjalna književnost 33/2 . 75-86. Pascale CASANOVA, 1997: Beckett l'abstracteur. Pariz: Seuil.
Jacques DERRIDA, 1995: Signatura dogodek kontekst. Prev. Simona Perpar in Uroš Grilc.
Sodobna literarna teorija. Ur. Aleš Pogačnik. Ljubljana: Krtina (Temeljna dela). 119-41. Paul FEYERABEND, 1999: Proti metodi. Prev. Slavko Huzjan. Ljubljana: Studia humanitatis. Michael HOLQUIST, 2010: Roman Jakobson and Philology. Critical Theory in Russia and the West. Ur. Alastair Renfrew in Galin Tihanov. Abingdon in New York: Routledge. 81-97. Roman JAKOBSON, 1979: HoBeñmaa pyccKaa ^o^3Hfl. Selected Writings V. Haag: Mouton. 299-354.
--, 1989: Lingvistika in poetika. Prev. Zoja Skušek. Lingvistični in drugi spisi. Prev. Drago
Bajt idr. Ljubljana: ŠKUC, ZIFF (Studia humanitatis). 147-90. Marko JUVAN, 2000: Vezi besedila. Ljubljana: LUD Literatura (Novi pristopi). --, 2009: Svetovni literarni sistem. Primerjalna književnost 32/2. 181-212. --, 2011: Literary Studies in Reconstruction. Prev. Simona Lapanja idr. Frankfurt idr.: Peter Lang.
Rastko MOČNIK, 2009: Spisi iz humanistike. Ljubljana: Založba /*cf. Franco MORETTI, 1979: La grande eclissi. Forma tragica e sconsacrazione della sovranitá. Calibano 4. 9-52.
--, 1998: Atlas of the European Novel 1800-1900. London in New York: Verso.
--, 2000: The Slaughterhouse of Literature. Modern Language Quarterly 61/1. 207-27.
Jernej Habjan, Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini
129
--, 2005: Signs Taken For Wonders. Prev. Susan Fischer, David Forgacs in David Miller. London in New York: Verso. --, 2009: Style, Inc. Reflections on Seven Thousand Titles (British Novels, 1740-1850). Critical Inquiry 36/1. 134-58. --, 2011: Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi. Prev. Jernej Habjan.
Ljubljana: Studia humanitatis. Francesca ORSINI, 2002: India in the Mirror of World Fiction. New Left Review 13. 75-88. Jale PARLA, 2004: The Object of Comparison. Comparative Literature Studies 41/1. 116-25. Karl R. POPPER, 1998: Logika znanstvenega odkritja. Prev. Darja Kroflič. Ljubljana: Studia humanitatis.
Aleksander SKAZA, 1984: Komentarji in opombe. Ruski formalisti. Ur. Aleksander Skaza.
Prev. Drago Bajt in Frane Jerman. Ljubljana: MK. 421-84. Gayatri Chakravorty SPIVAK, 2003: Death of a Discipline. New York in Chichester: Columbia University Press. Tomaž ŠALAMUN, 1968: namen pelerine. Ljubljana: Samozaložba. Ivan VERČ, 2010: Razumevanje jezikov književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Studia litteraria).
Tomo VIRK, 2007: Primerjalna književnost na prelomu tisočletja. Ljubljana: Založba ZRC,
ZRC SAZU (Studia litteraria). --, 2008: Literarnost in etika. Literatura XX/209. 98-115. --, 2009: Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna književnost 32/2. 1-22. Immanuel WALLERSTEIN, 2006: Uvod v analizo svetovnih-sistemov. Prev. Tanja Rener. Ljubljana: Založba /*cf. (Rdeča zbirka).
Summary
A decade after Franco Moretti's plea for the distant reading of world literature many other radical thinkers are rejecting close reading on behalf of historical materialism. At the same time, critiques addressed to Moretti by literary scholars are culminating in, say, Michael Holquist's dismissal of distant reading in the name of Jakobsonian philology. The self-assured brevity of this dismissal can be read as a saturation of such older critiques as Gayatri C. Spivak's, Emily Apter's and Jonathan Arac's.
Distant reading can indeed be charged with denouncing close reading - but not Jakobson. On the contrary, the formal 'jumps' reconstructed by Moretti through quantitative analyses of the longue durée of forms activate what Roman Jakobson would call the 'poetic function of language'. Jakobson is,pace Holquist, ignored not by distant reading, but by the very CompLit identity politics that rejects distant reading. Moreover, it is this politics that is reproduced even in Holquist's defense of Jakobson against Moretti, portraying as it is Jakobson as an advocate of minor literatures and a demystifier of universal truths as mere language.
Against this juxtaposition of distant reading and structural poetics one should stress that even in his recent hard-core quantitative study, Moretti maintains that formal analysis is what any new approach must prove itself against. This is the point of Jakobson's comparison of literary study without formal analysis to an arrest without clues, a pun rejected by much of the current comparative literary scholarship that dismisses distant reading. And this double rejection is obvious, since formal analysis of Jakobson's or Moretti's kind can hardly corroborate the current scholarly pleas for recognising local literatures as autonomous identities.
130
Slavisticna revija, letnik 59/2011, st. 2, april-junij
Hence, rather than trying to follow identity politics in presenting local literatures as part of the world literary canon, contemporary comparative literary studies should show that the canon is dependent on ideological and not scientific recognition. Rather than simply trying to confront Moretti's or, say, Pascale Casanova's theory of the world literary system with local literary facts, literary scholars should realise that a theory can be falsified only by a stronger theory, not by random facts about allegedly singular local literatures. It may be that the distant reading approach, which locates these local cultures not in the core's canon, but in the peripheries that are exploited by the core, can serve as a starting point for such stronger theory of world literature.
UDK 821.183.6.09-1Prešeren F.
Zoran Božič
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici
VREDNOTENJE PREŠERNOVIH PESMI KOT RECEPCIJSKI PROBLEM
Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovin-skega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
The present paper deals with the evaluation of Prešeren's verse in the context of school readers. The current trend in the pedagogy of literature in the criteria for selecting literary texts for high-school readers is to consider receptional and literary historical principles. A study of the evaluative measures of three leading specialists in Prešeren in the second half of the twentieth century shows that despite important differences among them, literary historians mostly appreciate the formally most complex and most demanding texts from the middle period of Prešeren's Romantic opus. Although students are influenced by the literary historical principle, they prefer Prešeren's formally simpler and less demanding poems, especially those with a plot, easier to comprehend, and yielding a full experience of the work.
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Key words: Prešeren, evaluation, reception, literary history, high school
1 Uvod
V okviru doktorske disertacije z naslovom Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija sem v šolskem letu 2005/06 na štirih severnopri-morskih gimnazijah izvedel celoletni pedagoški eksperiment, s katerim sem skušal potrditi didaktično uporabnost prozifikacije nekaterih Prešernovih pesnitev. S tremi testnimi vprašalniki (pred obravnavo Prešerna, po njej in na koncu šolskega leta) pa nisem samo preverjal razumevanja in doživljanja Prešernovih pesmi, pač pa tudi njihovo vrednotenje.
Z namenom vplivati na izbor Prešernovih pesmi v srednješolskih učnih načrtih za slovenščino in v ustreznih didaktičnih gradivih1 sem posebej opazoval vrednotenje
1 Boža Krakar Vogel (2004: 61-65) v poglavju Načela izbiranja in razvrščanja literarnih del izčrpno predstavi štiri načela književne didaktike za šolski izbor literarnih del: recepcijsko (osrednje merilo je učenec), literarnozgodovinsko (osrednje merilo je obdobje), literarnoteoretično (merila so tema, zvrst, besedilo
132
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
srednješolcev, in sicer v eksperimentalni in kontrolni skupini skupaj. Da bi bila kar najbolj razvidna vrednotenjska merila, ki so jih uporabljali sestavljalci učnih načrtov in pisci beril (predvsem s stališča, ali gre za enakovredno zastopanje literarnozgo-dovinskih in recepcijskih kriterijev), sem se najprej odločil sistematično in podrobno raziskati vrednotenjska merila osrednjih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja.2
2 Vrednotenje literarne zgodovine
Posamezni literarni zgodovinarji in kritiki so različno vrednotili Prešernove pesmi, seveda odvisno od meril, ki so jih pri tem uporabljali. Kopja se niso lomila samo ob Krstu pri Savici, kjer so na razlike v vrednotenju vplivale predvsem različne ideološko zaznamovane razlage, pač pa tudi ob razmeroma preprostih pesmih, kakršna je npr. Nezakonska mati. Medtem ko Boris Paternu priznava tej pesmi, da »predstavlja močno zapleten, vendar skladen in umetniško učinkovit spoj artizma s folkloro«, vendar je nikakor ne postavlja ob bok Krstu pri Savici ali Sonetom nesreče, ji Stritar v eseju o Prešernu »prisoja izredno ceno in jo postavlja za zgled«, Levstik pa jo v kritiki Kleinmayrjeve Zgodovine slovenskega slovstva proglaša za eno »izmed najlepših na svetu« (PATERNU 1977: 265).3
Sam sem za analizo literarnozgodovinskega vrednotenja izbral najprej obsežno Paternujevo monografijo France Prešeren in njegovo pesniško delo I—II, čeprav je stara že trideset let, ker je očitno še vedno podlaga srednješolskega izbora Prešernovih pesmi,4 potem pa še Prešernov pesniški razvoj Janka Kosa in Prešernovo življenje Antona Slodnjaka, monografiji, ki sta zaznamovali šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja.5
2.1 Monografija Borisa Paternuja
Čeprav skoraj ni Prešernove pesmi, v kateri Paternu ne bi našel vsaj kakšnega znaka kakovosti, vendarle obstaja v njegovem vrednotenju dokaj jasna hierarhija. Po kakovosti izjemne Prešernove pesmi označuje za najpomembnejše, za umetnine, za artistična dela, za enega od vrhov ipd. Čeprav zelo visoko ceni tudi pesmi, kot so Povodni mož, Turjaška Rozamunda ali Apel in čevljar, pa po njegovem mnenju nesporen umetniški vrh predstavljajo pesmi Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu, Zdravljica in Neiztrohnjeno srce, ki imajo v središčnem položaju »bivanjsko temo, ki je nosilka avtojevega temeljnega občutja in
kot medbesedilo ipd.) in načelo nacionalne oz. mednarodne primerljivosti in pomembnosti.
2	Problematika literarnega vrednotenja v zadnjem času pridobiva na pomenu (PATERNU 1989, DO-VIC 2000, OGRIN 2002 in 2003, JEREB 2009).
3	Po Paternuju je Stritar izhajal iz načela, da je najboljša poezija tista, ki je poleg »najvišje umetnosti popolnoma narodna«, Levstik pa je Nezakonski materi pripisoval »čaroben jezik«.
4	To utemeljujem z dejstvom, da je od devetih pesmi tega izbora kar sedem takih, ki »dajejo temeljno orientacijo v Prešernov vsebinski svet« (PATERNU 1976: 107), poleg tega pa skupaj z romanco Hčere svet (izbirno: Učenec) in pesmijo Nezakonska mati pokrivajo vseh pet obdobij Prešernovega literarnega ustvarjanja.
5	Gre torej za dva živeča in še vedno vplivna literarna zgodovinarja, Slodnjak pa je vključen predvsem zato, ker je njegova monografija doživela daleč največ ponatisov oz. presenetljivo visoke naklade.
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
133
zavesti o življenju ter iskanja smisla v njem« (PATERNU 1976: 107). Poleg tega tematskega kriterija so za Paternujevo vrednostno razvrstitev ključne še romantičnost, vloga pesmi v idejno-slogovnem razvoju Prešernove poezije in njena vloga v razvoju slovenske književnosti, torej izrazito literarnozgodovinska merila. Ta tri merila nazorno predstavlja Paternujeva oznaka cikla Soneti nesreče, ki ga ima za »daleč vidno umetnino Prešernovega peresa, poleg Krsta pri Savici njegovo najpomembnejšo pesnitev«: »Toda cikel nima samo odlične pojasnjevalne in orientacijske vrednosti za celotno poezijo vse tja do Sonetnega venca in še naprej« (187). In kasneje: »Elegija Slovo od mladosti začenja, Soneti nesreče pa dokončno uveljavijo slovensko pesniško romantiko. Toda cikel ni ostal samo zgodovinsko dejstvo. S svojo vsebinsko in izrazno razvitostjo odmeva še daleč v bodočnost, vse v naš čas« (210).
Ni naključje, da navedene pesmi povezujeta še izrazit oblikovni in jezikovni ar-tizem ter izjemno resnoben, celo elegičen odnos do snovi. To pa obenem pomeni, da so za Paternuja pesmi, ki imajo preprosto obliko in folkloren slog ali humorno oz. ironično doživljajsko perspektivo, sicer tudi lahko umetniške,6 vendar manj umetniške in po kakovosti manj vredne od prej imenovanih.7 O pesmi Ukazi npr. zapiše: »Pesem je torej spet primer artizma, ki zapušča osebno poetiko in se močno prilagaja postopkom pesniške folklore. Slednje celo prevladuje, če se vzdržimo strožjega opazovanja.« (PATERNU 1977: 222). O Svetem Senanu pa: »Kljub šaljivemu pri-godništvu je Prešernovo besedilo Svetega Senana izdelano skrbno /.../ Isto velja za jezik, ki kljub občasni podobnosti z onim v Povodnem možu zavzema znatno nižjo slogovno ravnino, ustrezajočo humorno satiričnemu tonu pripovedi.« (271).8
2.2 Monografija Janka Kosa
Podobna vrednotenjska merila zasledimo v monografiji Janka Kosa, ki ima podnaslov Interpretacija.9 To je razvidno že iz razdelitve knjige na poglavja, saj oba literarna zgodovinarja kot najpomembnejše označujeta osrednje romantično obdobje, opredelitvi obdobij pred tem in za tem pa posredno in tudi neposredno prinašata
6	Tak primer je Nova pisarija, ki je »delovala in lahko deluje čez svoj čas in spada med pesnitve, ki jim »literarna entropija« ne pride zlahka blizu« (PATERNU 1976: 163). Medtem ko Kos pesnitev uvršča med priložnostne pesmi in je sploh ne interpretira, ji Paternu posveti skoraj 5000 besed in jo označi za »znamenito dialogno satiro« oziroma »subjektivno umetniško satiro«, ki ji kljub »izražanju robate in »nižje« vrste« priznava, da je njen začetek »prava mala mojstrovina logike in inteligence«, predstavitev purizma pa »povezana, zaokrožena in slikovita« (153-162). Obravnava Nove pisarije izpričuje, da Paternu poleg literarnozgodovinskega uporablja tudi doživljajsko vrednotenje, čeprav mu je manj pomembno.
7	O tem in o skoraj kultnem odnosu do Prešernove »visoke poezije« pričata Paternujevi označitvi Slovesa od mladosti in Krsta pri Savici: »Pred nami je prva Prešernova generalna življenjska izpoved. Nov je njen ton zresnjenosti in popoln izstop iz humorja. In nova je prav tako vrsta, elegija v prvoosebni, lirsko neposredni in izrazito emotivni pripovedi« (107). »V verzni obliki ter v povzdignjeni, visoki in svečani besedi je pripovedna pesnitev lahko ostala predvsem zato, ker je Prešeren tudi ob novih spoznanjih ohranil globoko elegičen, nazaj zazrt odnos do velikega sveta romantičnega uporništva in romantične ljubezni« (PATERNU 1977: 145).
8	Tudi Paternujeva označitev te pesmi izpričuje uporabo doživljajskih meril: »Zgodba je dramatično nagla in polna, brez pripovednih praznin.«
9	Kot navaja Dovič, utemeljitelj empirične literarne znanosti Siegfried J. Schmidt ob Conradyjevi interpretaciji Goethejevih pesmi razdeli vse interpretativne izjave v tri osnovne tipe (deskriptivne, razlagalne in vrednostne) (2004: 56), torej je vrednotenje sestavni del literarnozgodovinske interpretacije.
134
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
jasne vrednostno nižje oznake.10 Za Kosa so najpomembnejše oziroma najbolj kakovostne Prešernove pesmi »eden od viškov«, »pesem, ki se dviguje nad vsa druga Prešernova erotična pričevanja«, »kulminacijska točka«, »najbolj reprezentativno delo zrelega obdobja«, »najizrazitejša Prešernova nacionalno socialna izpoved«, praviloma pa se izogiba izrazov umetniški in umetnina. Natančna analiza pokaže, da uvršča med vrhove Prešernovega pesništva pesmi Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici, V spomin Andreja Smoleta in Zdravljica. Kot najpomembnejše vrednote Kos izpostavlja romantičnost, tematsko celovitost in zvrstno uravnoteženost.11
V nasprotju s Paternujem, ki ne pozna »slabih« Prešernovih pesmi, je Kos precej bolj kritičen in besedila slabše umetniške kakovosti označuje z izrazom priložnostna pesem. To oznako prisoja npr. pesmim Ponočnjak, Romanca od Strmega grada, Nova pisarija, Al prav se piše kama ali kajha, Elegija svojim rojakom, Apel podobo na ogled postavi, Od železne ceste, Nebeška procesija, V spomin Matija Čopa, Sveti Senan in Nuna in kanarček. Kosu izraz priložnostna pesem pomeni dvoje: v poglavju Nacionalno socialna in kulturna izpoved meri predvsem na priložnostni nastanek pesmi, ko se Prešernova izpoved kaže v pesmih »v zvezi s podrobnimi okoliščinami konkretnega okolja« (140),12 v poglavju Obdobje zaključkov in upada pa gre za izrazito vrednostno oznako, saj so po Kosu priložnostne tiste pesmi, ki imajo »očitna znamenja pojemajoče pesniške sile«, zato »ne gre samo za obdobje zaključkov, ampak v njegovi končni podobi tudi za obdobje upada« (184).13
Pregled pesmi, ki jih Kos označuje za umetniško in kakovostno manj vredne, podobno kot pri Paternuju pokaže, da gre bodisi za po obliki preproste bodisi za satirične oziroma humorne pesmi.14 Medtem ko se pri Paternuju razbere manjvrednost humorja predvsem zaradi poveličevanja resnobnosti in elegičnosti,15 pa Kos povsem eksplicitno
10	Paternu začenja obravnavo Prešernovih pesmi s poglavjem Skozi pesniške tokove 18. stoletja, KOS pa z Obdobjem začetkov; Paternu sklene obravnavo treh obdobij Prešernove romantike z Zadnjimi leti (kot izjemno umetnino vrednoti le balado Neiztrohnjeno srce), Kos pa celotna štirideseta leta označi za Obdobje zaključkov in upada (za po kakovosti izstopajoči besedili označi le pesmi V spomin Andreja Smoleta in Zdravljica).
11	Romantičnost: »Kar pa zadeva motiv, je že iz naslova (Slovo od mladosti, op. Z. B.), nato pa še iz pesmi na prvi pogled razvidno, da gre za temo, ki je bila do leta 1830 že tako splošna last evropske romantične literature, da je skoraj nujno tvorila legitimen del njene motivike in življenjske psihologije« (KOS 1966: 56). Tematska celovitost: »Življenjskonazorska izpoved se v Krstu najtesneje naslanja na erotično in nacionalno socialno. S tem pa je seveda že kar povedano, da je Krst pri Savici najočitnejša dokončna in pravzaprav edina sinteza vseh treh komponent Prešernovega pesniškega sveta tridesetih let.« (145) Zvr-stna uravnoteženost: »Prvotno (to je v ključnih pesmih zrelega obdobja, op. Z. B.) ravnovesje liričnosti, pripovednosti, dramatičnosti in refleksije bomo odkrili samo še v zelo redkih pesmih tega obdobja« (217).
12	Po tem merilu bi moral Kos med priložnostne pesmi uvrstiti tudi pesnitev Dem Andenken des Matthias Čop, ki je sicer zanj nesporna umetnina.
13	Kos nadaljuje: »To dejstvo se ne kaže toliko v zunanjih stvareh, kolikor bolj v značaju nekaterih tekstov. S preprosto besedo jih imenujemo priložnostne.«
14	Po Kosu Prešernova poezija v štiridestih letih "zaradi svoje poljubne, prosto grajene in nezaključene okvirne forme dopušča veliko bolj neobvezno, zunanje discipline prosto in zato bolj neposredno pesniško izpoved - neposredno seveda v dobrem, lahko pa tudi v slabem pomenu besede" (181-82). Še Kosov odnos do humorja: »In končno bi v pregledu notranjih sestavin ne smeli pozabiti še na humor, ki se spet pojavi zlasti v nekaterih priložnostnih pesmih« (218).
15	Nekaj podobnega se je sicer zapisalo tudi Kosu, ko označuje tip ženske, ki jo naslavlja Prešeren v
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
135
proglaša humorno poezijo za znamenje človeške šibkosti: »humor v določenem smislu priznava neobvladljivost zunanjega sveta, saj se ravno s humorjem človek rešuje iz nje, tako da se ji umakne v razumsko priznavanje svojega poraza.« (164)16 Tako ne preseneča, da Kos nekaterih satirično humornih pesmi, ki jih sicer Paternu in Slodnjak natančno razčlenjujeta (npr. pesmi Nova pisarija, Al prav se piše kama ali kajha, Apel podobo na ogled postavi), v svoji monografiji sploh ne interpretira.
2.3 Monografija Antona Slodnjaka
Tudi v Slodnjakovi monografiji17 je v zadnjem poglavju jasno izražena opredelitev Prešernovih najbolj umetniških besedil, in sicer v povzetku avtor kot najkakovostnejša besedila izpostavi pesmi Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Gazele, Sonetni venec, Krst pri Savici, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica (SLODNJAK 1964: 296). Gre za pesmi, ki so »prva čista umetnina našega slovstva« (Slovo od mladosti), delo »prvega modernega poeta svojega naroda« (Soneti nesreče), »najgloblja pesnitev v najbolj umetelni obliki, kar jih pozna literatura« (Sonetni venec), »vsebinska in izrazna sinteza, kakršna je najbolj mogla ustrezati slovenskemu ljudstvu in njegovi posvetni literaturi« (Krst) in »vrhunec Prešernove narodnostne in občečloveške lirike«, ki je tudi imela »med vsemi njegovimi pesnitvami najbolj neposredno zaznaven učinek na slovenskega človeka« (Zdravljica). Čeprav gre tudi v tem primeru za prevladujoča literanozgodovinska merila, je opazno dejstvo, da Slodnjak v nasprotju s Paternujem in Kosom ne poudarja romantičnosti osrednjih Prešernovih pesmi, kar je lepo razvidno že iz naslovov poglavij, ki večinoma sledijo pesnikovim biografskim postajam (npr. Boj za pravniški in pesniški poklic, Smrt Matija Čopa, poroka Julije Primic in Zadnji leti prijateljstva z A. Smoletom) (327).
Pač pa Slodnjak poleg literarnozgodovinskega vključuje še doživljajsko vrednotenje, kar se nazorno kaže pri tistih začetnih in končnih besedilih, ki po Paternuju in Kosu ne sodijo med najbolj kakovostne.18 Po Slodnjaku je Povodni mož izvirna in harmonična balada in »genialni odgovor ustvarjalni pobudi« (28), Nezakonska mati pesem, ki ima »izrazne elemente v čudovitem soglasju z vsebino« in je »edinstvena zazibalka v trpljenju in materinski sreči prečiščene duše« (244), Pod oknom pa je mojstrovina, ki jo je Prešeren kljub prevzeti formi upodobil »tako sveže in popolno,
Sonetnem vencu: »Če naj jim bo primeren predmet, mora biti resnobna, vzvišena in celo stroga do drugih in same sebe« (107).
16	Zato po Kosu v Prešernovem zrelem obdobju, ko zaradi njegove notranje gotovosti »za tak umik ni bilo mesta«, humor nima pomembnejše vloge (164).
17	Ta je sicer izšla pred Kosovo in Paternujevo, vendar jo obravnavam na koncu, ker se Slodnjakov vrednotenjski pristop bistveno razlikuje od pristopa že predstavljenih prešernoslovcev.
18	Zanimivo je, da vsi trije prešernoslovci soglasno vidijo kakovostni preskok v osrednje Prešernovo ustvarjalno obdobje v pesmi Slovo od mladosti, močno pa se razhajajo glede tega, kdaj se to obdobje končuje. Kos uvršča v poglavje Obdobje zaključkov in upada vse pesmi od leta 1841 naprej (pesmi K slovesu, Zgubljena vera, Ukazi itn.), Paternu v poglavje Zadnja leta pesmi od leta 1844 dalje (pesmi Nezakonska mati, Judovsko dekle, Od železne ceste itn.), Slodnjak pa ima zadnje poglavje Zaton v Kranju (od konca leta 1846 naprej), ko je Prešeren »mogel zlagati samo drobne verzificirane domislice erotične in satirične vsebine« (288). Kosovemu poglavju o Prešernovem pesniškem »upadu« ustreza pri Slodnjaku poglavje s pomenljivo drugačnim naslovom Nova pesem.
136
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
kakor da bi se sama šele rodila s pričujočo vsebino« (251).19 Poleg tega, da Slodnjak drugače vrednoti začetna in končna Prešernova pesemska besedila, se od že obravnavanih prešernoslovcev bistveno loči v vrednotenju oblikovno preprostejših, bolj folklornih in humorno ali satirično obarvanih pesmi. Podobno kot Levstik in Stritar vidi v preprosti, za razumevanje lažji obliki pesmi pravo lirsko izpoved, ki je čisto enakovredna zahtevnim, bolj umetelnim pesniškim oblikam. V pesmih Ukazi in Nezakonska mati zaznava prvine »čiste lirike«, pesem Orglar pa je po njegovem mnenju napisana »v klasično preprosti in neizpodbitno prepričljivi obliki«.20
Še bolj jasno pa se predvsem v odnosu do Kosovih vrednotenjskih meril pokaže Slodnjakovo vrednotenje humorja. Ne samo da pri označitvi pesmi Hčere svet zapiše, da je sicer neznaten motiv »zasijal v luči realističnega, tipično slovenskega humorja« (47) ali da ima po njegovem mnenju sonet Apel in čevljar, ki je »genialna aplikacija Plinijeve pripovedke«, »humoristično širino, združeno s presenetljivo satirično zajedljivostjo« (60), ob obravnavi pesnitve Nova pisarija, ki jo Kos sicer imenuje »znan in popularen Prešernov tekst« (KOS 1966: 142), vendar je sploh ne interpretira, Slo-dnjak povsem eksplicitno pojasni svoj pogled na doživljajsko tako pomembni prvini, kot sta humor oz. satira: »Pri tem bi se razkrila celovitost njegove (tj. Prešernove, op. Z. B.) narave, v kateri je bila realistična in kritična stran prav tako harmonično razvita kakor idealistična in obožujoča.« »Ako npr. v naši satiri pa tudi v drugih mladostnih pesmih prihaja humoristično-satirična komponenta njegove nature bolj na dan, ni to nekaj efemernega ali celo manjvrednega kakor tragika Sonetnega venca ali Krsta« (SLODNJAK 1964: 64-66).21
3 Vrednotenje v luči recepcijske teorije
Če na tem mestu posplošimo dosedanje ugotovitve, lahko zatrdimo, da Paternu deli Prešernove pesmi na vredne in manj vredne, kakovostne in manj kakovostne, Kos na vredne in nevredne, kakovostne in nekakovostne, za Slodnjaka pa so vse vredne in kakovostne, a različne, tako z literarnozgodovinskega kot z doživljajskega vidika. Ali če pogledamo ta razmerja razvojno: Slodnjak enakovredno vrednoti li-
19	Slodnjakov doživljajski pristop, s katerim posamezne Prešernove pesmi vrednostno izenačuje s tistimi, ki dosegajo strožja literarnozgodovinska merila, je razviden iz njegove označitve Turjaške Rozamunde: »Prešeren je z veliko umetnostjo upodobil tri poglavitne osebe romance, tako da so njihovi značaji jasni in da nas zgodba njihove življenjske preizkušnje v estetskem in etičnem pogledu zadovoljuje in prepričuje.« »V tem je bil vzrok velikega umetniškega uspeha Turjaške Rozamunde, ki je ne moremo ceniti nič manj kakor ljubezenske sonete.« (75-76).
20	Ob pesmi Zdravilo ljubezni, ki ji sicer tudi Paternu in Kos pripisujeta precejšen pomen, celo zapiše: »Skladen s to zgradbo /.../ je njen naravni, v primeri s soneti prozaični besednoritmični izraz in zlasti njena kompozicija, ki posnema z globoko intuicijo trodelnost ljudskih, pripovednih umetnin in jo z rahločutnim umetniškim prijemom poglablja in razširja« (204).
21	To Slodnjakovo načelo, ki priznava umetniško vrednost tudi komičnemu (če je seveda povezano z duhovitostjo in dramatičnostjo), potrjuje ravno njegova označitev Prešernove Nove pisarije: "Vse to je podal v dramatično razgibani, s humorjem in hudomušnim karikiranjem nelogičnih in nesmiselnih nazorov svojih nasprotnikov prepleteni razpravi med Pisarjem in Učencem« (61); »Zaradi tega je tudi dialog med Pisarjem in Učencem bolj razgiban in dramatičen kakor pri Alfieriju. Učenec je živahnejši, nestrpnejši, bolj ironičen in lahko bi rekli tudi hudomušnejši in nedvomno zlobnejši kakor Alfierijev pesnik« (64).
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
137
terarnozgodovinsko in doživljajsko, Kos izključno literarnozgodovinsko, Paternu pa literarnozgodovinsko in delno tudi doživljajsko, pri čemer mu je doživljajsko vrednotenje manj pomembno od literarnozgodovinskega.22
Da bi laže razumeli razlike med vrednotenjem literarnih zgodovinarjev in srednješolcev, sem se odločil raziskati, kaj nam o problematiki doživljanja in vrednotenja leposlovnih besedil pove sodobna recepcijska teorija. Razlikovanje med več vrednim tragičnim in manj vrednim komičnim je značilno literarnozgodovinsko in se vleče že vsaj od izgubljenega drugega dela Aristotelove Poetike dalje, medtem ko so s stališča recep-cijske estetike primarne ravni estetskega izkustva enakovredne: »Toda skupaj z Ador-nom iz tega izpeljati, da je katarza /.../ vedno že naravnana na ohranjanje oblastniških interesov (str. 345),23 pomeni s plevami iztresati pšenico in ne razumeti komunikativne zmožnosti umetnosti na ravni tistih primarnih identifikacij, kot so občudovanje, ganjenost, nalezljiv smeh in sočuten jok, ki jih ima za vulgarne lahko le estetski snobizem." (JAUSS 1998: 35).24 To Jaussovo stališče se popolnoma ujema s Slodnjakovim prepričanjem, da humor ni manj vreden od tragike. Razliko med vrednotenjskim pristopom Slodnjaka in Kosa25 bi morda najlaže ponazorili s pomočjo Goethejevega aforzima, ki ga Jauss navaja kot jedrnat približek moderni teoriji umetnosti: »Tri vrste bralcev so: prva, ki uživa brez presoje, tretja, ki presoja brez uživanja, srednja, ki uživajoč presoja in presojajoč uživa; ta pravzaprav na novo reproducira umetnino.« (57)26
Sodobna recepcijska teorija estetsko izkustvo neposredno povezuje z bralnim užitkom, saj »literarna komunikacija ohranja v vseh funkcijskih povezavah naravo estetskega izkustva le tako dolgo, dokler poetična, estetska ali katarzična dejavnost ne opustijo uživajočega zadržanja« (57). To povezavo Jauss natančneje razloži ob doživljajski liriki 19. stoletja: »To utegne tu ponazoriti znameniti motto Goethejeve Trilogije strasti: In kadar človek v svoji boli onemi, / je Bog dal meni jezik, da izrečem, kar boli. Produktivna zmožnost estetskega izkustva in njegov katarzični učinek se tu združita: pesnik, ki spremeni svoje izkustvo v poetsko stvaritev, najde v veselju do dovršitve svojega dela obenem sprostitev svoje notranjosti, pri kateri je lahko udeležen njegov naslovnik. Doživljajska lirika 19. stoletja je to estetsko izkustvo povzdignila v paradigmo umetniške veličine sploh« (28). Po Jaussovih merilih je Prešeren tudi v humorno-satiričnih besedilih (npr. v Povodnem možu, Novi pisariji, Apelu in čevljarju, Turjaški Rozamundi itd.) »izrekal, kar boli«.
22	S stališča Schmidtove empirične literarne znanosti ne more biti znanstven postopek taka interpretacija leposlovnega besedila, ki išče njegov »izvorni« pomen, pač pa »niso izključene intersubjektivno preverljive izjave o literarnih komunikatih, morajo pa biti eksplicitne v tem smislu, da interpret pojasni, kaj ga zanima pri sprejemanju, v kakšnih referenčnih okvirih sprejema in glede na kaj izvaja selekcijo« (DOVlC 2004: 57-58). Poleg tega mora interpret paziti, da ne meša treh izjavnih tipov (opisa, utemeljitve in vrednotenja), saj je za interpretativno prakso značilna ravno kaotičnost izjavnih tipov. Analiza treh monografij je pokazala, da se natančno to dogaja tudi v slovenski literarni zgodovini.
23	Na tem mestu Hans Robert Jauss polemizira z estetiko negativnosti, kot jo je v svoji Estetski teoriji razvil Theodor W. Adorno.
24	Podobno še na drugem mestu: »Osuplost, pretresenost, občudovanje, ganjenost, sočutni jok, nalezljivi smeh, začudenje sestavljajo lestvico takšnih primarnih ravni estetskega izkustva, ki jih med predstavo ali branjem implicira besedilo« (147).
25	Paternu je po dosedanji analizi nekje vmes med obema drugima prešernoslovcema.
26	Iz Goethejevega pisma J. F. Rochlitzu 13. junija 1819.
138
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Glede na to, da naj bi ravno doživljajska lirika omogoča bralcu intenzivnejšo identifikacijo27 in posledično bralni užitek,28 v dosedanji analizi pa se je pokazalo, da Kos povzdiguje Prešernovo refleksivno liriko in zapostavlja doživljajsko, medtem ko Slo-dnjak razbira visoko umetniško kvaliteto tudi v nerefleksivnih pesmih, bi lahko Goe-thejevo misel o treh vrstah bralcev razumeli tudi takole: bralci, ki uživajo brez presoje, so dijaki srednje šole; bralec, ki presoja brez uživanja, je Janko Kos;29 bralec, ki uživajoč presoja in presojajoč uživa, pa je bil Anton Slodnjak (in je delno tudi Boris Paternu).
Seveda je to zgolj pogled skozi znanstvena očala recepcijske teorije: zavedati se je treba, da je razumevanje narave estetskega izkustva lahko tudi čisto drugačno, saj je nekoč uživanje upravičevalo ukvarjanje z umetnostjo, »danes pa je estetsko izkustvo zvečine šele takrat pojmovano kot pristno, če se je že otreslo užitka in se dvignilo na raven estetske refleksije« (51). Če to drži, je s stališča prevladujoče literarnovedne orientacije Kosovo vrednotenje najbolj napredno, Slodnjakovo najbolj konzervativno, Paternujevo pa nekje vmes.
Zaradi primerjave z literarnim okusom srednješolcev moramo nazadnje povedati, katere so tiste Prešernove pesmi, ki po mnenju vseh treh prešernoslovcev predstavljajo nesporen umetniški vrh. To so pesmi Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici in Zdravljica. Slodnjak in Paternu sem vključujeta še pesem Neiztrohnjeno srce, samo Slodnjak na isto raven uvršča še Gazele, samo Paternu še pesem Pevcu30 in samo Kos še pesem V spomin Andreja Smoleta.
Različno vrednotenje Prešernovih Gazel ni samo posledica subjektivnih vredno-tenjskih meril, kar je tudi v drugih literaturah razmeroma pogost pojav.31 Slodnjaku so Gazele »nežen ljubezenski spev« ter »nova in višja oblika Prešernove ljubezenske pesmi«, njihovo visoko umetniško vrednost pa utemeljuje s tem, da so ciklus pesmi, »v katerem je podrejena vsaka beseda in vrstica vodilni misli«, prevzeti elementi pa »so se zlili v enoto z idejo in ustrezno besedo« (SLODNJAK 1964: 124). Kos je do Gazel precej kritičen, saj se po njegovem mnenju »prvine nove ljubezenske zamisli pojavljajo še zmeraj ne čisto do kraja dognano ali vsaj urejeno«. To svoje vrednotenje
27	Že pred romantiko sta jo v 18. stoletju zahtevala »programatika meščanske igre« Diderot in Lessing (JAUSS 1998: 35).
28	»Branje postane užitek šele, ko je pomembna naša produktivnost, to je tam, kjer besedila ponujajo bralcu možnost, da vključi v igro tudi svoje zmožnosti« (ISER 2001: 173).
29	Janko Kos je v večernem intervjuju na TV Slovenija 1 (pogovor z novinarjem Ladom Ambrožičem) 4. 5. 2008 izjavil, da on kot znanstvenik v svojih monografijah Prešerna ne vrednoti. Izjava je seveda sporna.
30	Slodnjak te Prešernove pesmi eksplicitno sploh ne vrednoti, Kos jo označi za »enega zadnjih pomembnejših pesniških tekstov, s katerimi se zaključijo Prešernova trideseta leta«, za Paternuja pa je Pevcu »vrh Prešernove bivanjske in poetološke lirike, ključni tekst, iz katerega se odpirajo razgledi nazaj in naprej, čez vse postaje na razvojnem loku Prešernove nazorske zavesti in tudi njegove izrazne zmogljivosti« (PATERNU 1977: 153). Na tako visoko oceno je nedvomno vplivalo dejstvo, da je Paternu leta 1960 tej razmeroma kratki pesmi posvetil izjemno obširno razpravo.
31	Wolfgang Iser navaja poučen primer različnega vrednotenja znamenitega epa Johna Miltona, in sicer v polemiki med C. S. Lewisom in F. R. Leavisom: »Odločilno točko tega spora je Lewis formuliral s temile besedami: ,Ne gre za to, da bi on in jaz videla različne reči, ko pogledava Izgubljeni raj. On vidi in sovraži natanko to, kar vidim jaz in ljubim' (Lewis 1960: 134). Lewis in Leavis obravnavata značilnosti, na katere opirata svoje ocenjevanje, kot objektivno dane /.../; očitno je, da je samo dejanje dojemanja Miltonove pesnitve intersubjektivno, saj sta se oba odzvala na iste reči.« (ISER 2001: 48).
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
139
opira na spoznanje, da »celota, v katero so uokvirjeni, namreč še ni postavljena na enotno podlago, ki bi jim dajala notranjo mero« in »prav zato se razraščajo vsak na svojo stran, napol še izolirani eden od drugega, nesorazmerni ali celo čezmerno poudarjeni« (KOS 1966: 95-96). Kos in Slodnjak v Gazelah vidita popolnoma različne stvari, podobno pa je tudi pri nekaterih drugih pesmih, npr. Ukazih, kjer gre za čisto nasprotno literarnozvrstno opredelitev.32
4 Vrednotenje dijakov drugega letnika gimnazije
Vrednotenjska merila dijakov drugega letnika srednje šole sem empirično raziskal s testnim vprašalnikom ob izvedbi pedagoškega eksperimenta v štirih severnoprimor-skih gimnazijah. Na tem mestu sistematično predstavljam vrednotenjska merila, ki jih je razkrila druga naloga v Vprašalniku II (ob obravnavanih Prešernovih pesmih), svoje ugotovitve pa potrjujem še s tretjo nalogo v istem vprašalniku (ta je preverjala vrednotenje samostojno prebiranih Prešernovih pesmi) in z drugo nalogo v Vprašalniku III, s katero sem ugotavljal ohranjanje pesmi v dolgoročnem spominu.33
V drugi nalogi v Vprašalniku II so dijaki razvrščali obravnavane pesmi glede na vsebinsko oz. oblikovno zanimivost, razumljivost, dolgočasnost, optimističnost oz. pesimističnost ter pomen za Slovence. V preglednicah najprej navajam tisti del naloge, s katerim sem preverjal razumevanje in doživljanje, za tem pa drugi in tretji del, s katerim sem preverjal doživljanje in vrednotenje.34
32	Po Slodnjaku so Ukazi elegična pesem »s preprosto, a čisto lirsko besedo« (SLODNJAK 1964: 248), po Kosu pa pesem, v kateri se »močno vidna manjša pomembnost liričnosti« »umika epičnemu nizanju« (KOS 1966: 217).
33	Ker me v tem primeru ni zanimalo učinkovanje eksperimentalnega dejavnika, sem opazoval razvrstitve v obeh skupinah, eksperimentalni in kontrolni, skupaj.
34	V nalogi sem recepcijske kategorije namenoma pomešal, da bi dobil čimbolj neodvisne odgovore.
140
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
4.1 Razumevanje in doživljanje
NAJTEŽE RAZUMLJIVA PESEM		NAJBOLJ DOLGOČASNA PESEM	
Sonetni venec	55	Pevcu	39
Soneti nesreče	37	Slovo od mladosti	31
Krst pri Savici	30	Soneti nesreče	30
Neiztrohnjeno srce	20	Sonetni venec	25
Pevcu	17	Krst pri Savici	21
Slovo od mladosti	16	Hčere svet	16
Hčere svet	7	Nezakonska mati	16
Nezakonska mati	3	Neiztrohnjeno srce	9
Zdravljica	2	Zdravljica	3
NAJBOLJ OPTIMISTIČNA PESEM		NAJBOLJ PESIMISTIČNA PESEM	
Zdravljica	88	Soneti nesreče	104
Hčere svet	57	Slovo od mladosti	30
Nezakonska mati	10	Pevcu	20
Slovo od mladosti	9	Nezakonska mati	13
Pevcu	8	Sonetni venec	8
Krst pri Savici	7	Neiztrohnjeno srce	7
Neiztrohnjeno srce	4	Krst pri Savici	3
Sonetni venec	3	Hčere svet	2
Soneti nesreče	1	Zdravljica	1
Značilno je, da so dijakom najteže razumljive tiste Prešernove pesmi, ki imajo večji obseg, predvsem pa zahtevno pesniško obliko soneta ali kakšne druge zahtevnejše klasične kitice, npr. stance. Na prvih treh mestih so pesnitve, ki so imele v eksperimentalni skupini dodano prozifikacijo, kar potrjuje pravilnost moje domneve, da je ravno pri teh treh besedilih recepcijski problem največji35 in zahteva didaktično pomagalo za olajšanje razumevanja.
Na četrtem mestu je balada Neiztrohnjeno srce, ki je sicer napisana v klasičnih štirivrstičnih kiticah, vendar ima zelo neobičajno dogajanje in relativno zahteven pesniški jezik.36 Med najlaže razumljivimi pesmimi so pričakovano Hčere svet in Nezakonska mati, po obliki in pesniškem jeziku preprosti pesmi, ter Zdravljica, ki po splošnem prepričanju ni tako nezahtevna pesem, vendar ima v recepciji srednješolcev poseben položaj predvsem zato, ker je njena sedma kitica slovenska himna.
Razvrstitev pesmi v razdelku »najbolj dolgočasna pesem« kaže na visoko kore-lacijo z razumljivostjo pesmi in z njenim odnosom do stvarnosti. Prve štiri pesmi na lestvici so v samem vrhu tudi kot najbolj pesimistične (Soneti nesreče, Slovo od mladosti in Pevcu) in kot najteže razumljive (Sonetni venec in Soneti nesreče). In nasprotno, zadnje štiri pesmi na lestvici (razen Neiztrohnjenega srca) so v samem vrhu kot najbolj optimistične (Zdravljica, Hčere svet in Nezakonska mati) in na dnu kot
35	Seveda se je pri interpretaciji rezultatov treba zavedati, da dodana prozifikacija pesmi po eni strani precej olajša razumevanje, po drugi strani pa že na zunaj krepi vtis, da gre za težko razumljiva besedila.
36	Veliko večino točk so pri tej pesmi prispevali dijaki eksperimentalne skupine, ki so imeli za domačo nalogo preverjanje razumevanja.
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
141
najteže razumljive (iste tri pesmi). Druga opazna značilnost v tem razdelku je dejstvo, da dijaki med najbolj dolgočasne pesmi uvrščajo čiste lirske pesmi brez prvin epike, med najmanj dolgočasne pa z izjemo Zdravljice pesmi z izrazito zgodbo, torej epsko prvino, ki omogoča dijakom identifikacijo.
4.2 Doživljanje in vrednotenje
PESEM Z NAJBOLJ ZANIMIVO VSEBINO	
Krst pri Savici	68
Neiztrohnjeno srce	36
Hčere svet	26
Zdravljica	25
Nezakonska mati	12
Soneti nesreče	10
Slovo od mladosti	7
Sonetni venec	4
Pevcu	2
Prejšnjo ugotovitev, da je pri srednješolcih vrednotenje neposredno povezano z razumevanjem in predvsem z doživljanjem, potrjuje razvrstitev pesmi glede na vsebinsko privlačnost. Tudi v tem primeru so na prvih štirih mestih pesmi z izrazitimi zgodbenimi prvinami (Krst, Neiztrohnjeno srce in Hčere svet)37 oz. Zdravljica s svojim posebnim položajem, na zadnjih štirih mestih pa so čiste osebnoizpovedne pesmi z zahtevno obliko in pretežno pesimističnim odnosom do stvarnosti.
PESEM Z NAJBOLJ ZANIMIVO OBLIKO		NAJPOMEMBNEJŠA ZA SLOVENCE	
Zdravljica	84	Zdravljica	168
Sonetni venec	66	Sonetni venec	13
Pevcu	18	Krst pri Savici	9
Krst pri Savici	9	Slovo od mladosti	1
Soneti nesreče	5	Pevcu	0
Neiztrohnjeno srce	2	Hčere svet	0
Hčere svet	1	Nezakonska mati	0
Nezakonska mati	1	Neiztrohnjeno srce	0
Slovo od mladosti	1	Soneti nesreče	0
Zadnja dva razdelka (zanimivost po obliki in pomen za Slovence) izpričujeta največji vpliv šolske obravnave na vrednotenje dijakov drugega letnika gimnazije, seveda tudi tukaj z določenimi posebnostmi. Dijakom so po obliki najbolj zanimive
37 Že Anton Mahnič (1887: 176) navaja kot doživljajsko najmočnejše in zato mladini nevarne predvsem Prešernove pesmi iz začetnega in končnega ustvarjalnega obdobja: »Čitaj njegovo Dekletom, Nezakonsko mater, Hčerin svet, Neiztrohneno srce itd. in videl boš, ali se ti ne bo kmalo vnela mlada kri, napolnila domišljija z zapeljivimi podobami, napilo se srce z ideali nedosežnimi, po kterih hrepenenje mora človeka onesrečiti in v obup pahniti.«
142
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
tri pesmi (Zdravljica, Sonetni venec in Pevcu), za katere je tudi po mnenju literarnih zgodovinarjev značilna izrazito umetelna oblika oz. zgradba, kar običajno pri pouku poudarijo tudi učitelji slovenščine.38
Podobno je z oceno dijakov, da so za Slovence najpomembnejše pesmi Zdravljica, Sonetni venec in Krst pri Savici. Čeprav so Sonetni venec doživljali kot najteže razumljivo pesem, kot relativno dolgočasno pesem in kot pesem z zelo nezanimivo vsebino, so mu v skladu s šolsko doktrino pripisali precejšen pomen, verjetno v skladu z znano tezo, »da je Prešeren s svojimi umetninami (predvsem s Sonetnim vencem) povzdignil slovensko poezijo na evropsko raven«.39
4.3 Dodatni preizkus vrednotenjskih meril dijakov gimnazije
S tretjo nalogo v Vprašalniku II, ki je zahtevala navedbo samostojno prebiranih Prešernovih pesmi in njihovo vrednotenje, sem ugotavljal, koliko šolska obravnava motivira dijake za spontano branje Prešerna, in ali s tovrstno nalogo lahko ovržemo ali potrdimo dosedanje ugotovitve o vrednotenjskih merilih dijakov drugega letnika gimnazije.40 Glede na to, da med eksperimentalno in kontrolno skupino ni bilo pomembnejših razlik,41 navajam rezultate za obe skupini skupaj:
Povodni mož	51	Gazele	13	Lepa Vida	3	Zgubljena vera	2
Turjaška Rozam.	38	Kam	11	Memento mori	3	Lenora	1
Apel in čevljar	33	Dekletom	3	Pod oknom	3	Ukazi	1
Glosa	16	Judovsko dekle	3	Strunam	2	Zapuščena	1
Vprašalnik II je izpolnjevalo skupaj 191 dijakov, kar pomeni, da je bilo možnih 573 omemb Prešernovih pesmi, če bi vsak dijak napisal tri od tistih pesmi, ki jih je prebiral neodvisno od obravnave v šoli. Skupni rezultat 184 omemb (to je 32 %) dokazuje, da v povprečju le vsak tretji dijak v drugem letniku doma prebira Prešernove poezije, torej šolski izbor Prešernovih pesmi in njihova celovita šolska interpretacija ne motivirata dovolj za samostojno branje, kar je eden od glavnih ciljev pouka književnosti.42 Po številu omemb izstopajo prve tri pesmi (Povodni mož, Turjaška Rozamunda ter Apel in čevljar), za katere je značilno, da so bolj
38	Prejšnje ugotovitve o posebnem položaju Zdravljice kot kultne pesmi potrjuje tudi ta razvrstitev, saj bi bila po vrednotenjskih merilih literarnih zgodovinarjev Zdravljica šele na tretjem mestu, za Sonetnim vencem in pesmijo Pevcu. Očitno pa dijake bolj kot izjemno zahtevna prepletenost sonetov v Vencu in glasovna orke-stracija v pesmi Pevcu pritegne Zdravljica kot carmen figuratum, torej njena vizualizacija vsebine.
39	V tem razdelku se morda še najbolj izrazito kaže specifični položaj Zdravljice kot aktualne slovenske himne oz. vpliv njenega trenutnega družbenega statusa na recepcijo srednješolcev. Vsi trije prešernoslovci, Slodnjak, Kos in Paternu, po pomenu za Slovence uvrščajo Zdravljico za obe »veliki« pesnitvi Krst in Venec.
40	Dijaki so od tistih Prešernovih pesmi, ki so jih doma prebirali sami, morali navesti tri, ki so jim bile najbolj všeč.
41	Dijaki eksperimentalne skupine so imeli skupaj 97 omemb Prešernovih pesmi, dijaki kontrolne skupine 87 omemb, na prvih šestih mestih pa se pojavljajo iste pesmi.
42	Sklepamo lahko tudi, da vsi učitelji ob obravnavi Prešerna ne prakticirajo govornih vaj (deklamira-nja), saj bi bil v tem primeru (ob domnevi, da dijaki sami izberejo tiste pesmi, ki so jim doživljajsko bliže, in si jih zato tudi zapomnijo) rezultat gotovo boljši.
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
143
epskega kot lirskega značaja in da sodijo med laže razumljive, kar nedvomno potrjuje naše dosedanje ugotovitve o vrednotenjskih merilih srednješolcev.43 Težava je v tem, da so na prvih petih mestih izključno pesmi, ki so bile po učnem načrtu že obravnavane v osnovni šoli, zato ni nujno, da je šlo v resnici za samostojno prebiranje Prešernovih pesmi doma, pač pa lahko zgolj za navajanje naslovov, ki so se jih dijaki spomnili iz osnovne šole.
Nazadnje lahko dobljene rezultate preizkusimo še z drugo nalogo v Vprašalniku III (preverjanje trajnosti pridobljenega znanja), če navedemo rezultate prepoznavanja obravnavanih pesmi za obe skupini skupaj:
Neiztrohnjeno srce	142	Slovo od mladosti	53
Zdravljica	124	Krst pri Savici	44
Krst pri Savici	98	Sonetni venec	41
Hčere svet	71	Soneti nesreče	37
Pevcu	68	Nezakonska mati	34
Ob domnevi, da so si dijaki bolje zapomnili tiste pesmi, ki so jih močneje doživeli (te pa seveda tudi više vrednotijo), lahko potrdimo, da srednješolci favorizirajo tiste Prešernove pesmi, ki imajo tudi izrazite epske prvine (izjema je ponovno Zdravlji-ca), dosti slabše pa ovrednotijo čiste lirske pesmi, še zlasti če so teže razumljive in pesimističnega značaja.
5 Sklepne ugotovitve
V sklepu te razprave moramo najprej poudariti spoznanje, da se vrednotenjska merila osrednjih literarnih zgodovinarjev in srednješolcev glede Prešernovih pesmi močno razhajajo: čeprav se še zlasti pri presoji umetniške oblike in pomena posamezne pesmi za Slovence tudi pri dijakih pozna vpliv obravnave Prešerna v šoli,44 je zelo jasno, da pri vrednotenju literarnih zgodovinarjev prevladujejo nerecepcijska merila (mesto besedila v avtorjevem opusu in v literarni zgodovini, njegova slogovna izrazitost in formalna izjemnost),45 pri dijakih pa sta temeljni vrednotenjski merili razumljivost in zmožnost doživljanja.
Problem razlike med elitnim in množičnim bralcem leposlovja seveda ni nekaj novega, saj je že na koncu 19. stoletja Fran Grivec, sodobnik modernistov, takole ocenjeval leposlovna nagnjenja dijakov: »Našim povprečnim sošolcem so se zdeli pisatelji
43	Vse tri pesmi povezujejo zgodbene prvine in s tem možnost pozitivne ali negativne identifikacije, dramaturški lok, zelo jasno sporočilo (kaznovana oz. osmešena prevzetnost) in blaga ironija, skratka lastnosti, ki omogočajo polno doživljanje besedne umetnine.
44	Ta kljub osebnim afinitetam učiteljev običajno sledi preverjenim spoznanjem in merilom literarne zgodovine.
45	Povsem drugačna, izrazito recepcijska merila pa so si lahko že v 19. stoletju privoščili sestavljalci literarnih antologij. Tako je npr. v Razlagovi pesmarici iz leta 1868 objavljenih 11 Prešernovih pesmi, in sicer Vojaška (Soldaška), V spomin Valentina Vodnika, Strunam, Pod oknom, Ukazi, Sila spomina, Zgubljena vera, K slovesu, Mornar, Kam? in Zdravljica. Večina teh pesmi je nastala v zadnjem obdobju Prešernove romantike (po Paternujevi periodizaciji) oz. po letu 1841, večina ima preprosto obliko (med njimi ni nobenega soneta!), manj zahteven pesniški jezik in omogoča poln čustveni odziv.
144
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
(Gogolj, Tolstoj, Dostojevski i. dr.) nekam tuji in dolgočasni. To nam je bilo merilo, kdo ima čut in umevanje za umetniško stran leposlovja, koga pa mikajo le spretno pripovedništvo in lepe zgodbe« (PRIJATELJ 1952: VII/VIII). Podobno razliko med literarnozgodovinskim in recepcijskim vrednotenjem je pred osemdesetimi leti med prvimi dokumentiral Ivor A. Richards, ki v delu Praktična kritika poroča o empirični raziskavi, v kateri vrednotenje angleških literarnih kritikov primerja z vrednotenjem svojih dodiplomskih študentov na Cambridgeu (RICHARDS 1929: 365).
Tudi pri sodobnem množičnem bralcu, ki ima za seboj že deset let izkušenj z literarnim branjem, raziskave odkrivajo negativen odnos do formalno in recepcijsko zahtevnih leposlovnih besedil. Meta Grosman (GROSMAN 1994: 253-54) npr. z odgovori uspešnih maturantov na anketo ponazori sedanje stanje: »Niti enega ne zanimajo oblikovni vidiki umetnostnega besedila, številni med njimi pa menijo, da tudi književnost ni zanimiva. Tisti, ki jih branje še zanima, praviloma navajajo kot vzrok za zanimanje le osebno odmevnost besedila in njegovo poučno/vzgojno vsebino, vendar s pristav-kom, da to velja samo za besedila po lastnem izboru, ne pa za obvezna berila!«
Zato lahko utemeljeno domnevamo, da v evropski družbi zadnjih dveh stoletij obstajata dva vzporedna vrednotenjska sistema:46 ekskluzivni literarnozgodovinski, pri katerem je običajni bralec v ozadju, in množični recepcijski, pri katerem je običajni bralec v ospredju. V javnosti prevladuje prvi in preko šolskega sistema vzdržuje privilegiran položaj kanoniziranih avtorjev in besedil, v zasebnem življenju pa drugi. Bodoči učni načrti in didaktična gradiva bi morali z novim izborom Prešernovih pesmi47 ustvariti ustrezno sintezo obeh vrednotenjskih pristopov,48 utemeljeno z najnovejšimi spoznanji slovenske didaktike književnosti.49
Viri in literatura
Marijan DOVIC, 2000: Literarna aksiologija v osemdesetih in devetdesetih letih: Nerešljiva
vprašanja. Primerjalna književnost 23/2. 125-140. --, 2004: Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC.
46	Schmidt (po DOVICU 2004: 74) pojasnjuje nastanek tega dualizma takole: »Schiller in Goethe razločita delo in kritika od drugih dejavnikov (trg, bralci), pisanje in kritika postaneta literarno imanentni dejavnosti, umetnost se s tem avtonomizira in depolitizira. Kritike ne zanima več, ali literarno delo na splošno ugaja (občinstvu), temveč ali ustreza elitistično koncipiranim najvišjim zahtevam umetnosti.«
47	Kot sem že prej dokumentiral, obstoječi gimnazijski izbor skoraj v celoti sledi literarnozgodovinskim kriterijem Borisa Paternuja oz. njegove monografije France Prešeren in njegovo pesniško delo I—II.
48	Na tem mestu se opiram na stališča empirične literarne znanosti do pouka literature v šolah: »Ker je literarna socializacija ključna tudi za splošno socializacijo, je literarni učni načrt vedno predmet ideoloških debat in sporov, tako da ob tem prihajajo na plan vprašanja pojma literature, literarnega kanona in literarnih vrednot. Najprej je treba razločiti med literarno vedo in literarno didaktiko: zadnjo Schmidt razume kot samostojno integrirano vedo, povezano z literarno vedo, pedagogiko, psihologijo in sociologijo, ki mora tudi na teoretični ravni razvijati lasten koncept šolske literarne socializacije.« (DOVIC 2004: 85).
49	Boža Krakar Vogel (2004: 62) navaja, da je »načelo recepcijske izbire literarnih del v 'čisti' obliki najpomembnejše na začetnih stopnjah književnega pouka, /.../ pozneje, z večanjem bralne izkušenosti, osebnostnega razvoja, interesov ter s stopnjevanjem splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljev pa postane re-cepcijsko načelo dopolnjujoča stalnica drugih vidikov izbiranja in razvrščanja«.
Zoran Božič, Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
145
Meta GROSMAN, 2004: Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia.
Wolfgang ISER, 2001 (1976): Bralno dejanje: Teorija estetskega učinka. Ljubljana: Studia humanitatis.
Robert Jereb, 2009: Struktura in funkcija literarne kritike: Na primeru sodobnega slovenskega romana: Doktorska disertacija. Idrija. Hans Robert JAuSS, 1998 (1982): Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana:
LUD Literatura. Janko KOS, 1966: Prešernov pesniški razvoj. Ljubljana: DZS. Boža KRAKAR VOGEL, 2004: Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS. Clive Staples Lewis, 1960: A Preface to Paradise Lost. London: Oxford Paperbacks. Anton MAHNIČ, 1887: Dvanajst večerov: Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Gorica: Samozaložba.
Matija OGRm, 2002: Literarno vrednotenje na Slovenskem od Frana Levstika do Izidorja
Cankarja. Ljubljana: Študentska založba. --, 2003: Literarno vrednotenje na Slovenskem od 1918 do 1945. Ljubljana: LUD Literatura. Boris PATERNu, 1976: France Prešeren in njegovo pesniško delo 1. Ljubljana: MK. --, 1977: France Prešeren in njegovo pesniško delo 2. Ljubljana: MK.
--, 1989: Modeli slovenske literarne kritike (Od začetkov do 20. stoletja). Razprave (Disser-
tationes) XII. Ur. Dušan Moravec. Ljubljana: SAZU. Ivan Prijatelj, 1952: Izbrani eseji in razprave II. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana: Slovenska matica.
Jakob R. RAZLAG, 1868: Pesmarica. Gradec: J. Sundečic.
Ivor Armstrong RICHARDS, 1929: Practical criticism: A Study of Literary Judgement. London: Kegan Paul, Trench, Trubner and Company Limited. Anton slodnjak, 1964: Prešernovo življenje. Ljubljana: MK.
Summary
The present paper deals with the evaluation of Prešeren's verse in the context of school readers. In view of the fact that current pedagogical practice in the selection of literary works for high-school readers recommends primarily considering receptional and literary historical principles, the question is raised whether the selection of Prešeren's verses treats with equal weight both principles or are the evaluative criteria of leading literary historians given more weight.
The analysis of evaluative criteria of three leading specialists in Prešeren from the second half of the twentieth century leads to the conclusion that despite differences among them (Anton Soldnjak weights equally literary historical and experential criteria, Janko Kos considers exclusively literary historical, and Boris Paternu consider literary historical and partially experential criteria, asserting the preeminence of literary historical criteria), the literary historians prefer formally complex and demanding verse from the middle period of Prešeren's Romantic opus.
An empirical analysis of the reception of Prešeren's poetry among second-year high school students reveals that although they recognize the influence of the experts' criteria, they prefer the formally simpler and less demanding of Prešeren's verses, especially those that have a plot, are easier to understand, and yield a full aesthetic experience. Contemporary
146
Slavisticna revija, letnik 59/2011, st. 2, april-junij
reception theory supports such an evaluation, since aesthetic experience is directly connected to the reader's pleasure, especially, e.g., with regard to the experiential lyrical poetry of the nineteenth century in which the productive potential of aesthetic experience and cathartic effect are joined.
The analysis confirms the view that in the evaluation of belles lettres there are two parallel systems of appraisal: an exclusively literary historical one, in which the ordinary reader is shunted to the background, and a popular receptive one, in which the ordinary reader is foregrounded. The former prevails in the public and it upholds through the school system the privileged position of canonized authors and texts, but in private life the latter is preferred. Future pedagogical planning and materials should find an appropriate synthesis between the two approaches in making future selections of Preseren's verses, basing these selections on the most recent results of research on the pedagogy of Slovene literature.
UDK 82.0:111.852
Alojzija Zupan Sosič
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
TRIVIALNOST
Literarnozgodovinsko preučevanje trivialnosti je danes spet dobrodošlo, saj lahko obogati pretežno sociološko-kulturološke analize množične kulture ter prispeva velik delež k refleksiji in vrednotenju sedanje megalomanske literarne produkcije. Trivialnost, skupni imenovalec trivialnih besedil, je premična kategorija, presečišče različnih lastnosti in procesov v besedilu in sobesedilu, sestavljena iz znotrajbesedilne in zunajbesedilne trivialnosti. V prvo, znotrajbesedilno trivialnost, spadajo bolj ali manj stalne lastnosti trivialnega besedila, estetika istovetnosti, simplifikacija in monosemičnost; drugo, zunajbesedilno trivialnost, pa sooblikujejo literarna kompetenca, empatija in vrednotenje. Medtem ko je znotrajbesedil-na trivialnost pripeta na klišeizacijo, stereotipizacijo, shematizacijo, repeticijo, redundanco, simplifikacijo in monosemičnost ter s tem na poenostavljen in enopomenski pogled na svet in organizacijo besedila, izhajajo vse tri zunajbesedilne karakteristike iz bralčeve zmožnosti (kompetence) prepoznavanja besedila, sposobnosti vživljanja vanj ter njegovega razumevanja in sprejemanja (empatije), povezanega z literarnim vrednotenjem, tj. z/možnostjo presoje kvalitete in vrednosti prebranega.
The literary historical study of formula fiction is particularly welcome today as it can enrich the predominantly sociological-culturological analyses of mass culture and contribute considerably to reflection on and appraisal of contemporary megalomaniacal literary production. Formulaicity, the common denominator of formulaic texts, is a flexible category, the intersection of various properties and processes in a text and its context, composed of text-internal and text-external formulaic elements. With respect to text-internal formulaici-ty one may include the more or less constant elements of formula fiction, the aesthetics of identicalness, simplification and monosemy; on the other hand, text-external formulaicity is formed by literary competence, empathy, and evaluation. While text-internal formulaicity is connected with clichés, stereotypes, schematization, repetition, redundancy, simplification, and monosemy and is thus a simplified and monotonic view of the world and organization of text, all three of the text-external characteristics derive from the reader's competence in comprehending the text, the ability to live through it and empathize with it, connected with his appraisal of literature, i.e., the potential to judge the quality and value of that which is read.
Ključne besede: trivialnost, estetika istovetnosti, simplifikacija, monosemičnost, literarna kompetenca, empatija in vrednotenje
Key words: formulaicity, aesthetics of identicalness, simplification, monosemy, literary competence, empathy and evaluation
Razpravljanje o trivialnosti na Slovenskem1 nima takšnega inovativnega in perspektivnega naboja kot pred štiridesetimi leti, ko sta se s sistematično refleksijo
1 V Sloveniji je trivialnost najbolj sistematično in pregledno preučeval Miran Hladnik, ki je s knjigo Trivialna književnost (1983) pri nas postavil temelje literarnozgodovinske analize trivialnosti.
148
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
trivialne literature ozaveščala tudi vznikanje postmodernizma in z njim povezano ukinjanje meja med elitno in množično literaturo. Zakaj torej pisati o trivialnosti, ko se mnogim zdi določevanje literarne kvalitete, s katero je tesno povezana tudi trivialnost, v času globalizirane hiperprodukcije besedil skoraj nesmiselno ali nekoristno početje, in zakaj to početi prav na začetku drugega desetletja novega tisočletja?
Danes se zdi spet smiselno pisati o trivialnosti vsaj zaradi dveh razlogov; prvi je slovo slovenskega postmodernizma sredi devetdesetih let 20. stoletja, drugi pa položaj leposlovja v zadnjih desetletjih. Konec postmodernizma pomeni tudi konec »programskega« zlitja umetniškosti in trivialnosti ter upad sistemskega rahljanja meja med visoko in nizko literaturo. Drugi razlog je s prvim tesno povezan, saj je po upadu postmo-dernizma postala trivialnost pretežno značilnost uspešnic ali knjig, ki si to prizadevajo postati, ne pa več različnih postmodernističnih besedil. Opuščanje »programskega« postmodernističnega mehčanja meja med visoko in nizko literaturo je še bolj očitno pokazalo na trivialnost kot značilnost uspešnice, ki brez pretvornika (kar sta bila npr. postmodernistična medbesedilnost in metafikcija) zaseda besedilo. Ker tovrstna trivialnost opravlja drugačno vlogo kot v post/modernističnem besedilu, saj se ne oplaja z ničimer (v modernizmu je npr. opravljala vlogo potujitve, v postmodernizmu sinkre-tičnosti - v obeh primerih se je oplajala z umetniškostjo), je v tem smislu kazalec manj kvalitetnega besedila. Postmodernizem je zelo očitno pokazal, da je potrebno ločevati med trivializacijo in trivialnostjo: prva je postopek oziroma proces, druga pa posledica dosledne trivializacije. Trivializacija je namreč postopek vpeljevanja trivialnih značilnosti v netrivialno besedilo in preigravanje z njenimi različnimi procesi, avtomatizacijo, klišeizacijo, shematizacijo, repeticijo, redundanco, simplifikacijo in monosemizaci-jo. Medtem ko je rezultat nedosledno izpeljane trivializacije trivializirano besedilo, je trivialno besedilo posledica doslednega uvajanja vseh procesov trivializacije in s tem postavitve trivialnosti kot vrhovnega načela ter osiromašitev literarnega eklekticizma in žanrskega sinkretizma, ki v svojem bistvu predvidevata večjo gibljivost pri sestavi besedil in torej trivializirana,2 ne pa trivialna besedila.
Žlahtni sinkretizem različnih smeri, stilov, poetik, zvrsti, vrst, žanrov, obrazcev ali modelov torej ni samo postmodernistična poteza, je pa njegovo temeljno programsko načelo, ki je vseskozi ločevalo med procesom in dosledno izpeljavo tega procesa, med trivializacijo in trivialnostjo, med katerima se je prva tudi v postmodernizmu vezala na literarno kvaliteto, druga pa na njeno umanjkanje. Določevanje kvalitete se zdi spet smiselno prav zaradi globalizirane hiperprodukcije3 besedil, v kateri je refleksija trivialnosti koristno početje, saj se je v množici besedil nemogoče znajti, bralec pa brez priporočilnih seznamov o kvaliteti natisnjene literature težko izbere
2	Kljub poetiki sinkretičnosti netrivialnosti in trivialnosti je postmodernizem z različnimi procesi ka-noniziral le kvalitetnejša trivializirana besedila, torej tista, ki so uravnotežila delež trivialnih in netrivialnih prvin v korist slednjih, na žanrski ravni pa tista, ki so oživljenim žanrom uspela prenoviti njihovo strukturo, ne pa jo samo dosledno ponoviti, npr. Ime rože in Ženska francoskega poročnika.
3	V zadnjem desetletju je literarna produkcija pri nas resnično megalomanska. Število literarnih ustvarjalcev se je povečalo, izdajajo pa zdaj svoje knjige v manjših nakladah kot prej - če je prej lahko uveljavljeni pisatelj izdal svojo knjigo v nakladi do 10.000 izvodov, lahko to zdaj stori večinoma v nakladi 500 izvodov. Med letoma 1980 in 1990 je nastalo ok. 160 romanov, tj. približno 16 romanov na leto, od leta 1990 do 2000 ok. 370, tj. 37 romanov na leto, v novem tisočletju pa jih izide že več kot 100, leta 2009 npr. 150 romanov.
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
149
ustrezno knjigo. Demokratičnost naše dobe ni nikjer tako dosledno izražena kot v vsesplošni skribomaniji, obsesivni potrebi po pisanju in tiskanju. Danes lahko tiskajo vsi, tako da smo konec 20. stoletja doživeli skrajno zanimiv paradoks: že zdaj lahko na en sam pomnilnik shranimo celotno slovensko književnost, po drugi strani pa se sprašujemo, kdo4 bo imel toliko časa, da bo v tej v nepregledni zbirki književnosti izbiral branje in ga analiziral?
V današnjem času množične produkcije knjig z manjšo naklado in sprevračanja kriterijev vrednotenja, ko se kvaliteta zamenjuje z uspešnostjo, bralcu največkrat pomaga pri bralni izbiri le medijska aktualističnost s promocijo uspešnic. Medijska konstrukcija resničnosti ne oblikuje samo bralnega seznama (uspešnic), ampak je začela sooblikovati tudi bralni horizont posameznika in literarni kanon, pri tem pa vseskozi oznanjati (lažni) egalitarizem. Čeprav je ustvarjanje kanona običajno pristranska elitizacija posameznih besedil, usmerjanje kanonizacije s trivialnostjo še ne pomeni uvajanje egalitarizma5 v bralni proces. Če je pred postmodernizmom obstajal tihi dogovor, da je trivialni literaturi dopuščen uspeh in s tem prodajna blaginja, umetniški pa prostor v kanonu in oznaka kvalitete, si danes obe književnosti želita oboje, zato si nenehno odvzemata lastne atribute in si v imenu egalitarizma priznavata enakovrednost. Pri tem se sklicujeta na zahteve po odpravljanju neenakosti bralcev, kar pa lahko privede do obratnega pojava, sociološkega redukcionizma, ki operirira z družbenimi skupinami kot sociološkimi danostmi (KOMELJ 2010: 120-121) in ne zmore upoštevati neštevne subjektivnosti in še-ne-obstoječega kot realne sile. Ker je oblikovanje bralne osebnosti zapleten in dolgotrajen proces, povezan z literarno socializacijo, je posamezne skupine (npr. mlade bralce ali bralce nižjega socialnega sloja) neupravičeno izbrati kot ciljne skupine trivialne književnosti z argumentom, da jo ti najlažje razumejo in podoživijo ter ob njej najbolj uživajo, saj lahko s sistematizacijo tovrstne izbire podcenjujemo bralce, njihovo kompetenco, empatijo in vrednotenje ter ožimo njihov bralni horizont.
Da bi lažje razložila nov položaj trivialnosti v postmoderni slovenski književnosti, moram najprej osvetliti postmodernizem, nato pa še širši termin postmoderne, trivialno književnost pa umestiti v širši kontekst množične kulture. Če te štiri termine vzporejamo med seboj, ugotovimo, da so med njimi vzpostavljeni podobni korelacijski odnosi: postmoderna in postmodernizem sta (seveda v splošnem smislu)
4	Strinjam se z Brajovicem (2009: 5-7), ki se mu zdi, da lahko to stori le profesionalni bralec, ki bere po poklicni dolžnosti, pa še ta ne more vsega poglobljeno prebrati. Ta literarni bralec mora biti teoretsko, interpretativno in aksiološko osveščen. Mora biti samozavesten bralec, tak, ki pristopa k literaturi z upoštevanjem in poznavanjem literarne teorije in zgodovine ter metod in tehnik razumevanja in razlaganja, hkrati pa je zelo samorefleksiven in kritičen do lastnih ne/naklonjenosti.
5	Presoja umetnosti in ustvarjanje kanona sta bila v preteklosti moška domena in premoč zahodne kulture na osi Pariz-London-New York, kar je začela najbolj problematizirati feministična in postkolonial-na kritika, predvsem skozi termina spolna identiteta in zahodna tradicija (HECKEN 2010: 205). Bolj kot nasilno vnašanje trivialnih besedil v kanon s pretvezo egalitarizma se mi zdi smiselno nenehno kritično pregledovanje kanona in dopolnjevanje s prezrtimi, največkrat manjšinskimi literaturami. Zdi se, da gre egalitarizmu v splošni težnji po »enakopravnem« branju za demokratičen pretres kanona, ko priporoča bralcem, predvsem manj izkušenim, trivialno literaturo in jim s tem olajša percepcijo ter se prilagodi njihovi bralni kompetenci in empatiji. A egalitarizem je le navidezen, saj se z omejevanjem različnih družbenih skupin na trivialno književnost pravzaprav omejuje njihova možnost prehoda iz nižje na višjo raven branja, kar vodi v sociološki redukcionizem.
150
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
v podobnem razmerju kot množična in trivialna literatura, saj sta pojma postmoderna in množična literatura širši področji, hkrati pa tudi predvidevata sociološko-kulturološko interpretacijo, postmodernizem in trivialna literatura pa merita bolj na literarnozgodovinska, torej ožja področja. Postmoderna, ki je poimenovanje za dobo, njeno družbo in kulturo, je širši, obsežnejši in nadreden pojem, postmodernizem, poimenovanje za umetnostno smer, pa je ožji, konkretnejši in podreden. V postmo-derni, dobi, ki še vedno traja in jo je torej težko natančno časovno opredeliti, je postmodernizem (ZUPAN SOSIČ 2010c: 420) lažje kronološko določljiv: njegov začetek datiramo v drugo polovico 20. stoletja, v Sloveniji v osemdeseta leta, njegov konec pa pri nas sovpada s koncem tisočletja, natančneje s sredino devetdesetih let.
Umestitev postmodernistične književnosti v širši kontekst postmoderne dobe deluje podobno kot vpetost trivialne književnosti6 v pojav množične ali popularne kulture. Množična ali masovna književnost je širši sociološko-kulturološki termin, ki s stališča produkcije besedil uvršča literaturo v množično in elitno, medtem ko je trivialna književnost ožji literarnozgodovinski pojem, primeren za preučevanje trivialnosti v literarnih besedilih. V najbolj nevtralnem smislu se izraz množična kultura uporablja v navezavi na množičnost: množična kultura je s svojo modernostjo, deteritorializiranostjo in možnostjo globalnega širjenja s pomočjo množičnih medijev namenjena množicam (KLOSKOWSKA 1985: 101-103). Vzporejani štirje termini - postmoderna, postmodernizem, množična kultura, trivialna literatura -nimajo skupnega samo hipernimnega razmerja in s tem logičnega prenosa bistvenih skupnih potez na podrejena pojava, ampak tudi medsebojno pretočnost osnovnih do-ločnic. Temeljne značilnosti postmoderne in postmodernizma se namreč ujemajo z določevalnimi potezami množične kulture in trivialne književnosti, pri čemer lahko medsebojnemu vplivu tudi zamenjamo smer, saj vemo, da je postmoderna naklonjena množični kulturi, postmodernizem pa je do nje apologetski in se vanjo zateka kot odgovor na hermetizem modernizma. Navezava postmodernizma na trivialno literaturo torej ni samo postmodernistični postopek, ampak ena izmed bistvenih lastnosti postmodernizma, kot trdi Huyssen (1986: 179), ki razlaga postmodernizem kot odgovor na modernizem, hermetizem, umik umetnosti iz življenja in na njegovo kritiko množične kulture. Njegovemu mnenju se je pridružila ena izmed osrednjih raziskovalcev postmodernizma, Linda Hutcheon, ko je v svoji Poetiki postmodernizma (1988) zapisala, da je postmodernizem odraz širitve poznega kapitalizma, razpadanja meščanske hegemonije, pa tudi odraz razvoja množične kulture.
Temeljne lastnosti postmoderne, tj. novost kot nadaljevanje enakega, dovršeni nihilizem in nova brezglobinskost (VATTIMO 1997: 10-23; JAMESON 2001: 13), se zrcalijo v izgubi vrednot globine, koherence, pomena, izvirnosti in avtentičnosti. Literarna doba kot tudi smer sta se naslonili na množično literaturo v smislu množične
6 Trivialna književnost je termin nemške literarne znanosti, ki se je v imenu demokratizacije književnosti uveljavil v šestdesetih letih, pri nas pa v osemdesetih. Termin ustreza angleškemu izrazu subliterary literature (ponekod tudi escape literature/literature of escape) in francoskemu sous-littérature, čeprav ga največkrat nadomesti kar širša oznaka mass literature, saj je prav angloameriško področje najbolj zasipalo ostala področja z raziskavami postmodernizma in množične kulture, kar je vplivalo na množično prevzemanje tega pojma. Izraz trivialna literatura in njegovo razmerje do sorodnih, a ne istopomenskih izrazov množična, zabavna in popularna literatura ter kič, šund in plaža je razložil Miran Hladnik v knjigi Trivialna literatura (1983).
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
151
produkcije in množičnih medijev kot načinov globalnega širjenja kulture. Množičnost, manko avtoteličnosti, razširitev estetike zaradi novih tehnologij, imitativnost, zabavnost, informativnost in didaktičnost (KLOSKOWSKA 1985: 100-110; VATTI-MO 1997: 10-23) se s področja množične kulture selijo v trivialno književnost, ki je njen sestavni del. Pravkar naštete lastnosti so tudi sestavni del poetike postmoder-nizma in stanja postmoderne ter poudarjajo eskapistično, sedativno, kompenzacijsko in hedonistično naravo tako postmodernizma kot trivialne literature. Vse pripomorejo k analizi trivialnosti, vendar ker so predmet sociološko-kulturološkega vpogleda, jim primanjkuje še literarnozgodovinske razsežnosti.
Če se sociološkokulturološke analize bolj ukvarjajo s položajem, vlogo in učinkom trivialne (nizke, lahke ali shematizirane) književnosti v okviru zabavne, popularne, množične ali komercialne književnosti, poskuša literarnozgodovinska analiza določiti trivialnost kot skupni imenovalec trivialnih besedil in se torej bolj osredotočiti na vprašanje »kaj je trivialno« in »kdaj je trivialno«. Trivialnost se je v preteklosti največkrat razlagala tako, da so se značilnosti trivialnega besedila vzporejale z značilnostmi umetniškega ali literarno kvalitetnega besedila. Ker se zavedam, da tovrstno vzporejanje ni več tako plodno, bom v nadaljevanju poskušala razširiti primerjalni vidik z raziskavo zunajbesedilnih pogojev trivialnosti s pomočjo vednosti, da obe določnici (literarnost in trivialnost) nista diametralno nasprotna7 pojava in da se večkrat njune lastnosti ne izključujejo, ampak prepletajo in dopolnjujejo. Zavedam se tudi, da je težko potegniti objektivno izmerljive meje med trivialnim in netrivial-nim besedilom, a zagovarjam ločevanje med njima na osnovi dominante: tako kot je v trivialnem besedilu trivialnost osrednja, bistvena in določujoča lastnost, je ta v netrivialnem (umetniškem, kanoniziranem) besedilu obrobna, manj bistvena in manj tipična poteza. Izhajam namreč iz teze, da je trivialnost (tako kot literarnost) premična kategorija, presečišče različnih lastnosti in procesov v besedilu in sobesedilu, sestavljena iz znotrajbesedilne in zunajbesedilne trivialnosti. V prvo spadajo bolj ali manj stalne lastnosti trivialnega besedila, estetika istovetnosti, simplifikacija in monosemičnost; drugo, zunajbesedilno trivialnost, pa sooblikujejo literarna kompe-tenca, empatija in vrednotenje. Z ločevanjem na znotrajbesedilno in zunajbesedilno trivialnost se delno približujem Solarjevi (1995: 30-75) razširitvi trivialnosti na vse tri člene na bralni osi, avtorja, besedilo in bralca, saj šele vsi skupaj tvorijo celoto »institucije«, imenovano trivialna književnost: obstajajo bralci, ki znajo brati samo na trivialen način, pa tudi pisatelji, ki vztrajno trdijo, da ne pišejo trivialnih besedil, čeprav je njihovo pisanje očitno trivialno.
Odgovor na vprašanje »kdaj je trivialnost« bodo dali zunajbesedilni procesi in lastnosti, odgovor na vprašanje »kaj je trivialnost« pa bo postavil v središče zanimanja predvsem besedilo ter dinamiko dveh estetik, estetike istovetnosti in nasprotnosti. Osnovni razločevalni kriterij med trivialnim in netrivialnim oz. umetniškim besedi-
7 Do danes se terminu trivialna literatura še ni našlo ustreznega nasprotnega pojma za poimenovanje del z izrazitimi estetskimi cilji. Izraza umetniška in visoka književnost sta le delno ustrezna, mogoče je najbolje uporabljati izraz netrivialna književnost. Trivialnost v tem smislu v nadaljevanju raziskujem podobno, kot sem raziskovala literarnost v študiji o literarnosti (2010b: 199-220), saj razumem trivialnost kot vzporednico literarnosti in se s tem pridružujem splošno sprejeti tezi o trivialni literaturi kot podsistemu literarnega sistema.
152
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
lom je estetika istovetnosti, navezana na (strukturalistične) termine avtomatizacija, deavtomatizacija in potujitev, ki so jih umetniki in teoretiki na začetku 20. stoletja vezali na receptivne mehanizme in okus konvencionalnih uporabnikov umetnosti. Če estetika istovetnosti z avtomatizacijo obvladuje trivialno besedilo, estetika na-sprotnosti z deavtomatizacijo in potujitvijo prevladuje v netrivialnem oziroma umetniškem besedilu. Obe estetiki morata biti vsaj delno povezani, bistvena za razlikovanje pa je dominantnost prve ali druge estetike: estetika istovetnosti gradi besedilo tako, da upošteva večino ali vse literarne konvencije, estetika nasprotnosti pa v imenu izvirnosti in individualnosti prav namerno presega določena pravila, norme in obrazce. Poimenovanje estetika istovetnosti je Lotmanovo, osnovano na popolnem poistovetenju upodobljenega življenja z znanimi modeli (klišeji). Njej nasproti postavlja Jurij Lotman (ZUPAN SOSIČ 2010b: 205) estetiko nasprotnosti, ki je značilna za umetnost od baroka naprej, s katero umetnik nasprotuje ustaljenim modelom s svojo izvirno rešitvijo.
Trivialna književnost ponuja (po Adornu) instant užitke, umetniška »trajno« ugodje, povezano in utrjeno s procesi, ki sta jih ob pojmu katarze analizirala denimo Aristotel in Ingarden (VIRK 1999: 89). Glede na to prepričanost je stvaritev, ki bi popolnoma ustrezala sprejeti normi, tipizirana in ponovljiva; tovrstna epigonska dela so trivialna, medtem ko je literarno kvalitetno delo neponovljivo. Trivialna književnost se nesramežljivo oklepa shem in stereotipov, v nasprotju z umetniško, ki jih poskuša rahljati ali prikriti. Estetika istovetnosti proizvaja shematično književnost - ta izraz je nevtral-nejši od rahlo razvrednotenega pojma trivialno (BITI 1997: 396) in ga zato velikokrat nadomešča - poimenovano tudi klišejska8 in stereotipna književnost. Avtomatizacija shem, stereotipov in klišejev shematizira, stereotipizira ali klišeizira besedilo ter ga spreminja v že znano in predvidljivo. S procesi repeticije se večina informacij skozi obrazce, modele in vzorce ponavlja ter povzroča redundanco, tj. preobilje informacij in prisotnost odvečnih elementov. Redundanca v trivialnem besedilu lahko zaobseže eno ali več ravni, zato jo delimo na idejno-snovno, motivno-tematsko in stilno-jezi-kovno redundanco. Redundanca kot posledica ponavljanja večkrat podcenjuje bralčevo pozornost in jo utruja z monotonijo, ta pa lahko ogroža celo osnovne vloge trivialne književnosti, kot so iskanje nadomestila in pomiritve, tolažba in zabava, poenoteno poimenovane eskapistična, sedativna, kompenzacijska in hedonistična vloga.
Z estetiko istovetnosti je tesno povezan drugi kriterij, simplifikacija ali poenostavljanje. Poenostavljen pogled na svet je namreč temeljni imperativ trivialne književnosti, ki se mu prilagajajo vse ravni besedila s svojo preglednostjo, logičnostjo in nezapletenostjo. Pri tem je potrebno ločevati med enostavnostjo in poenostavljeno-stjo; prva pooseblja običajno stanje umetnosti, druga pa skrbi za njeno prilagojenost določeni skupini občinstva, običajno večinski publiki. Zahtevo, da se mora umetnost
8 Očitek klišejskosti so postmoderni preučevalci trivialnosti zavrnili z argumentom, da je tudi za umetniško oz. elitno književnost značilna uporaba uveljavljenih vzorcev, modelov ali klišejev. To seveda drži, vendar se doslednost in način uporabe le teh razlikuje. Medtem ko se v trivialni književnosti klišeji po nareku estetike istovetnosti dosledno ponavljajo in težijo k poenostavljeni mimetičnosti in torej nereflektirani stereotipnosti, se v netrivialni književnosti po principih estetike nasprotnosti skušajo klišeji tudi prenoviti, preseči ali razbiti. Tako so v trivialnem besedilu klišeji osnovni namen in cilj, v netrivialnem pa so samo del ubeseditvenega postopka.
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
153
(npr. s poenostavljanjem) prilagajati občinstvu, je že Shiller9 (KOMELJ 2010) kritiziral kot zvijačo, manipulirajočo z občinstvom, saj se je zavzemal za umetnost, ki razvija perceptivne in mentalne sposobnosti in s tem »oborožuje« ljudi. Poeno-stavljenost povzroča že samo navezovanje na znane žanrske, stilne ali poetološke obrazce, njihovo ponavljanje jo pa še utrjuje ter določa za temeljno poetološko načelo trivialnosti in obenem tudi njeno posledico. Poenostavljen pogled na svet izseva kolektivni duh določenega časa ali večinsko mnenje, s katerim se množična publika najlažje poistoveti. Popolno poistovetenje upodobljenega življenja z znanimi modeli ali klišeji pogojuje tudi poenostavljeno mimetičnost. Posnemajoče predstavljanje kakega dogajanja, stvari, stanja ali človeka upošteva tipizacijo in tako ustvarja iluzijo, da upodobljena stvarnost popolnoma posnema realno in objektivno resničnost, a jo tudi presega s svojo koncepcijo sreče. Programski optimizem temelji na naivnem hedonizmu: zapletene situacije (vsaj na koncu besedila) se nepoglobljeno, največkrat nemotivirano razrešijo, poiščejo se odgovori na vsa vprašanja. Vzpostavljanje zapletov in njihovo razreševanje je običajno didaktično, saj se nepravilnosti in odkloni kaznujejo, pravilnosti in urejenosti nagradijo, celotna eksplicitnost različnih ne/pravilnosti pa je podložena z moraliziranjem in ustrezno patetiko.
Estetika istovetnosti in simplifikacija sta tesno prepleteni še s kriterijem eno-pomenskosti, monosemičnostjo. Trivialno besedilo je enopomensko besedilo, ki se prav z avtomatizacijo, shematizacijo, stereotipizacijo, klišejizacijo, repeticijo in simplifikacijo izogiba večpomenskosti in s tem nevarnosti nerazumevanja besedila. S programskim odrekanjem različnosti, drugosti ali nepredvidljivosti teži k prilagajanju, soglasnosti in sprejemanju predstavljenih vrednosti, kar bralce pasivizira in konformira (VUČKOVlC 1987: 159). Monosemično besedilo je največkrat monolo-ško: monološkost v Bahtinovem smislu namreč ne aludira na število udeležencev, pač pa na naravo samega diskurza (WALES 1989: 306), poenotenega in nadzorovanega s prevladujočim glasom avtorja. Z monološkostjo postajajo monosemična besedila manj ohlapna; saj pripetost referenta na znak trajno ukinja ambigviteto ali ambiva-lenco. V nasprotju z monosemičnostjo ureja polisemičnost v netrivialnem besedilu zgoščen in zaokrožen pogled na lastni fikcijski svet (ZUPAN SOSIČ 2010: 207b), ki ponuja več smislov in interpretacij. Večpomenskost s svojo univerzalnostjo zagotavlja besedilu njegov obstoj preko časovnih in kulturnih omejitev, pri čemer zanaša med bralce določeno stopnjo nelagodja,10 ki pa ga bralci trivialnega besedila nočejo občutiti. Monosemičnost lahko v tem smislu razlagamo kot odraz potrebe po redukciji pomenov, ki jo ljudje začutijo v večpomenskem položaju, ko se zaradi orientacije v nepregledni polisemičnosti raje odločajo za enopomenskost. Trivialna enopomen-
9	Poenostavljanje podcenjuje občinstvo, ki si takega zniževanja zahtevnosti sploh ne želi, kar naj ponazori anekdota, ki jo je navedel Komelj (2010) pri kritiki egalitarizma: režiser Jože Tiran je pravi egalita-rizem spoznal, ko so ga preprosti partizani razumeli za sebi enakega šele takrat, ko jih je on upošteval za sebi enake. Recitiral jim je namreč Cankarjevo črtico Gospod stotnik, za katero je (zaradi neizobraženosti borcev) tudi sam rahlo dvomil, da jo bodo razumeli, kaj šele z navdušenjem sprejeli. Najprej jim je malo razložil besedilo, nato pa recitiral na pamet. Ko je končal, je nastala popolna tišina. Trajala je le nekaj trenutkov, nato se je sprožil vihar navdušenja in priznanj, po literarnem večeru so mu ponudili svojo pomoč in prijateljstvo in ga šele takrat sprejeli za »enakega«.
10	Neva Šlibar (2008: 29) stopnjo nelagodnosti naveže na strokovnost bralca: ta se niža z naraščanjem bralne kondicije, spomina in poznavanja izbranega berila.
154
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
skost se v imenu redukcije pomenov izogiba tudi avtoreferencialnosti ali naravnanosti na sporočilo kot tako oziroma osredotočenosti na sporočilo zaradi njega samega in se tako izmakne bistveni določnici literarnosti, ki prav z naravnanostjo literature nase oziroma s samonanašalnostjo tematizira svoja lastna obeležja.
Vsi trije kriteriji, estetika istovetnosti, simplifikacija in monosemičnost, so dokaj abstraktni kriteriji in zato prilagojeni različnim obdobjem, smerem ali šolam. V svoji splošnosti kar kličejo po znani Barthesovi (1974) delitvi besedil v dve veliki skupini, berljiva in pisljiva besedila, po kateri so berljiva besedila tista, ki jih zlahka dekodi-ramo po različnih konvencijah in kodih, saj so prilagojena bolj ali manj uveljavljenim bralnim navadam in užitku prepoznavanja znanega. Berljivim nasprotna so pisljiva besedila s svojo polisemičnostjo, pluralnostjo in odprtostjo ter užitkom ob sprejemanju neznanega in preseganju horizonta pričakovanja. Trivialno besedilo spada v prvo skupino in prav berljivost je tista značilnost, ki jo zagovorniki trivialnosti največkrat izpostavijo kot odliko trivialne književnosti.
Na vprašanje »kdaj je trivialnost« najbolj zgoščeno odgovarjajo tri11 zunajbese-dilne karakteristike, literarna kompetenca in empatija ter literarno vrednotenje. Prva, literarna kompetenca,12 se zdi za prepoznavanje trivialnosti odločilna, saj izhaja iz bralčeve zmožnosti prepoznati trivialno besedilo in ga ovrednotiti. Tu se pridružujem Solarjevi (1995: 75-77) tezi, da mora književnost vedno temeljiti na prepoznavanju celote, v tem primeru institucije trivialne književnosti, kar pomeni, da ne obstajajo samo trivialna dela, pač pa tudi pisci in bralci. Nekateri bralci namreč katerokoli prebrano književnost razumejo samo v okviru trivialne književnosti in ker literarnosti sploh ne morejo dojeti, se apologetsko oklepajo le trivialnosti. Postmodernističnemu mitu o enakih literarnih kompetencah bralcev se lažje odrečemo, če to prirojeno sposobnost razumemo še malo širše. Izraz kompetenca je namreč jezikoslovni termin Noama Chomskega, ki v njegovi transformacijski teoriji pomeni prirojeno sposobnost tvorjenja pravilnih povedi, v literarno vedo pa se je prenesel kot sposobnost recepcije književnih besedil. Najbolj natančno jo je - kot sklop pravil, konvencij in žanrov, ki bralcu pomagajo v procesu razumevanja književnosti - opredelil Jonathan Culler (ZUPAN SOSIČ 2010b: 211). Medtem ko je Chomsky poudarjal pomen prirojene jezikovne zmožnosti, literarna veda izpostavlja predvsem proces, v katerem se izoblikuje literarna zmožnost, tj. literarno socializacijo. To je proces, v katerem bralec spoznava in sprejema vrednote, stališča in znanje literarnega sistema družbene sredine, v kateri živi, razdeljen na primarno in sekundarno socializacijo. V prvi se literarna zmožnost izoblikuje v družini, druga pa zaobsega sistematiko učnega procesa. Nedvomno je prav literarna socializacija najpomembnejša za razvoj literarne zmožnosti, čeprav bi veljalo razmisliti tudi o deležu podedovane nagnjenosti do umetnosti nasploh in konkretno do
11	Vse tri zunajbesedilne značilnosti sem podrobno razložila že v razpravi o literarnosti (ZUPAN SOSIČ 2010b: 199-220).
12	V Sloveniji sta se ukvarjali s področjem literarnih kompetenc Meta Grosman in Neva Šlibar; slednja je preučevanje literarnih kompetenc povezala z razlago tujosti v literaturi (2008: 15-36), ki jo je sistematizirala v sedem tipov tujosti. Ta model lahko služi kot ogrodje, iz katerega je mogoče razviti niz literarnih kompetenc in podkompetenc. Dobrodošla v tej študiji je pragmatizacija spoznanja, da je literarni svet ambivalenten: če se v smislu doživljanja in odzivanja na literaturo vedno bolj poudarja užitek branja, je potrebno opozoriti tudi na tujost in nelagodje ob njej kot osnovno sestavino in jo ozavestiti ter upoštevati v procesu bralne socializacije.
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
155
literature, ki vpliva na prožnejšo literarno zmožnost. Če za literarnost težko dokažemo intenco,13 bi to lažje storili pri določanju trivialnosti. Literarna intenca avtorja je preverljiva že v doslednem izpisovanju trivialnih obrazcev, modelov in žanrov, ki ne kaže samo na poznavanje trivialne strukture besedila, ampak na njeno uporabo s posebnim namenom: upoštevati množično publiko in njen manj zahtevni okus, hkrati pa zadostiti komercialnim potrebam literarnega trga, na katerem prednjačijo uspešnice.
Z literarno kompetenco je tesno povezana tudi literarna empatija14 ali zmožnost vživljanja v literarno besedilo, ki ni omejena samo na poistovetenje z likom ali dogajanjem, saj ne obsega le podoživljanje, ampak tudi razumevanje in sprejemanje. Zadnja procesa sta za bralčevo empatijo bistvena, ko mu omogočata razumevanje tuje izkušnje (VIRK 2008: 109), ki je sam nima, in zmožnost razpiranja drugemu (KAMUF 2002: 162-170) zaradi fikcijske narave književnosti, ki nima reference in prav zato tudi ne trdno postavljenih (jezikovnih) meja. Podobno kot ločimo bralce na trivialne in netrivialne na ravni kompetence, lahko deli bralce v dve skupini tudi raven empatije. Obstajajo namreč bralci, ki ne želijo spoznati izkušenj drugega, drugosti in drugačnosti, vključenih v kvalitetnejšo ali umetniško književnost. Ti se ob podoživljanju, razumevanju in sprejemanju drugačnega oziroma neznanega ne počutijo dobro, zato netrivialno književnost zavračajo, trivialna pa jim je dobrodošla prav zaradi užitka ob znanem. Zaradi primanjkljaja v njihovi kompetenci, omejeni le na poistovetenje z likom ali dogajanjem (a tudi lik in dogajanje morata biti prilagojena njihovi zožani kompetenci), povabila k drugosti ne sprejmejo, drugačnost in drugo pa niti ne sprejemajo niti ne razumejo. Glede sprejemanja neznanega/drugega/ drugačnega lahko še enkrat ponovim Adornovo (1990: 69-100) misel, kako trivialna literatura samo izpolnjuje horizont pričakovanja in tako ponuja (potrošniškemu) bralcu možnost ostati takšen, kakršen je, medtem ko umetniška literatura zahteva od njega muko pozabe lastne naključne eksistence in znajdenje v drugosti fikcijskega sveta, ter jo navežem na Jaussovo prepričanje, da postanejo klasična (netrivialna) le tista dela, ki prebijejo horizont pričakovanja. Tako je trivialna literatura (tudi PREGELJ 2007: 12, SOLAR 1995: 120-122) beg iz trivialne realnosti na trivialen način; neke vrste uspavalno sredstvo, saj je njena vloga sedativna in terapevtska.
Zožano kompetenco trivialnih bralcev lahko preverimo tudi v odnosu do fikcijsko-sti. Čeprav fikcijski svetovi niso popolnoma samostojni in parazitirajo na resničnem svetu (ECO 1999: 82), se vendarle netrivialni bralci zavedajo ontološkega statusa fikci-je in njene kognitivne vrednosti, zato ne preverjajo njenega statusa le z realnim svetom in si ne želijo književnosti, ki vnaša v fikcijskost pretežno reference na vsakdanjik in slehernika. Trivialni bralci pa si želijo ravno obratno, predvsem fikcijskih svetov, ki niso oddaljeni od njihovih realnih izkušenj in ki so jim s povečano stopnjo mimetič-nosti zelo podobni ali pa so v razpletih in zgodbenih zasukih diametralno nasprotni od
13	Literarna intenca ali literarni namen je kategorija, projicirana s fenomenološkega polja na literarno teorijo. Pomemben delež k razgradnji pozitivistične ideje namenskosti je prispevala nova kritika, ki je dvomila v oceno avtorske intence, saj ne samo da presojevalci nimajo dostopa do (celotne) avtorske izkušnje, ki bi potrdila njegov namen, pač pa sama narava jezika kot kolektivne tvorbe prisili avtorja, da v procesu pisanja podredi svoj namen zakonom literarne strukture (BITI 1997:147).
14	Literatura kot prostor drugega, drugosti in drugačnosti je tema, ki se je loteva zelo veliko teoretikov, npr. Bahtin, Camus, Derrida, Iser, Blanchot, Levinas, Nussbaum. Mnogi izmed njih, predvsem kritiki med-kulturnosti, povezujejo etične komponente literature z empatijo (ZUPAN SOSIČ 2010b: 213).
156
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
realnosti, tj. idealistično optimistični. Če literarna empatija razume za fikcijsko tisto izjavo (RUSCH 1997: 133), pri kateri se vprašanja o obstoju fikcijskega sveta, na katerega se izjava nanaša, ne zastavljajo na enaki ravni kot vprašanja o obstoju dejanskega sveta, trivialna empatija obe ravni kar poistoveti in izhaja iz predpostavke, da vidiki ontolo-gizacije, referencializacije in verifikacije v fikcijskem besedilu niso sekundarni, pač pa primarni. Trivialna empatija se je močno utrdila v postmodernizmu, predvsem s povečanim deležem trivialnih besedil in trivializacijo, tj. postopkom prenašanja osrednjih določnic trivialne književnosti na netrivialno. Ne samo da je bila trivialna književnost bolj dobrodošla, tudi umetniška književnost se je začela trivializirati oziroma sprejemati različne značilnosti trivialnosti, kar je povzročilo obrat v bralnem zanimanju. Ker (netrivialna) fikcijska besedila pogosto zanimajo bralce zaradi informacij o manj znanih obdobjih, prostorih, kulturah, navadah ali obnašanju, se mi zdi (tako kot PAVELU 2008: 178) presenetljivo, da se v zadnjih desetletjih pojavlja prizadevanje za omejitev fikcijske distance, ki naj bi fikcijske svetove kar se da približala bralcu in tako dosegla »neposrednost«. Po drugi strani pa, če upoštevamo postmodernistično zagretost za trivialnost, prizadevanje za omejitev fikcijske distance ne preseneča več.
Če literarna empatija omogoča bralcu zlitje z besedilom, vživljanje, sprejemanje in razumevanje tega, mu literarno vrednotenje ponuja možnost presoje o kvaliteti ali vrednosti prebranega, saj je eden od stalnih mehanizmov izbiranja literarnih del in njihovega uvrščanja v različne sezname, od priporočilnega branja v knjižnicah in obveznega šolskega ali študijskega čtiva do kanonizacije književnosti. Kompetenca, empatija in vrednotenje so soodvisne kategorije; zožana kompetenca povzroča pomanjkljivo empatijo ali obratno, kar pa v procesu recepcije vpliva naprej, na okrnjeno vrednotenje. S Solarjevo (1995: 75-77) definicijo bi se soodvisnost zunajbesedilnih značilnosti razložila takole: trivialni bralec s trivialno kompetenco in empatijo ne more drugače vrednotiti kot trivialno. To pomeni, da se že na prvi stopnji, izbiri svojega čtiva, odloča le za trivialno književnost, in tudi če prebira netrivialno besedilo, to močno zavrača in negativno vrednoti, zraven pa vseskozi poudarja svoje bralno nelagodje kot dokaz, da je netrivialna literatura nekvalitetno in neustrezno branje. Trivialni bralec pri vrednotenju berila tako izpostavlja všečnost15 in jo argumentira kot najbolj ustrezen pogoj za doživljanje prebranega. Ker je všečnost samo eden izmed ključev za odpiranje besedilu, ne sme postati edini usmerjevalec literarne socializacije ali kriterij vrednotenja v literarnem sistemu. Umanjkanje všečnosti namreč ne pomeni nazadovanje pri doživljanju, saj se lahko vživimo v literarno osebo tudi, če nam ta ni všeč. Tudi če vživljanje v neljubo literarno osebo, nevšečni dogodek ali neprijetno vzdušje povzroči nazadovanje pri doživljanju, to še ne pomeni, da bodo okrnjeni še ostali procesi recepcije in da je potrebno nevšečno knjigo z bralnega seznama nadomestiti z všečno - sistemsko prilagajanje bralnemu horizontu določene skupnosti pomeni zaustavitev ali nazadovanje bralne socializacije, katero sem, v povezavi z egalitarizmom, že omenila.
15 Danes je kriterij všečnosti, poimenovan tudi kriterij berljivosti, postal pomembno merilo pri izbiri literarnih besedil v šolskem kanonu. Z izbiro manj kvalitetnega, lahkotnega ali izključno všečnega besedila in s tem prilagajanjem le željam mladega bralca zaviramo proces literarne socializacije - tudi Neva Šlibar (2008: 15-37) se strinja, da je potrebno soočiti učenca s tujostjo literarnega besedila (ne pa se ji izogniti z izbiro le všečnega besedila) in jo razumeti kot njegovo običajno sestavino.
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
157
Trivialni bralec je pri vrednotenju tudi bolj dovzeten za populističnost, saj v svoje vrednostne sodbe vključuje že izoblikovane ocene medijskega vrednotenja, četudi so samo podaljšek medijskega oglaševanja. S trivialnim vrednotenjem, v katerega je lahko vključen celo avtor, je krog trivialnega literarnega sistema sklenjen, kar največkrat vpliva na ohromljenost trivialnega bralca v tem smislu, da ne zna reflektirati svojega položaja, niti ne prepoznava kriterijev literarnosti ali trivialnosti. Tudi netrivialnemu bralcu ni enostavno vrednotiti, saj so se kriteriji vrednotenja v sodobni književnosti spremenili, kriza vrednot v sodobnosti pa pomeni tudi krizo kriterijev vrednotenja. Pri tem se je potrebno zavedati, da literarno vrednotenje ni samo stvar strokovnih bralcev, npr. literarne kritike, literarne zgodovine, medijev in različnih bralnih skupnosti, saj ga lahko razumemo kot širši proces literarnega sprejemanja, ki se ne ukvarja samo z iskanjem in potrjevanjem literarnosti in trivialnosti. Da je konstrukcija literarne kvalitete znatno bolj zapleten proces, dokazujejo tudi nove znanosti (npr. empirična literarna znanost, kulturni materializem, sistemska teorija ...) s skupnim spoznanjem o književnosti kot avtonomnem in raznovrstnem sistemu praks proizvodnje in potrošnje ter kritični, pedagoški in znanstveni reprodukciji tekstov. Čeprav v slovenskem literarnem sistemu po letu 1990 upoštevamo predvsem nove razmere, tj. kapitalistično usmerjen književni trg, postmoderni estetski relativizem in literarni pluralizem, se je vseeno potrebno vprašati o mestu cenzure v sodobnem vrednotenju.
Na tej točki se pridružujem Dovicevi (2007: 266-268) tezi o t. i. mehki cenzuri, izpeljani s perspektive določene družbene moči, usmerjene v neliterarne cilje, ko se določena literarna dela kljub kvaliteti zavračajo zaradi pomanjkanja ustreznih prijateljskih vezi avtorja, neizpolnjevanja kriterijev za različne projekte, nagrade ali subvencije ter »nezaželenih« političnih ali literarnih usmeritev. Prav nagrajevanje16 je v času, ko je postala nagrada merilo uspešnosti (pretvorjeno v kriterij kvalitete) avtorja, založbe ali institucije in nabiranja točk za nadaljnje delo, vprašljivo zaradi pristranskosti komisij in medijev. Ne samo mehka cenzura, ampak tudi trivialnost ali netrivialnost bralca izoblikuje trivialno vrednotenje. Da bi se literarna kompetenca, empatija in vrednotenje čim manj trivializirali, je potrebno preučevati trivialnost, nanjo opozarjati in jo reflektirati, predvsem v tesnem stiku z literarnostjo.
Sklep. Danes je raziskovanje trivialne književnosti spet dobrodošlo, saj se lahko prav z literarnozgodovinskim preučevanjem trivialnosti dodajo pretežno so-ciološko-kulturološkim analizam množične literature nove dimenzije, ki se zdijo koristne zaradi megalomanske literarne produkcije in potrebe po njeni refleksiji in vrednotenju. Ponovno preučevati trivialnost se zdi spet smiselno po slovesu postmodernizma, ko se je sredi devetdesetih let 20. stoletja v Sloveniji poslovila tudi njegova programska zahteva po sinkretizmu trivialnega in umetniškega in je trivialnost postala pretežno značilnost uspešnic ter v tem smislu manj kvalitetnih besedil. Ker je trivialna književnost del množične kulture, postmodernizem pa
16 Nagrajevanje ni vprašljivo samo zaradi pristranskosti komisij, ampak tudi zaradi upoštevanja naslednjih zunanjih kriterijev: uveljavljenost kandidata, prejšnje nagrade nominiranca, aktualnost ali modnost teme nominirane knjige, uveljavljenost založbe ali institucije, kjer je nominiranec objavil knjigo (člani komisije so npr. celo uslužbenci v založbi, ki kandidira nominiranca), populariziranje preko množičnih medijev, pohvala knjige pred izborom, kritike znanih osebnosti, uvrščenost knjige na priporočilni bralni seznam, upoštevanje bralnih interesov v smislu tržnosti knjige ...
158
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
postmoderne dobe, pokaže vzporejanje teh štirih pojmov - postmoderna, postmo-dernizem, množična kultura, trivialna literatura - logični prenos bistvenih skupnih lastnosti, hkrati pa tudi medsebojno pretočnost17 osnovnih določnic: umanjkanje inovativnosti, dovršeni nihilizem in plitkost; izguba globine, koherence, pomena, izvirnosti in avtentičnosti; množičnost, manko avtoteličnosti, razširitev estetike zaradi novih tehnologij, imitativnost, zabavnost, informativnost in didaktičnost ter eskapistična, sedativna, kompenzacijska in hedonistična narava tako postmoder-nizma kot trivialne literature.
Če se sociološko-kulturološke analize bolj ukvarjajo s položajem, vlogo in učinkom trivialne (nizke, lahke ali shematizirane) književnosti v okviru zabavne, popularne, množične ali komercialne književnosti, poskuša literarnozgodovinska analiza določiti trivialnost kot skupni imenovalec trivialnih besedil in se torej bolj osredotočiti na vprašanje »kaj je trivialnost« in »kdaj je trivialnost«. Čeprav je težko potegniti objektivno izmerljive meje med trivialnim in netrivialnim besedilom, je tvorno ločevanje med njima na osnovi dominante: tako kot je v trivialnem besedilu trivialnost osrednja, bistvena in določujoča lastnost, je ta v netrivialnem (umetniškem, kanoniziranem) besedilu obrobna, manj bistvena in manj tipična poteza. Izhajam namreč iz teze, da je trivialnost (tako kot literarnost) premična kategorija, presečišče različnih lastnosti in procesov v besedilu in sobesedilu, sestavljena iz znotrajbesedilne in zunajbesedilne trivialnosti. V prvo spadajo bolj ali manj stalne lastnosti trivialnega besedila, estetika istovetnosti, simplifikacija in monosemič-nost; drugo, zunajbesedilno trivialnost, pa sooblikujejo literarna kompetenca, em-patija in vrednotenje.
Viri in literatura
Theodor W. ADORNO, 1990: Estetička teorija danas. Sarajevo: Veselin Masleša. Roland BARTHES, 1974: S/Z. New York: Hill and Wang. Tihomir BRAJOVlC, 2009: Kratka istorijapreobilja. Novi sad: Agora. Vladimir BITI, 1997: Pojmovnik suvremene književne teorije. Zagreb: Matica hrvatska. Marijan DOVIC, 2007: Slovenski pisatelj:. Razvoj literarnega ustvarjalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Umberto ECO, 1999: Sest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Ljubljana: LUD Literatura. Ludwig GIESZ, 1979: Fenomenologija kiča. Beograd: Beogradski izdavačko-grafički zavod. Debord GUY, 1999: Društvo spektakla i komentari društvu spektakla. Zagreb: Bastard. Thomas HECKEN, 2010: Popular culture, popular literature, and literary criticism theory as
the politics of a term. Journal of literary theory 4/2. 229-308. Miran HLADNIK, 1983: Trivialna literatura. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Linda HUTCHEON, 1996: Poetika postmodernizma. Novi Sad: Svetovi. Andreas HUYSSEN, 1986: After a great divide: Modernism, mass culture, postmodernism.
Bloomington: Indiana university press. Fredric JAMESON, 2001: Postmodernizem. Ljubljana. Društvo za teoretsko psihoanalizo.
17 Pretočnost je zmožnost primerjanih določnic, da njihove lastnosti prehajajo z ene na drugo, se premeščajo ter medsebojno mešajo in prelivajo ena v drugo.
Alojzija Zupan Sosič, Trivialnost
159
Peggy KAMUF, 2002: Fiction and the experience of the other. The question of literature. The place of the literary in contemporary theory. Ur. Elizabeth Beamont Bissell. Manchester and New York: Manchester university press. 156-174.
Antonina KLOSKOWSKA, 1985: Masovna kultura. Novi Sad: Matica srpska.
Miklavž KOMELJ, 2010: Fernando Pessoa v partizanskem taboru. Nujnost poezije, eseji. Koper: Hyperion. 118-168.
Ilse NAGELSCHMIDT, Aleksandra HANKE idr. (ur), 2002: Zwischen Trivialität und Postmoderne. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Thomas G. PAVEL, 2008: Fikcijski svetovi. Ljubljana: LUD Literatura (Labirinti).
Barbara PREGELJ, 2007: Zgledno omledno: Trivialno v slovenski postmoderni književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Slavistična knjižnica 12).
Gebhard RUSCH, 1997: Fiktionalisierung als Element von Medienhandlungsstrategien. Literaturwissenschaft als Wisssenschaft über Fiktionalität. Ur. Christian Oberwagner in Collin Scholz. Szeged (Studia Poetica, 10). 123-138.
Milivoj SOLAR, 1995: Laka in teška književnost: Predavanja o postmodernizmu i trivijalnoj književnosti. Zagreb: Matica hrvatska.
Neva ŠLIBAR, 2008: Sedmero tujosti literature - ali: o nelagodju v/ob literaturi, literatura kot tujost, drugost in drugačnost. Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine in metode. Ur. Boža Vogel Krakar. Ljubljana: FF, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Obdobja, 25). 15-37.
Tijana TROPIN, 2010: Majstor sudnjeg dana: Granice izmedu trivijalne i umetničke književnosti. Književna istorija 42/142. 571-578.
Gianni VATTIMO, 1997: Konec moderne. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura (Labirinti).
Tomo VIRK, 2008: Literarnost in etika. Družbena vloga literature in literarne vede danes. Literatura 20/209. 98-116.
--, 1999: Perspektive leposlovja in vede o njem ob koncu tisočletja. Zbornik predavanj 35. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF. 83-93.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2004: Alamut - ob zgodbi in pripovedi. Jezik in slovstvo 49/1. 43-55.
--, 2009: Kvaliteta ali uspešnost literature. Radijska oddaja Arsov logos (24. 11. 2009).
--, 2010a: Čas uspešnic. Zbornik prispevkov z mednarodne znanstvene konference 90. letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani in Univerze Komenskega v Bratislavi. Bratislava: Univerza Komenskega. 260-270.
--, 2010b: Literarnost, ponovno. Primerjalna književnost 33/3. 199-220.
--, 2010c: Transrealizem - nova smer sodobnega slovenskega romana? Sodobna slovenska književnost (1980-2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 29). 419-425.
--, 2008: Zadrge odpetih poezij (spremna beseda). V tebi se razraščam. Antologija slovenske erotične poezije. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor). 135-171.
--, 2006: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera.
Katie WALES, 19892: A dictionary of stylistic. London: Longman.
160	Slavisticna revija, letnik 59/2011, st. 2, april-junij
Summary
The return to the study of formula fiction seems sensible once again after the end of postmodernism in the mid-1990s, when the programmatic demand for syncretism of the formulaic with the artistic dried up and formula fiction became mainly characteristic of best-sellers and in this sense texts of lesser quality. It is useful to add literary historical dimensions to soci-ocultural analyses of mass literature, wherein belongs formula fiction, by connecting it with the properties of the postmodern, postmodernism and mass culture and by the juxtaposition of these four notions establish the constants of their ongoing determinants: the lack of innovation, complete nihilism and a new superficiality; the loss of "values" such as depth, coherence, meaning, originality, and authenticity; mass culture, lack of autotelicity, the propagation of an aesthetic due to new technologies, imitation, entertainment, informativity, didacticity, and the escapist, soporific, compensatory and hedonistic nature both of postmodernism and formula fiction. In defining formula fiction I assume formulaicity as the common denominator of formulaic texts answering the questions "what is formulaicity" and "when is formulaicity" and in this sense (just as literariness) it is a flexible category, the intersection of various properties and processes in a text and its context, composed of text-internal and text-external formulaic elements. Text-internal formulaicity includes the more or less constant elements of formula fiction, the aesthetics of identity, simplification and monosemy; on the other hand, text-external formulaicity is formed by literary competence, empathy, and appraisal. While the aesthetics of identity is connected with clichés, stereotypes, schematization, repetition, redundancy, simplification, and monosemy and is thus a simplified and monosemic view of the world and organization of text, all three of the text-external characteristics derive from the reader's competence in comprehending the text, the ability to live through it and empathize with it, connected with his appraisal of literature, i.e., the potential to judge the quality and value of that which is read.
UDK 27(091):09
Vanda Babič
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
CERKVENOSLOVANSKA OSTALINA NA SLOVENSKEM -ZGODBE, KRAJI IN OSEBNOSTI LJUBLJANSKEGA DELA
SUPRASELJSKEGA ZBORNIKA (Prvi del besedil - do Mučenja sv. Sabina)
Avtorica se v svojem članku osredotoča na vsebinsko predstavitev ljubljanskega dela Su-praseljskega zbornika, najobsežnejšega starocerkvenoslovanskega cirilskega spomenika iz 10.-11. stoletja. V nekdanji Kopitarjevi zapuščini, ki je danes del Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani, je pod sign. Cod. Kop. 2 shranjenih prvih 118 listov menologija - cerkvenih beril za mesec marec. Prvi del zbornika oblikuje skupno devetnajst besedil, od tega je sedemnajst žitij pravoslavnih svetnikov ter po ena pohvala in molitev. V članku je podrobno predstavljenih prvih deset besedil.
The author concentrates on a presentation of the content of the Ljubljana portion of the Codex Suprasliensis, the longest Old Church Slavic Cyrillic manuscript of the tenth-eleventh centuries. In Kopitar's archives, which are now in the Manuscript Collection of the National and University Library in Ljubljana, catalogued under Cod. Kop 2, it contains 118 preserved folia of a menology, the liturgical readings for the month of March. The first part of the Codex consists of nineteen texts of which seventeen are orthodox hagiographies, one an encomium, and one a prayer. The article gives a detailed presentation of the first ten texts.
Ključne besede: Supraseljski ali Retkov zbornik, najobsežnejši starocerkvenoslovanski cirilski rokopisni spomenik iz 10.-11. stoletja, menologij - cerkvena berila za mesec marec, ljubljanski, sankpeterburški in varšavski del zbornika, žitja pravoslavnih svetnikov, pridige Janeza Zlatousta
Key words: Codex Suprasliensis or Retko's Codex, longest Old Church Slavic Cyrillic manuscript of the tenth-eleventh cc., menology - liturgy for the month of March, Ljubljana, St. Petersburg, and Warsaw sections of the Codex, orthodox hagiography, sermons of John Chrysostom
Supraseljski zbornik (Codex Suprasliensis) je najobsežnejši starocerkvenoslovanski cirilski rokopisni spomenik iz 10.-11. stoletja. Našel ga je M. K. Bobrovski1 leta 1823 v Supraseljskem samostanu,2 nedaleč (približno 15 km) od Bialystoka, na severovzhodu Poljske (v takratni Zahodni Rusiji). Medtem ko je spomenik jezikovno, paleograf-sko in pravopisno prvi opisal A. H. Vostokov leta 1825 v reviji Eu6mo^pa$u^ecKue
1	MuxauA KupuAoeuH EočpoecKHu (1784—1848) - ruski slavist in orientalist, eden prvih ruskih raziskovalcev, ki so znanstveno pristopili k preučevanju slovanskih jezikov [KME I: 204-05].
2	Monaster Zwiastowania Najswiqtszej Marii Panny w Supraslu (osnovan 1498) - spada k Poljski avtokefalni pravoslavni cerkvi in je danes eden izmed šestih pravoslavnih samostanov na Poljskem.
162
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
mcmbi3 in ga postavil v 11. stoletje, je prvo izdajo spomenika v celoti pripravil Fran Miklošič4 na Dunaju 1851 po Kopitarjevem prepisu (Monumenta linguae palaeslove-nicae e Codice Suprasliensi). Sledili sta izdaji manjših odlomkov: leta 1868 izdaja I. I. Sreznjevskega treh odlomkov po prepisu v zapuščini Vostokova in enega odlomka po originalu sanktpeterburškega dela (vendar pa s prikazom celotne vsebine spomenika ter z analizo njegovega jezika in pravopisa; MOGUŠ 1971: 46), leta 1879 pa še izdaja OömecTBa ^MÖHTenen gpeBHen nncbMeHHOcra s prvim sešitkom sanktpeterburškega dela rokopisa.5 Po Miklošiču je celoten spomenik izdal šele Sergej Severjanov leta 1904 (Cynpac^bCKaa pyKonncb. TOM I. naMxmHUKU cmapocnae^HCKa^o xsbiKa. TOM II, Bbm. 1-h. CaHKTneTepöypr). Ponatis te kritične izdaje po paleografski metodi in z izčrpnimi podatki o izgledu besedila v opombah pod tekstom (MOGUŠ 1971: 46) je nastal v Gradcu 1956 v dveh knjigah z naslovom Codex Suprasliensis. Editiones monu-mentorum slavicorum veteris dialecti. Izdaja Severjanova je kot osnova poslužila naslednji - bolgarski izdaji, prav tako v dveh knjigah: Cynp&c&AcicM mam jktkob ceoj>hmk (1982), ki peterburško izdajo dopolnjuje z reprodukcijami vseh strani iz originala in pri večini besedil še z grškim izvirnikom [KME III: 777].6
Supraseljski zbornik je po vsebini zbornik cerkvenih beril za mesec marec (me-nologij) z žitji svetnikov pravoslavne cerkve in zbornik homilij (pridig) za postni in velikonočni čas (panegirik). V celoti obsega 285 strani (skupno 37 zvezkov/sešitkov = XXXVII kvaternijev)7 in 48 besedil, od tega je 24 žitij, 22 homilij (večinoma Janeza Zlatousta) ter po ena pohvala in molitev. Zbornik je v celoti napisal samo en zapisovalec - Retko8 - v prvi polovici 11. stoletja (okoli 1010) v zahodnem delu Vzhodne Bolgarije (blizu mesta ^aHa^mpu^e; KME III: 781). Po njem se spomenik imenuje tudi Retkov zbornik.
Shranjen je v treh evropskih nacionalnih knjižnicah. Prvi del - 118 listov - je dragocena last Rokopisne zbirke Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (sign. Cod. Kop. 2) in je del Kopitarjeve zbirke slovanskih kodeksov.9 Obsega 16 sešitkov
3	A. X. Boctokob: H3Becrae o bhobl oTKpbiTbix gpeBHHX c^obchckhx pyxonHcax (o Cynpac^tcKOM pyKonHcn). Bu6.auozpa$mecKue .ucmu. No 14. Sankt-Peterburg, 1825. 189-200. flonomeHHH h nonpaBKH k H3BecTHK> o CynpacmcKOM pyKonHCH XI BeKa. Euö.uozpa^unecKue .ucmu. No 36. Sankt-Peterburg, 1826. 533-37 (H. H. Cpe3HeBCKHM, 0u.o.ozunecKue HaßwdenuR A. X. BocmoKoea. Sankt-Peterburg. 1865. 156-67).
4	V literaturi se pojavlja tudi podatek, da je Miklošič izdal samo ljubljanski del spomenika [KME III: 776], vendar je to napačna trditev, saj je v njegovi izdaji prepisanih vseh 48 besedil.
5	Več o delnih izdajah spomenika iz leta 1868 in 1879 ter kasnejših - P. Lavrova (Petrograd, 1915) in E. F. Karskega (Leningrad, 1928) - glej natančneje v: MOGUŠ 1971: 46 in [Blg 13-16].
6	Več o izdajah celotnega spomenika glej v: Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitja svetnikov v ljubljanskem delu Supraseljskega zbornika (drugi del besedil - od Mučenja sv. Sabina do konca) [članek v tisku; predvidoma v: Zora 77, Maribor, 2011].
7	Kvaternij (lat. quaternio) - pola papirja v četverki, tj. štirje skupaj prepognjeni listi oz. osem v zvezek vpetih listov.
8	Njegov pripis z imenom je shranjen na skrajnem desnem robu strani 104a [Sev 207] ljubljanskega dela zbornika: ... Th noMHAO^i j>eT7>i<& ämin ... — sln. Gospod, usmili se Retka. Amen (glej še: Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem ...; op. 6).
9	Jernej Kopitar se je za Supraseljski zbornik zanimal že pred izdajo Clozevega glagolita (1836), saj je želel oba spomenika primerjati med seboj, od Bobrovskega pa si mu ga je uspelo izposoditi šele nekaj let kasneje. Tako mu je ta leta 1838 na Dunaj najprej poslal drugi del rokopisa, katerega je Kopitar prepisal v prvih mesecih 1839. Po vrnitvi izposojenega dela je od Bobrovskega kmalu prejel še prvih 16 sešitkov, ki
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
163
= XVI kvaternijev;10 od tega po Severjanovu manjka pri prvem sešitku prvi list, pri tretjem četrti in peti, pri enajstem prvi in osmi list, pri dvanajstem prvi, četrti in peti (medtem ko je osmi list napačno vpet med peti in šesti kvaternij) in pri šestnajstem sešitku poslednja dva lista, tj. sedmi in osmi.11 Ljubljanski del zbornika sestavlja prvih devetnajst besedil (sedemnajst cerkvenih beril za marec in sicer od 4. do 24. marca, ena pohvala in ena molitev). Zaradi manjkajočih listov so okrnjena naslednja besedila: - a) prvo (Mučenje sv. Pavla in Julijane) - manjka začetek; - b) tretje (Čudeži sv. Konona) - med besedilom manjkata dva lista; - c) enajsto (Mučenje sv. Sabina) - manjka zaključek; - č) dvanajsto (Mučenje sv. Aleksandra) - zgodba nima začetka, niti konca; - d) trinajsto (zgodba o vojaku) - ohranjen je samo drugi del zgodbe; - e) štirinajsto (Žitje Pavla Preprostega) - v sredini besedila manjkata dva lista; in - f) devetnajsto (Mučeniška smrt sv. Artemona) - manjka zaključek zgodbe. Čeprav je po mnenju Severjanova pri ljubljanskem delu Supraseljskega zbornika izgubljenih samo deset listov, lahko predvidevamo, da (vsaj) na začetku manjka več listov (in ne samo eden) z besedili za 1.-3. marec [KME III: 777]. Omeniti velja tudi prepričanje A. Marguliesa, da je večja vrzel tudi pri enajstem oz. dvanajstem sešitku - za en ali celo dva sešitka, saj vmes manjkajo besedila za 14. in 16.-18. marec.12 Ljubljanski del spomenika je tudi sicer najbolj okrnjen, saj v obeh preostalih delih zbornika v besedilih skoraj ni vrzeli.
Drugi del - 16 listov - je leta 1856 (od posestnika Strelbickega) odkupil Atanasij F. Byčkov, takratni vodja Rokopisne zbirke Imperatorske javne knjižnice, in je danes shranjen v njeni naslednici - Ruski nacionalni knjižnici (PoccHucKaa Ha^HOHaflbHaa 6H6^HOTeKa) v Sankt Peterburgu (sign. Q. p. I. 72). Ruski del spomenika obsega dva polna sešitka - XVII. in XVIII. kvaternij - s štirimi besedili (dve Zlatoustovi besedi in dve cerkveni berili za 26. in 29. marec),13 od tega je prvo brez začetka (posledica vrzeli dveh zaključnih listov ljubljanskega XVI. sešitka), pri zadnjem besedilu pa njegov zaključek spada že v varšavski del.
jih je začel prepisovati 19. februarja, z delom pa končal 20. aprila 1840. Ne ve se, zakaj tega dela spomenika ni nikoli vrnil. Po Jagičevem mnenju, naj ne bi bila krivda samo na Kopitarjevi, ampak lahko kar na obeh straneh. Po Kopitarjevi smrti (1844) je bil prvi del zbornika leta 1845 skupaj s preostalo njegovo rokopisno zbirko prepeljan v Ljubljano - v last ljubljanske Licejske knjižnice, predhodnice današnje NUK (JAGlC 1910: 212-13; MOŠIN 1971: 46).
10	Vladimir Mošin (1971: 47) je sešitke v ljubljanskem delu natačneje opredelil. Ker sem pri pregledu originala prišla do nekaterih drugačnih zaključkov, navajam tu še svoje popravke:
Mošin: ternij + kvaternij (manjka list) + ternij + kvaternij + kvinternij (manjka list) + 5 kvaternijev + ternij + binij + 4 kvaterniji (zadnjemu manjkata 2 lista) = 116 listov.
Popravki: ternij + kvinternij (manjka list) + ternij + kvaternij + kvinternij (manjka list) + 5 kvaternijev + ternij + binij + 2 kvaternija + kvinternij (manjka list) + ternij (manjka list) = 118 listov.
11	[Sev 1, 31, 155, 167 in 255].
12	Po mnenju A. Marguliésa je enajsto besedilo za 13. marec (Mučenje sv. Sabina), naslednji dve (okrnjeni) besedili (Mučenje sv. Aleksandra in zgodba o vojaku) nista trdno vezani na določen dan v koledarju, štirinajsto (Žitje Pavla Preprostega) pa je namenjeno branju 19. marca ([KME III: 777-78] in MARGU-LIÉS 1927: 6-7). Po mnenju Sreznevskega je 18. marcu pripisano Žitje in dejanja sv. Anina Čudotvorca [Sev 543-70], ki je kot zadnje dodano na koncu varšavskega dela zbornika (MOŠIN 1971: 56). Tudi v Ohridskem prologu Nikolaja Velimiroviča [1928] je ta dan pripisan Aninu Čudotvorcu.
13	V spomeniku ni cerkvenih beril za 8., 27. in 28. marec. Po mnenju M. Capalda pri tem ne gre za izgubo listov, ampak za vpliv grških izvirnikov (CAPALDO 1980: 210; navedeno po: KME III: 778).
164
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Najobsežnejši del Supraseljskega zbornika - 151 listov - je danes shranjen v varšavski Nacionalni knjižnici (Biblioteka Narodowa) v posebni zbirki grofa Zamojske-ga (sign. BOZ 201), pred tem pa je doživljal burno zgodovino. Leta 1847 je M. K. Bo-brovski svojo knjižnico (v kateri je bil tudi tretji del Supraseljskega zbornika) prodal zbiratelju Wladyslawu Tr^bickemu (pod pogojem, da jo sam obdrži do konca svojega življenja), po smrti Tr^bickega pa je večino zbirke leta 1869 odkupil grof Zamojski. Zbornik je v knjižnici rodbine Zamojskih (Biblioteka Ordynacji Zamojskiej) ostal vse do 1939, ko je med drugo svetovno vojno izginil in veljal za uničenega.14 Nato pa se je skrivnostno pojavil leta 1962 v Ameriki, ko so ga v odkup ponudili Harvardski univerzitetni knjižnici in ga 1968 po nekajletnih tajnih dogovorih ponovno pripeljali nazaj v Varšavo v že omenjeno zbirko. Skupno obsega 19 sešitkov - od XIX. do XXXVII. kvaternija, od katerih samo poslednjemu primanjkuje sedmi list. Vsebinsko je varšavski del zbornika večinoma homiletičen; v njem je osemnajst hvalnic in pridig Janeza Zlatousta, po ena pridiga patriarha Fotija in arhiepiskopa Epifanija, poleg njih pa še pet žitij svetnikov (dve - za 30. in 31. marec - na začetku varšavskega dela in tri na koncu). V zadnjem besedilu je vrzel zaradi že omenjenega izgubljenega lista, nima pa niti zaključka, saj se s tem besedilom konča zadnji (285.) list zbornika.
Ljubljanski del Supraseljskega zbornika s svojo vsebino najbolje ponazarja osnovno vsebinsko opredelitev spomenika (menologij), saj je v njem sedemnajst cerkvenih beril (poleg ene pohvale in ene molitve) razvrščenih po dnevih od 4. do 24. marca.15 V sanktpeterburškem in varšavskem delu so po dnevih naslovljena samo še berila za 26. in 29.-31. marec; na koncu celotnega zbornika so za homiletičnim delom dodana še tri žitja, od tega je srednje besedilo namenjeno branju 7. marca (Žitje in mučeniška smrt Bazilija in Kapitona, mučenih v Hersonu), medtem ko sta preostali žitji (samo) po predvidevanjih pripisani 4. marcu (Žitje meniha Jakoba)16 in 18. marcu (Žitje in dejanja sv. Anina Cudotvorca)"
Vsebino ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika tako večinoma tvorijo žitja oz. življenjepisi svetnikov, v katerih je opisan samo "svetniški" del njihovega življenja:18 največkrat njihovi zadnji dnevi, ko so kljub nepredstavljivim mučenjem vse do svoje odrešujoče smrti globoko verovali v boga. Le redki so pri tem ostali pri življenju (npr. sv. Konon iz Bidane, sv. Izakij). Vsa »mučeniška« žitja so si vsebinsko precej podobna. Vsi trpeči kristjani s ponosom in z umirjenostjo sprejemajo grozovita mučenja vladajočih poganov: njihova telesa izžigajo, pretegujejo, pretepajo z razbeljenimi železnimi palicami, njihove krvaveče rane natirajo s soljo ..., še strašnejša pa je njihova smrt v ledeno mrzli vodi, v ognjenih zubljih, pod rabljevim zamahom
14	Zbornik so Nemci leta 1939 odpeljali v Berlin, vendar so ga dve leti kasneje po posredovanju poljskih knjižničarjev vrnili v varšavsko nacionalno knjižnico. Po vojni je izginil in obveljalo je prepričanje, da je zgorel med zatrtjem varšavske vstaje v jeseni 1944 (KASZLEJ 1997: 64).
15	Vmes so med beriloma za 13. marec in 19. marec vrzeli zaradi manjkajočih listov (ponovno glej op.
12).
16	[SJS I: 847-48] in VELIMIROVIC [1928].
17	[SJS I: 38] in VELIMIROVIC [1928] (glej še op. 12).
18	V žitjih ni opisano celotno življenje mučenikov-svetnikov; le pri nekaterih je na začetku besedila na kratko omenjeno njihovo zgledno in pobožno življenje v mladosti (npr. v Čudežih sv. Konona) ali njihovo predhodno grešno življenje v poganstvu (npr. v Mučenju sv. Trofima in Evkarpija).
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
165
... A vsi poslednje dejanje sprejemajo z zadovoljstvom, umirjenostjo, celo z vzhi-čenostjo, saj se jim obeta večno življenje v božjem kraljestvu. Velikokrat je v žitjih opisano tudi dogajanje po njihovi smrti, npr. svečane pogrebne slovesnosti (Žitje sv. Izakija), izkop umrlih mučenikov in njihov obredni pokop v krogu privržencev ali sezidava cerkve v njihov spomin (npr. Mučenje sv. Baziliska, Mučenje sv. Teodora, Konstantina ..., Mučenje štiridesetih svetih mučenikov). V Mučenju sv. Dometija in njegovih učencev je dogodkom po njegovi smrti namenjena kar polovica zgodbe: dve leti po mučenikovi smrti pride na samotno goro trgovec z dvema kamelama in po nesreči si ena izmed njiju zlomi nogo; a noga čudežno ozdravi, ko nesrečna žival stopi v dolbino, kjer je pokopan sv. Dometij ... Tudi sicer so v vseh žitjih glavna vsebinska premisa čudeži, neposredno povezani s prošnjami mučenikov, naj jim bog pomaga pri sprejemanju trpljenja (npr. Mučenje sv. Pavla in Julijane, ... sv. Baziliska, ... štiridesetih svetih mučenikov, ... sv. Aleksandra) ali pri dokazovanju božje premoči (Čudeži sv. Konona, Mučenje sv. Sabina, Žitje sv. Izakija, Mučeniška smrt sv. Artemona). Čudeži se dogajajo tudi po njihovi smrti (Mučenje sv. Teodora, Konstantina ...), ali pa so vzvod za sprejetje krščanske vere in kasnejšo globoko pripadnost bogu (Mučenje sv. Trofima in Evkarpija). V vseh žitjih se poudarja dejstvo, da je prav zaradi čudežnih ozdravitev, nerazložljivih uničenj poganskih templjev, nenadnih nesreč mučiteljev, pojavitev svetniških avreol nad glavami umrlih ... veliko nevernikov kljub preteči grozljivi usodi sprejelo krščansko vero. Žitja so polna prepričevanj in raznovrstnih obljub poganskih izpraševalcev, naj ujetniki vendarle opuste svojo vero in darujejo poganskim bogovom, in še daljših, včasih skoraj neskončnih, venomer ponavljajočih se razlag mučenikov, da je bog zanje samo eden in vsemogočni ter da se svoji veri ne bodo nikoli odrekli. Svoja prepričanja izrekajo pred in med mučenjem, neposredno pred smrtjo in v številnih nagovorih nevernikom. V Mučenju sv. Ko(n)drata in tistih, ki so bili z njim smo tovrstnih razgovorov z izmenjujočimi se mučenji deležni skozi celotno zgodbo in v različnih mestih Male Azije.
Dogajanje večine žitij je postavljeno v 3.-4. stoletje (po eno pa v 2. stoletje [Čudeži sv. Konona], na konec 5. oziroma na začetek 6. stoletja [Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža] in celo v 9. stoletje [Mučenje sv. Teodora, Konstantina ...]) ter na področja Male Azije (Turčija), Palestine, Egipta, današnje Tunizije, pa tudi v Rim. Samo pri enem žitju (Mučenje sv. Teodora, Konstantina ...) so mučitelji Saraceni (Arabci), ki se zaman naprezajo, da bi kristjani sprejeli islam, v vseh ostalih so njihovi nasprotniki poganski vladarji, ki so v prvih stoletjih našega štetja množično preganjali kristjane.
Od »mučeniških« žitij (v zborniku imenovanih m©h«nhk, m©k& ali cTp&cTb) se vsebinsko loči pet žitij (večinoma imenovanih wmtmk): Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža, v katerem je opisana zgodbica, ki ponazarja njegovo radodarnost in skrb za uboge; Žitje Pavla Preprostega z zgodbo o njegovem puščavniškem življenju in o njegovih sposobnostih izganjanja hudiča; Žitje sv. Izakija - preplet več zgodbic, ki so tudi zgodovinsko verodostojne (borba cesarja Valensa z Goti in njegova smrt, štiridesetletna prevlada arijanstva v Konstantinoplu, prvi carigrajski koncil itn.); Čudeži sv. Konona - z opisom mnogih njegovih čudežev; - zaključek zgodbe o vojaku, ki je po smrti doživel vrsto čudežev in prišel nazaj na svet. Omenjena žitja so vsebinsko raznovrstna in zaradi tega tudi zanimivejša od ostalih.
166
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Vsebina ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika (prvi del: do Mučenja sv. Sabina)19
1. (4. marec): 2(a). list I. kvaternija (prvi list manjka) - 1(a). list II. kvaternija [listi 1a-8a; Sev20 1[1]-15[15]]: Mučenje sv. Pavla in Julijane - zgodba o sv. Pavlu (stcsl. naBbAT, naoyAT, tudi nayAT; gr. nauXo~, lat. Paulus), ki je bil skupaj s svojo sestro Julijano (stcsl. umauahu, uoy-, oy-, tudi y-; gr. 'Ioulcavj, lat. Iuliana)21 umorjen v 3. stoletju v Ptolemaidi (Palestina) v času vladanja cesarja Avrelijana (stcsl. av^uahaht»; gr. Aupi.11i.xv0~, Aup7]11(.ocv0~, lat. Aurelianus);22
(začetka ni): (-)muuxt23 bo ott Bora kcb^- tboku bo goyuiu norniB^Ab np^ogoA^ gowu U go cTMpbTH- ... (sln. saj sva med tistimi, ki jih je Bog odrešil. Beda pa se bo tvoje duše polaščala vse do smrti ...);
zaključek: (...) u norpeBOui® MUj>bH^ ct pagocTU«- ^caj>bcTBOo«wToy roy HaweMoy
•C Xcoy Cb NHMb^« OT^Oy CAABA- KOyn'HO Cb CTUHMb A^Om' HuHA U npHCNO U
Bb b^kti B^KOMb amih <24 (sln. ... V miru in radosti so ju pokopali. Kraljuje nam Gospod naš Jezus Kristus; slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu zdaj, za vedno in na vekov veke. Amen).
Zgodba o mučeniku Pavlu, ki se je med cesarjevim obiskom v Ptolemaidi prekrižal in bil zato nemudoma zaprt v ječo. Ko je naslednji dan pred sodiščem pogumno izpovedal svojo vero, so ga kruto mučili. (Pričetek zgodbe v Supr.) Tedaj je njegova sestra Julijana javno obtožila cesarja, da je brezbožnež in tiran, pa so trpinčili še njo. Mučenika so pretepali z razbeljenimi palicami, ju po čeljustih udarjali s svinčenimi kroglami, žgali s svečami po celem telesu itn., vendar njunega prepričanja niso omajali. Njuno stoično prenašanje bolečin je spodbudilo tri vojake, da so se tudi sami izrekli za kristjane, čeprav so bili zaradi svojega dejanja tudi oni grobo kaznovani. Cesar je skušal Julijano celo premamiti z obljubo, da se bo poročil z njo, če se odreče Kristusu, vendar ga je zavrnila. Zato so jo po cesarjevem ukazu na javnem mestu izpostavili oskrunjenju, a tudi tam jo je bog zaščitil: angel je oslepil vse, ki so pohotno pritekli k njej. Vse to je prepričalo množice, da so začeli tudi sami slaviti boga, zato je cesar Avreli-jan ukazal, naj mučenika usmrtijo. Pavel in Julijana pa sta se tega razveselila in med potjo na morišče prepevala: ... cTnace na ott oci<j>bBbA«wTmxT nam - u
19	Vsebina drugega dela (besedila od Mučenja sv. Sabina pa do konca ljubljanskega dela zbornika) je objavljena v: Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitja svetnikov ... (glej op. 6). V članku so natančno predstaljene tudi različne izdaje celotnega zbornika.
20	Vladimir Mošin (1971: 50-56) navaja tudi Miklošičevo izdajo iz leta 1851. Sama podajam samo podatke (stran [Tr!tic"]) iz ponatisa izdaje Severjanova iz 1956 [Sev], s katero se povsem ujema tudi kasnejša izdaja Bolgarske akademije znanosti iz 1982 [Blg].
21	[SJS III: 1-2 in SJS I: 845].
22	Avrelijan - polno ime Lucij Domicij Avrelijan (lat. Lucius Domitius Aurelianus; 217-75), rimski cesar med leti 270-275 (rojen v okolici Sirmiuma - današnje Sremske Mitrovice). Po nemirnem obdobju vojskovanja cesarjev je vzpostavil enotnost države. Zgradil je 19 km dolg zid okoli Rima (Avrelijanovo obzidje). Za najvišjega boga je postavil sončnega boga (Sol invictus) [SJS I: 67; SVL I: 125].
23	[Blg 1: -miiu^t - zaključek oblike CTnACA-Miiu^T (sln. odrešenih)].
24	(...) nuna U npucHO U Bb B-fcKii B-fcKOMb amih •:• (sln. zdaj, za vedno in na vekov veke. Amen) - ustaljeno besedno zvezo, ki se skoraj vedno pojavlja na koncu besedil, v nadaljnje navajam kot [ust. b. z.], v opombah pa podajam morebiten različen zapis iste besedne zveze.
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
167
n6n&bmaawtaa n&k) nocpaMu- ... (sln. ... rešil si naju pred zatiralci in osramotil vse najine sovražnike ...).25
2. (5. marec): 1(a). list II. kvaternija - 5(a). list II. kvaternija [listi 8a-12a; Sev 15[18]-23[26]]: Mučenje sv. Baziliska - zgodba o sv. Bazilisku (stcsl. b&cmamcic&, B&cMAbcicT»; gr. BamMoKog, lat. Basiliscus),"26 mučenem in umorjenem za časa cesarja Maksimijana;27 začetek: M^c®^ MapTa bt geHb- m©v«nhk cTaaro BacuAucKa •:• bt to Bp^M® ^capbcTBoBaBTUio^1 Ma^MMH^H^* npuge np^M^NbNHK^ bt ac'i<Aunuwga M^cTO-uht Bo-Boga MMCNCMb arpuna- ... (sln. Meseca marca, petega dne. Mučenje svetega Baziliska. V času vladanja cesarja Maksimijana je v mesto prefekta Asklepioda28 prišel njegov naslednik, vojvoda Agripa29 .); zaključek: (...) BUBaKRTT vo^geca MNora Na m^ct^ ToMb- u Bbcu HacAawga«;wTeu c® vo^gecr- cAaB®TT» ot'^ u cHa u cTaaro g^a- [ust. b. z.]30 (sln. ... Mnogi čudeži se dogajajo na tem mestu in vsi, ki so deležni teh čudes, slavijo Očeta in Sina in Svetega Duha, zdaj ...). Sv. Bazilisk je bil zaradi svojega verskega prepričanja precej časa zaprt v ječi, kjer se mu je oglasil sam Jezus Kristus. Potolažil ga je, da bo med mučeniško smrtjo ob njem, še zadnjič pa naj se poslovi od svoje družine. Ko je v glavno mesto Ponta, v Amazejo,31 prišel Asklepiodov namestnik Agripa, je ukazal, naj sv. Baziliska pripeljejo v Komano,32 na poti pa naj ga mučijo in pretepajo. Tako so mu izdelali čevlje, v katere so vtaknili žeblje, pretepali so ga in vsa zemlja je bila napita z njegovo krvjo. Med potjo se je zgodila vrsta čudežev (ozelenelo je suho drevo, vsi, ki so se ga dotaknili, so ozdraveli .) in mnogi so začeli verjeti v boga. Zato so ga rešili spon: tedaj se je z gore spustila čreda volov in se mu poklonila. Ko so sv. Baziliska pripeljali v Apolonovo svetišče in od njega zahtevali, naj daruje poganskemu bogu, je prosil Jezusa Kristusa, naj uniči brezčutnega in gluhega malika. Pa je z nebes švignil ogenj in zažgal pogansko svetišče. Prestrašeni Agripa je to dejanje pripisal čarovništvu sv. Baziliska, zato je ukazal, naj mu odsečejo glavo in njegovo telo vržejo v reko. Kasneje so kristjani od krvnika odkupili mučenikovo telo in v njegov spomin sezidali cerkev.33
25	Godujeta 4. marca (na Vzhodu) oziroma 17. avgusta (tako na Vzhodu kot Zahodu). Glej še: VELIMIROVIC [1928] in http://days.pravoslavie.ru/Life/life564.htm.
26	[SJS I: 169].
27	Avrelij Valerij Maksimijan (lat. Aurelius Valerius Maximianus; 250-310) - rimski cesar v letih 286-305. Odbil je vdor germanskih plemen v Galijo, organiziral pohode na desni breg Rena, večkrat se je bojeval v Afriki, kjer je preganjal kristjane [SVL II: 523; ODB II: 1321].
28	Stcsl. acKAMnuogT; gr. 'AoKAtfmodorog, lat. Asclepiodotus - v času cesarja Maksimijana prefekt v Pontu (stcsl. noN7>T7>; gr. ndvrog, lat. Pontus) - v deželi v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo [SJS I: 58 in SJS III: 164].
29	Stcsl. arpuna, arpunTna ali arpunT; gr. 'AyQinnag, lat. Agrippa - Asklepiodov naslednik v Pontu [SJS I: 14].
30	V zapisu: huhs H npucHo H Bb b-sku b-skomt aMu •:•
31	Stcsl. aMacua; gr. 'A^aseca, lat. Amasea [SJS I: 29].
32	Stcsl. KoMaHa; gr. Ta Kopava rtfg Kannadoxiag, kasneje Cataonia, lat. Comana Cataoniae, pogosteje imenovana gr. Kopava Xgvo^, lat. Comana Chryse - mesto v kapadoški Kataoniji [SJS II: 43].
33	Na Vzhodu in Zahodu goduje 3. marca oziroma 22. maja [SJS I: 169]. Glej še: VELIMIROVIC [1928].
168
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
3. (6. marec):34 5(a). list II. kvaternija - III. kvaternij (4. in 5. list manjkata) - 6(b). list IV. kvaternija [listi 12a-27b; Sev 23[28]-54[3]]: Čudeži sv. Konona - zgodba o sv. Kononu (stcsl. konona; gr. Kovmv, Kmvmv, lat. Conon),35 mučeniku iz Isavrije36 v 2. stoletju - v obdobju svetih apostolov; začetek: m^ca^ MapTa Bb s gbNb v^goTBop«NH^ cTaarO KONOHi uwe bk ucaBprn •:• Bb	ctuh^k anOCTOAK- -rga caobo^ BO^bCTBa h BKnAKmiTeNHfo
oO|c'MowTj>eNHre yaob^komk nj>onoB^ga'me ca ... (sln. Meseca marca, šestega dne. Čudeži svetega Konona v Isavriji. V času svetih apostolov, ko se je ljudem oznanjala božja previdnost glede besed božanstvo in utelešenje ...); prekinitev: zaradi manjkajočih 4. in 5. strani se besedilo prekine na koncu strani [Sev 36[29]] z besedami: ... BuguTe ko- c©ti samu bo^h- ... (sln. ... vidite, kakšni so vaši bogovi ...) in se ponovno začne s stranjo [Sev 37[1]] z besedami: ... (nk nj>^Brn)Baax©37 NovgAmTe rero- h ck mnoto« No^ge« noBegom® h- ... (sln. ... vendar so ostali in ga nadlegovali. Nato so ga prisilno odpeljali ...);
zaključek: (...) hhk'to^« mo^«tk ucnoB^gaTH ^AO^m^TBOo^miTOo o tomk Boro^-TOMO bo XpKCTOBH H BO^ Na^ieMO^" CAaBa CK OT^eMb h CK CTUHMb A^OMb38 [ust. b. z.]39 (sln. ... nihče namreč ne more o tem izpovedati pričuječemu Bogu. Slava Kristusu in Bogu našemu. Z Očetom in s Svetim Duhom, zdaj ...). Zgodba o sv. Kononu iz Bidane, ki sta ga starša Nestor in Nada poročila z dekletom po imenu Ana, ker nista vedela, da se je posvetil bogu. Krstil ga je sam nadangel Mihael, ki je tudi kasneje venomer bedel nad njim. Po poroki je svojo ženo in starša prepričal, da so se tudi oni spreobrnili in z ženo sta v čistosti živela kot brat in sestra. Po njeni zgodnji smrti (in izgubi staršev) je ostal sam in se povsem umaknil iz posvetnega življenja. Nekoč so ob veliki noči pripravili praznovanje v čast bogu Apolonu. Zbralo se je veliko mož in žena iz Isavrije, ki so želeli darovati. Tedaj je k njim pristopil sv. Konon in jih začel prepričevati, naj opuste grešnega boga in se zaobljubijo resničnemu vsemogočnemu bogu. Niso mu verjeli in so se jezili nanj: »Kako nas lahko prepričuješ, da obstaja Bog, večji od našega, ki ga častimo? ... Pokaži nam vsaj eno znamenje, pa bomo verjeli njemu in tebi.« Sv. Konon pa jim je odvrnil: »Pojdimo torej vsi na kraj vašega obreda. Pojdite naprej, jaz, starec, vam sledim. In dajmo drug drugemu besedo. Kdor prvi pride, tega Bog je vladar, medtem ko naj Bog tistega, ki zadnji pride, sprejme kazen resničnega Boga.« Pogani so videli, kako star je in onemogel, pa so brili norce iz njega. Sami so poleg tega imeli tudi konje. Sv. Konon pa je pričel moliti in s pomočjo nadangela Mihaela je zlahka prišel na cilj. Ko pa tekmeci niso in niso prišli za njim, se je moral vrniti. Utrujeni so mu povedali, da se niso uspeli niti za ped premakniti z mesta, in ga prosili, naj
34	Po Velimirovicu [1928] goduje 5. marca.
35	[SJS II: 45].
36	Stcsl. HcaBpua, Hcavpua; gr. ' Iaavgia, lat. Isauria - ozemlje v Mali Aziji [SJS I: 788].
37	[Blg 37].
38	... ck OT'M,eM7> H ck ctuhmk axom7> ... - pri vseh treh oblikah orodnika ednine je z zdrgnjenjem vodoravne črtice iz velarnega redukcijskega vokala nastal palatalni in s tem tudi pravilna oblika sklona: ... ck OT'M,eMb H ck CrauMb g^OMb ... [Sev 54].
39	V zapisu: nuns H npHCHO H Bb b-sku b-skomk aMHHK •:•
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
169
jim pomaga priti pravočasno k obredu. Tako so skupaj odšli na pot. Ko so prispeli v mesto, jim je dejal: »Dali ste besedo; dovolite mi, da kaznujem vašega Boga.« Oni pa so mu odgovorili, da so sami krivi, ker niso zmogli priti na dogovorjeno mesto, in ne njihov bog. Ko je sv. Konon uvidel, da še vedno verjujejo v napačnega boga, je stekel k njihovemu maliku in rekel: »Jezus Kristus ti ukazuje, da sestopiš.« In vsi so odre-veneli, ko se je malik resnično zvrnil s svojega podložka. Sv. Konon pa je zakričal: »Povej nam, kdo je Bog, ti ali tisti, o komer jaz govorim!« In kamniti bog je k nebu povzdignil roke in s človeškim glasom priznal: »Samo en Bog je - tisti, o katerem ti govoriš.« Tedaj se je večina prisotnih krstila, preostali pa se še niso hoteli ločiti od svojega malika in so hoteli sv. Konona ponovno preizkusiti: prosili so ga, naj iz jame izžene strašnega zlodeja. Ko so ga peljali do jame, so mu vsi ljudje sledili in trepetali, kaj se bo zgodilo. Sv. Konon pa je zaklical: »Ne bojte se! Zdaj boste videli konec.« Stopil je na skalno razpoko in zaklical zlodeju, naj se prikaže. Tedaj se je ta v strahu prikazal iz razpoke - kot starka z iznakaženim telesom. Konon mu je ukazal, naj odide in se nikoli več ne vrne. Ljudje so sv. Kononu naposled dokončno verjeli (tu se zgodba v Supr. prekine - manjkata dva lista). Zgodbo nadaljujejo raznovrstni čudeži sv. Konona, ki so mnoge spodbudili, da so sprejeli krščansko vero. Med enim izmed preganjanj kristjanov so ga ujeli in kruto mučili, a so ga verniki uspeli rešiti in z njegovo krvjo so se mazali bolni ter ozdraveli. V svojem domu je do svoje naravne smrti preživel še dve leti.
4. (7. marec):40 6(b). list IV. kvaternija - 5(b). list V. kvaternija [listi 27b-34b; Sev 54[5]-68[20]]: Mučenje sv. Teodora, Kostantina, Teofila, Kalista, Bazoja in njihovega spremstva - zgodba o mučenikih Teodoru (stcsl. »eogopi, Teogopi; gr. &eodmpog, lat. Theodorus), Konstatinu (stcsl. konct&ntmnt», koct&ntmn^; gr. Kojvrnavzivog, lat. Constantinus), Teofilu (stcsl. »eo^HAi, Teo^HAi; gr. ©so^iAog, lat. Theophilus), Kalistu (stcsl. ic&amcto; gr. KdAliovog, lat. Calli-stus), Bazoju (stcsl. Bacou; gr. Baaaonq, Baaonq, Baam^g, lat. Bassoes),41 ki so jih skupaj s preostalimi sedemintridesetimi sotrpini leta 838 zajeli Saraceni v Amoriji42 in po sedmih letih usmrtili;
začetek: m^ca^ MapTa -3/ m©v«nhk ctuh^i h CAaBiHiu^i HoBoaBbmiHT^i ca
M©Y€NMKT»' »eWgopa- KoCTaHTHHa- »«W^MA&- K&AMCT&- BaCoa- H gpO^WHH1l H^' <
Na M©v«NHVbCK^a CTpacTH peve- ak>bawthhmi M©YeHHicii ga npocTbpeMi ca ... (sln. Meseca marca, sedmega (dne). Mučenje svetih in slavnih novih mučeni-kov Teodora, Kostantina, Teofila, Kalista, Bazoja in njihovega spremstva. Ob njihovi mučeniški smrti je vsem tistim, ki so jih imeli radi, rekel: »Povzdignimo se ...);
zaključek: (...) moahth Haci pagu n« np^CTauTe- ga h mu noA^viM^ B^YbH©«k ^u^Nb o ucfe rH NameMi-	CAaBa ci oT^eMb h ci cTiHMb g^oMb- [ust. b. z.]43
40	Po Velimirovicu [1928] godujejo 6. marca.
41	[SJS I: 169-70, SJS II: 7 in 45-46, SJS IV: 1031-32 in 1036].
42	Amorium (stcsl. aMopua; gr. 'Am-cogiov, lat. Amorium [SJS I: 32]) - drugo največje mesto v bizantinskem cesarstvu in verjetno najpomembnejše v takratni Mali Aziji (v Frigiji, v osrednjem delu Anatolije - danes del Turčije).
43	V zapisu: Nima H npHCHo H Bb b-sku b-skomi &mhh •:•
170
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
(sln. ... ne prenehajte moliti - zaradi nas, da bomo lahko tudi mi od Jezusa Kristusa, našega Gospoda, prejeli večno življenje. Slava njemu z Očetom in s Svetim Duhom, zdaj ...).
Leta 838 je bizantinski cesar Teofil44 izgubil bitko proti Saracenom (Arabcem) pri Amoriji in sovražniki so uspeli z izdajalčevo pomočjo po skoraj dvomesečnem obleganju zavzeti mesto. Pri tem so krajevno stolnico zažgali skupaj z vodilnimi meščani, ki so se zatekli vanjo, mesto pa popolnoma zravnali z zemljo (... Bbcb^A« cbMpbTb Bbcb^g« nevaAb- Bbcb^ge nAavb Bbcb^ge Bi^g^aHU^- Bbcb^ge koa«nh^ BbCb^A« KpbBH- Bbcb^A« cAb^&l H H^cTT» KTO MHA^A- H H^cTT» k't0 MHAOcp^A^A- ...;
sln. ... povsod smrt, povsod žalost, jok in vzdihovanje, povsod ubijanje in kri, povsod same solze, in nikogar ni, da bi sočustvoval, in nikogar, da bi žaloval ...; [Sev 57[6-10]]). S seboj v Samarro45 so odpeljali samo dvainštirideset uglednih meščanov, ki so jih po sedmih letih neuspešnih naprezanj, da bi sprejeli islam, usmrtili, njihova trupla pa zmetali v Evfrat. Pred smrtjo jim je kalif46 obljubljal razkošno življenje, vendar se niso hoteli spreobrniti, razen enega, ki se je odrekel krščanski veri. Vseeno pa so tudi njega umorili, saj so bili prepričani, da bo (tako kot svojo) zlahka zavrgel tudi njihovo vero. Ko so njegovo telo vrgli v reko, je potonilo, medtem ko so ostala trupla kristjanov lebdela na vodi v opomin vsem Arabcem. Pri tem so se njihove odsekane glave združile s telesi in kristjani so jih kasneje potegnili iz vode ter pokopali. Še tisočetje kasneje se žrtev v pravoslavni cerkvi spominjajo kot dvainštirideset mučencev iz Amorije.47
5. (9. marec): 5(b). list V. kvaternija - [8. list XII. kvaternija (list 38a-b)]48 - 4(a). list VI. kvaternija [listi 34b-37b, 39a-42a; Sev 68[22]-81[27]]:49 Mučenje štiridesetih svetih mučenikov - zgodba o vojakih - kristjanih,50 ki so jih leta 320 okrutno
44	Stcsl. «eo^HA7>, Teo^HA7>; gr. 0£o@ihog, lat. Theophilos (812/813-842) - bizantinski cesar v letih 829-842 [SJS IV: 1036; ODB III: 2066].
45	Samarra - mesto v Iraku, približno 124 km severno od Bagdada.
46	Stcsl. &MeMo^j>MNHH ali &MeM0^j>MHHN7>; gr. dm£movQmvtfi, lat. chalifus [SJS I: 30-31].
47	Zgodbo o njihovi smrti naj bi kmalu po dogajanju napisal menih Euodios [ODB II: 800-01]. Glej še: http://www. losttothewest.com/?p=37.
48	List 38"-b ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika je v originalu napačno uvezan pred VI. kvater-nij. Dejansko je to 8. (zadnji) list XII. kvaternija; na pravo mesto je vključen v izdajah [Sev] in [Blg], zato je med omenjenima knjižnima in digitalizirano izdajo NUK (ki sledi originalu) prišlo od 75. strani dalje v številčenju do razlike dveh strani. Po Mošinovem mnenju (1971: 51) Miklošič te napake, ki je nastala že pri Kopitarjevem prepisu (str. 83-84), ni opazil in je trajno ostala v razvrstitvi listov originala (v njem se zgodba o štiridesetih mučenikih konča na str. 83 in ne na 81 kot v [Sev] in [Blg]). Številčenje besedila se med izdajama [Sev] in [Blg] na eni strani ter originalom (oz. digitalizirano izdajo NUK) na drugi ponovno uskladi z 89. listom oz. s stranjo 177. Napačno vstavljeni list se prične z besedilom: H pene k hhmt> rA&roAA-no^ijvfcTe soroMi- ... (sln. ... in jim rekel: »Darujte Bogovom ...; 38" [Sev 175[1]]) in konča: ... TepeHTHH pene- np-fcAbWT&-WH c® He B-fcgn noAb^bH&a th- ... (sln. ... Terentij je rekel: motiš se, ker ne veš, da so to samo uporabne stvari ...; 38b [Sev 176p0]]). O tem glej še: Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem ... (op. 6).
49	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 68-83.
50	Njihova imena so v besedilu navedena na listu 35a oziroma na strani [Sev 69[6-17]], npr. goMeTHi&Hi,
hcu^hh, ^M&pargi, MeAHTOHi, UpaKAHH, &Aes&H'Ap7>, euTu^UH ...
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
171
usmrtili v bližini mesta Sebasteja (stcsl. ccb&ctm^; gr. Zsfiacrzsm, lat. Sebastea ali Sebasteia);51
začetek:	MapTa b^ » gbNb m©v«nhk ctuiu^ m©v«nhk^ m- uwe b^
C«BaCTHH M©V«NH BU^® < Bb A^T^^ AHKHNHBi Upa- B^amC rONeNHN B6AHK0
Na KpbcTH^Nu- ...52 (sln. Meseca marca, devetega dne. Mučenje štiridesetih svetih mučenikov. V obdobju cesarja Licinija so množično preganjali kristjane ...);
zaključek: (...) np^gam® we cboa	rocnogeBu- np^ge "353 gbNb MapTa- npu
AHKHNHH CaMOBAaCTbl^u- NaM U^CapbCTB8««mT^ rO^ NamieMO^1 u Sov1 u cnc^- u
BAagti^ NameM^ ic ^co^- KMO^e kct^ CAaBa u gp^aBa u vecTb- [ust. b. z.]54 (sln. ... navsezgodaj devetega marca, za časa Licinija samodržca, so predali svoje duše našemu Gospodu, ki nam kraljuje, Bogu odrešitelju in našemu vladarju Jezusu Kristusu. Njemu slava, oblast in čast, zdaj ...).
Leta 313 je cesar Konstantin I. Veliki55 v zahodnem delu cesarstva razglasil versko toleranco med pogani in kristjani, medtem ko je njegov sovladar Licinij56 v svojem vzhodnem delu cesarstva po letu 316 še nadaljeval s preganjanjem kristjanov. Tako je eden izmed njegovih vojskovodij Agrikolaj,57 fanatičen zagovornik poganstva, leta 320 zaprl skupino štiridesetih hrabrih vojakov iz Kapadokije:58 ker niso hoteli niti po prepričevanju vojskovodje59 žrtvovati poganskim bogovom in so se javno izrekli za kristjane, so jih najprej udarjali s kamni po obrazih (ko je vojskovodja hotel vreči v enega izmed njih kamen, se je ta obrnil in njemu samemu izmaličil obraz), nato pa
51	Danes Sivas - glavno mesto turške province Sivas, v široki dolini reke Kizil [SJS IV: 50].
52	Zgodbo o štiridesetih svetih mučenikih najdemo npr. tudi v ruskem TopxecmeeHHUK-u iz druge polovice 15. stoletja (MocKOBCKaa rocygapcTBeHHaa 6H6moTeKa, HaynHO-Hcc^egoBaTe^tcKHM OTge^ pyKonHcen /HHOP/, sign. O. 152). [TopxecraeHHHK - eden izmed staroruskih koledarskih zbornikov, zelo priljubljen spomenik ruske literature od konca 14. do 17. stoletja. V njem so bila tako prevedena kot izvirna dela, ki so jih brali med bogoslužjem v poduk verujočim: pridige, povesti o cerkvenih praznikih in žitja najbolj cenjenih svetnikov, razporejena po določenem redu, ponavadi po dnevih od 1. septembra do konca avgusta.] Začetek besedila v ruskem spomeniku: Mira Mapma • Bi •»• ge • mhnLc emu mo^hcnmkt» • m • H»e b ceBacmHH mhnLi cH sa™ w •:• Bi BpeMeHa AHKUHua M,j>a- s-fc roHeme BeAie Ha xpmhaHU ...
53	Verjetno napaka v zapisu: na mestu črke 3 = 7 je v grškem originalu J = 9 [Blg 81], kar je pravilno slovansko cir. » — ta črka oz. številčna vrednost je uporabljena tudi v naslovu tega besedila (praznik 9. marca v vzhodnem in 10. marca v zahodnem obredju).
54	V zapisu: nunb h npucHO U Bh b-sku B-fcKOMt, aMHHi •:•
55	Polno ime: Flavius Valerius Aurelius Constantinus Augustus (Niš, 273 ali 285-337). Konstantin Veliki (stcsl. KONCTaNTHNi, KOCTaNTHNi; gr. Kwvaravrtvog, lat. Constantinus Magnus) je bil rimski cesar v letih 306-337 [SJS II: 45]. Skupaj z Licinijem je leta 313 v Milanu izdal tolerančni edikt, s katerim je bila kristjanom podeljena verska svoboda. Od leta 324, ko je zavladal sam, je postalo krščanstvo prednostna religija. Prizadeval si je, da bi postalo državna religija, on sam pa kot Kristusov namestnik državni in cerkveni poglavar (cezaropapizem). Sklical je prvi nicejski koncil 325, na katerem je bila sprejeta nicejska veroizpoved in je bil rešen spor med Atanazijem iz Aleksandrije in Arijem v prid prvega. Da bi odpravil republikanska in poganska izročila Rima, je 330 ustanovil novo prestolnico Konstantinopel [SRL: 596-97; SVL II: 318].
56	Polno ime: Valerius Licinianus Licinius (263-325), gr. Aixiviog, stcsl. ahkhnhh [SJS II: 121].
57	Stcsl. arpHKOAau; gr. ' AygixoXaog, lat. Agricolaus [SJS I: 14].
58	Kapadokija - področje v osrednji Turčiji; ang. Cappadocia, tur. Kapadokya iz gr. KannaSoKia (stcsl. KanagoKHa; lat. Cappadocia [SJS II: 12]).
59	Stcsl. g^fii, A^K'ci; gr. dov£, lat. dux [SJS I: 529].
172
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
so jih v bližnjem jezeru v ledeno mrzli noči gole izpostavili mrazu in ledu. Nedaleč stran pa so segreli in osvetlili kopališče, da bi kristjane mamilo in bi se hitreje in lažje odrekli svoji veri. Ko eden izmed vojakov resnično ni zdržal silnega mraza in se je zatekel v kopališče, je na pragu toplega zatočišča onemogel umrl. Kmalu zatem se je po njihovi predani molitvi voda v jezeru nenadoma čudežno otoplila, led se je stalil, nad glave trpečih pa se je z neba spustilo devetintrideset avreol. Ko je to videl eden izmed stražarjev - Aglaj,60 je med mučeniki zapolnil izpraznjeno mesto umrlega mučenca, se izrekel za kristjana in prejel zadnjo - štirideseto - avreolo. Zjutraj so umrle zažgali na grmadi. Pustili so samo najmlajšega vojaka Melita,61 ki je tedaj še živel, vendar ga je nato njegova lastna mati sama odnesla za ostalimi in umrlega položila na grmado. Njihov pepel in preostale kosti so stresli v reko, da jih kristjani ne bi mogli odnesti. Čez tri dni so se mučeniki prikazali v sanjah sv. Petru, škofu v Sebasteji, ki je nato ponoči z verniki prišel na breg. Tedaj so kosti mučenikov v vodi čudežno zasijale; pobrali so jih iz vode in jih z velikimi častmi pokopali.62
6.	4(a). list VI. kvaternija - 4(a). list VII. kvaternija [listi 42a-50a; Sev 81[30]-97[21]]:63 Pohvala štiridesetim mučenikom sv. Bazilija Velikega (stcsl.
bachahh, B&CMAL»; gr. BarnAeiog, BaaiXsvq, lat. Basilius, Basileus);64 začetek: CTaaro bachA-e ap^HerinA KecApHA icanagoicmcic^iA- no^BAAA o m m©-veNH^^" 0 m©v«nhvh n&MATM- kako e&iTocTt.	awbawtmtm7» m©v«nhkw-
... (sln. Hvalnica štiridesetim mučenikom svetega Bazilija, nadškofa Cezareje65 v Kapadokiji. V spomin na njihovo mučeniško smrt; da bo tistim, ki jih občudujejo, zadoščeno ...); zaključek: (...) kan© nos^g© BbCH BAAr©« B^p© Bb^gBHrornA" regiN^M^ h B^Nb^eMTi- np&Bgn o~yKj>ACMWA CA" o iVfc rU MimcMi"	caaba h
gp^^ABA" Bb b^ic&i B^KoMb amun (sln. ... Z eno samo zmago so dobro vero povzdignili in z enim samim vencem pravice so se ozaljšali. Z Jezusom Kristusom, našim Gospodom. Njemu slava in oblast, na vekov veke. Amen).
7.	(10. marec): 4(a). list VII. kvaternija - 7(a). list VIII. kvaternija [listi 50a-61a; Sev 97[24]-119[13]]:66 Mučenje sv. Ko(n)drata in tistih, ki so bili z njim (stcsl.
KoNgpATT», KogpATT»; gr. Kodpazog, lat. Condratus, Codratus, Quadratus),61 mučenem in umorjenem za časa cesarjev Decija Trajana (stcsl. geKUu; gr.
60	Stcsl. arA&HH; gr. ' AyXaiog, lat. Aglaios [SJS I: 13].
61	Stcsl. MeAHToNT., MeAHT7>; gr. MeXitwv, lat. Meliton [SJS II: 202].
62	Glej še: [ODB II: 799-800] in VELIMIROVIC [1928].
63	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 83-99.
64	Bazilij Veliki - lat. Basilius Magnus, gr. Baaiteiog o Migat; (okoli 329-379), tudi Bazilij iz Cezareje - je bil pomemben teolog in (nad)škof v Cezareji (Cesarea) v Kapadokiji. Je začetnik meniške tradicije (bazilijanci) v vzhodnem krščanstvu. Reformiral je liturgijo, pisal homilije, dogmatične in asketske spise. Bojeval se je proti arijanstvu [SJS I: 168-69 in SRL: 109].
65	Stcsl. Kec&pHa; gr. KaiaagEia, lat. Caesarea - mesto v Kapadokiji, danes Kayseri v Turčiji [SJS II:
21].
66	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 99-121.
67	[SJS II: 44].
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem	173
AsKiog, lat. Decius)68 in Valerijana (stcsl. o^aAepH^Hi; gr. Ovallspiavog, lat. Valerianus);669
začetek: M^ca^ MapTa bi i M©iia CTaaro icogpaTa h uwe Cb Humi •:• Oti MHori h pa^AuveHi rpagi- no^mmiTeHoMi B^BimeMi KpbCTHfoHoMi- Bb Bp^MeHa geKHfc ^pa h o~y&Aej>HfoN&- h BegoMoMi BHBimcMi Bb hhkomhahhckuh rpagi By»HHHA-... (sln. Meseca marca, desetega (dne). Mučenje svetega Kodrata in tistih, ki so bili z njim. V času cesarjev Decija in Valerijana, ko so v več mestih zajeli kristjane in jih odpeljali v Nikomedijo70 v Bitiniji ...);
zaključek: (...) bi goBp^ HcnoB^gaHHH- o~yc^YeHi bucti- Na ca&b© h ^BaA© ^C^ boto^ NameM^- [ust. b. z.]71 (sln. ... medtem ko se je goreče izpovedoval, so mu odsekali glavo. V slavo in hvalo Kristusu, našemu Bogu, zdaj ...).
Zgodba o sv. Kodratu Nikomedijskem72 je dolga, a preprosta. V času cesarjev Decija in Valerijana so se mnogi kristjani zatekli v gore ali pa so zbežali iz mest na podeželje. Najpogumnejši pa so ostali in odkrito slavili boga. Med njimi je bil tudi sv. Kodrat, plemič in bogataš, ki je z zlatom podkupoval stražarje, da je lahko zaprtim kristjanom prinašal hrano in najnujnejše ter jih spodbujal v veri. Ko je namestnik province v Nikomediji ukazal, naj mu pripeljejo zajete kristjane, od njih pa zahteval, naj mu povedo svoje ime, položaj in od kod prihajajo, so le-ti molčali. Takrat se je za njimi oglasil sv. Kodrat in na ves glas zakričal: »Kristjani smo, tako nam je ime ., služimo Gospodu Jezusu Kristusu in nebeški Jeruzalem je naše mesto.« Sledili so dolgi, mučni pogovori in prepričevanja v različnih krajih (npr. v Nikomediji, Niceji,73
68	Decij - polno ime Gaj Mesij Kvint Trajan (lat. Caius Messius Quintus Traianus Decius; okoli 195251) - je bil prvi rimski cesar ilirskega porekla (249-251). Bil je vrhovni poveljnik Panonije in Mezije, ki so ga ilirske enote leta 249 oklicale za cesarja proti Filipu Arabcu. V letih 250-251 je ukazal sistematično preganjanje kristjanov po vsej državi. Umrl je, skupaj s svojim sinom Herenijem, 1. julija 251 v bitki proti Gotom pri Abritu v Meziji [SJS I: 47; SVL I: 386].
69	Publius Licinius Valerianus (pred 200 - 260 ali 264) - rimski cesar med leti 253-260 [SJS IV: 572-73, SVL III: 733].
70	Stcsl. HHKoMHgHHCKi rpagi tudi nukomnah^; gr. NiKom^deia, lat. Nicomedia - mesto v rimski provinci Bitiniji (stcsl. BH»yHHa; gr. BiBvvia, lat. Bithynia) v Mali Aziji [SJS II: 430; SJS I: 195].
71	V zapisu: huns H npHCHo H Bi b-sku b-skomi •:•
72	V [SJS II: 44-45] je zgodba o sv. Kodratu napačno pripisana sv. Kodratu Korintskemu (oba - Kodrat Korintski in Kodrat Nikomedijski - po Ohidskem prologu godujeta 10. marca; VELIMIROVIC [1928]). Da je to dejansko žitje sv. Kodrata Nikomedijskega pričajo sami podatki v povesti: a) omenjeno je mesto Nikomedija [Sev 97[29-30]] in ne Korint; b) v legendi sta omenjena dva cesarja Decij in Valerijan: za časa prvega je bil mučen in usmrčen sv. Kodrat Korintski, pri drugem Kodrat Nikomedijski; c) zgodba v Supr. se ne ujema z legendo o Kodratu Korintskem. V potrditev domneve navajam iz Ohridskega prologa še legendo o sv. Kodratu Korintskem:
Sv. Kodrat Korintski se je rodil v gozdu in po materini smrti rasel v naravi, v osamljenosti. Kristjani verjamejo, da mu je bog z oblakov poslal sladko roso na usta. Ko mu je bilo dvanajst let, je odšel v mesto, se izučil lekarstva in zdravil ljudi z naravnimi leki, še uspešneje pa z molitvijo. V času cesarja Decija Trajana so ga leta 250 med novim preganjanjem kristjanov zaprli v ječo, kjer so se mu pridružili prijatelji (Kiprijan, Dionizij, Anekt, Pavel in Kriskent). Šestorico so nato vlekli po ulicah Korinta, kjer so jih brezbožneži kamenjali in nazadnje z meči usmrtili. Na kraju njihove smrti je nastal izvir vode, ki še danes nosi Kodratovo ime (VELIMIROVIC [1928]).
73	Niceja (stcsl. nukcmckuh rpagi, tudi HMicea; gr. NKaia, lat. Nicaea [SJS II: 428-29]) - antično mesto v Bitiniji v Mali Aziji, blizu današnjega mesta Iznik v Turčiji. V Niceji sta bila dva koncila (nicejski 325 in vesoljni 787) ter sedež carigrajskega patriarha [SVL II: 727].
174
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Apameji,74 Cesariji,75 Helespontu76), katerim so po pričakovanju sledila groba mučenja. Sv. Kodrat je vsa pogumno prenesel (... BuaTe BuaTe- nAbTu o~yBo naicocTu Teopurnu- a gw® n« ep^gurnu ...; sln. ... udarjajte, udarjajte! Telesu prizadevaš bolečino, duše pa ne moreš raniti ... [Sev 113[14-16]]) in ostal do svoje mučeniške smrti neomajen v prepričanju, da je kristjan, da je bog samo eden in smo pred njim vsi enaki.
8. (11. marec): 7(a). list VIII. kvaternija - 1(b). list IX. kvaternija [listi 61a-63b; Sev 119[15]-124[5]]:77 Žitje Gregorija, rimskega papeža78 (stcsl. rpuropun; gr. rpnyopiog, lat. Gregorius);19 začetek: m^ca^ MapTa bt a'i- jkhthk rpuropa nanii p^M^cKaro •:• [^Aa^eHiiu rpuropuiM-nocTaBKN^ buctt naTj)Hapx^- cTfcu bsmm i^vticbu puMbCT^u- ... (sln. Meseca marca, enajstega (dne): Žitje Gregorija, rimskega papeža. Blaženi Gregorij je bil postavljen za patriarha svete božje rimske cerkve .); zaključek: (...) njm>ucTbiA pagu MaTepe wro ctua Boropogu^- iak° tomo^ nogoBaaTT cAaBa vecTb u noicAaHaHure- [ust. b. z.]80 (sln. ... Zaradi njegove prečiste matere, svete bogorodice, mu pristoji slava, čast in poklon, zdaj ...). Ko je bil blaženi Gregorij še menih v samostanu sv. apostola Andreja,81 je k njemu prišel berač in ga prosil vbogajme. Sv. Gregorij je bil revežem zelo naklonjen in je svojemu slugi takoj ukazal, naj mu da šest zlatnikov. A beraču to ni bilo dovolj, zato je prišel k sv. Gregoriju še dvakrat prosit. In ker je denarja zmanjkalo, je tretjič vbogajme prejel srebrno posodo, v kateri je sv. Silvija, Gregorijeva mati, vsak dan
74	Stcsl. &n&MHHci<7> rpagT, tudi an&MHa; gr. 'Ana^alav, lat. Apameus - prav tako mesto v Bitiniji [SJS I: 44].
75	Glej op. 65.
76	Stcsl. eAucnoNTT»; gr. 'EUtfonovrog, lat. Hellespontus [SJS I: 571] - danes Dardanele, približno 65 km dolga, od 1,3 do 6 km široka morska ožina, ki ločuje evropski del Turčije od maloazijskega.
77	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 121-126.
78	Gregorij I. Veliki (lat. Gregorius Magnus; okoli 540 - 12. 3. 604), štiriinšestdeseti rimski papež v letih 590-604; po svojem, med ljudmi zelo priljubljenem, delu Dialogorum libri (napisanem med leti 593594) poimenovan tudi Gregorius Dialogus. Bil je prvi papež, ki je bil predhodno menih. Tudi kot papež je živel in zagovarjal preprosto asketsko življenje. Bil je velik mistik. Odlikovala sta ga odločnost in človeška modrost. Svojo službo je pojmoval kot služenje, saj je prav on vrsti papeških nazivov dodal še »servus servorum Dei« - sln. služabnik božjih služabnikov. Iz papeštva je ustvaril glavno duhovno in politično moč na Zahodu. Prizadeval si je za odpravo suženjstva in preprečevanje vojn. Poostril je cerkveno disciplino in spodbujal razvoj reda benediktincev. Poleg sv. Avguština ga štejejo za duhovnega očeta in učitelja srednjega veka. Trudil se je za ponovno evangelizacijo Velike Britanije, kamor je poslal opata Avguština Canterburyjskega. Reformiral je mašo in dal kanonu njegovo današnjo obliko (Sacramentarium Gregoria-num). Je avtor številnih teoloških, duhovnih in pastoralnih spisov in pisem. Ustanovil je rimsko pevsko šolo (Schola cantorum), jo gospodarsko podprl in uredil s primernimi pravili, zato mu pripisujejo gregorijanski koral (LUKMAN 1980: 41). Ponavadi ga upodabljajo v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki; včasih je ob njem tudi golob. Je zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Njegovemu spominu je posvečen 12. marec (v Supr. 11. marec) [SRL: 379; ODB II: 875-76].
79	[SJS I: 434-35].
80	V zapisu: Nima u npucHo u Bb b-sku b-skomt- &muh •:•
81	Samostan, posvečen sv. Andreju apostolu (v tistem času imenovan tudi lat. Clivus Scauri, gr. KXoioaxavQrj, stcsl. KAuocKaypT, danes pa Cerkev sv. Gregorija Velikega /San Gregorio Magnol v Rimu) je iz palače na hribu Caelius, podedovane po očetu, ustanovil sam Gregorij Veliki in v prvih letih meništva v njem tudi prebival ([SJS II: 28], LUKMAN 1980: 17, 20).
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
175
prinašala sinu kašo za obed. Svojo človekoljubnost in darežljivost je sv. Gregorij ohranil tudi kasneje - kot papež: tako je vsak dan na večerjo povabil dvanajst beračev, da so jedli z njim. Nekega dne je za mizo opazil enega več, njegov obraz pa se je skrivnostno spreminjal: sedaj je bil otroški, takoj zatem pa starikav. Ko mu je sluga zatrdil, da trinajstega berača ne vidi nihče, razen njega samega, je le-tega po večerji poklical k sebi in ga vprašal, kdo je. Berač mu je odgovoril: »Jaz sem tisti berač, ki si mu pred leti dajal vbogajme in zadnji denar, ki si ga premogel. Prav tisti dan se je Gospod odločil, da postaneš papež. Sem namreč angel vsemogočnega Boga in ta me je poslal, da preverim tvoje resnično človekoljubje .. ,«82
9. (12. marec):83 1(b). list IX. kvaternija - 2(b). list X. kvaternija [listi 63b-72b; Sev 124[7]-142[18]]:84 Mučenje sv. Pionija (stcsl. nnoNMM, nuoN^; gr. nioviog, lat. Pionius),85 prezbiterja v Smirni,86 umorjenem v času Decijevega preganjanja kristjanov sredi tretjega stoletja;87 začetek: m^ca^ MapTa b^ BT- m©v«nhk cTaaro nuohTNa-88 npe^B^Tepa ^M^pNbcica rpaga •:• naMATb cT&iHMfc 0BbWT«B&TM anocTOAOMT»89 b«aht^	iko uwe
naMATb TBopuiTT»90 Bbc^MT» cpbgbi^eM^ m B^po«- m mn^^ o^po^^ga-T^-91
... (sln. Meseca marca, dvanajstega (dne). Mučenje sv. Pionija, prezbiterja v Smirni. Apostol zahteva, da se spoštuje spomin svetih, saj ve, da kdor spomin ohranja z vsem srcem in vero, tudi druge prepriča .); zaključek: (...) m©v«n^ we b^ict^ ct&im nuvvNMu m^ca^ MapTa BT- gbNb c©bot& Yae& 7- npu NaN^92 ^j>m- o Nae& we ^p^cTB^^ wto^ rocnog^ NarneMS "ic ^pucToco^1-km^^c cAaBa m gp^aBa Bb b^ic&i b^kom^- aMMN •:• (sln. ... mučen je bil sveti Pionij meseca marca, dvanajstega dne, v soboto ob deseti uri, za časa cesarja Trajana. Gospodu našemu Jezusu Kristusu, ki kraljuje za nas, njemu slava in oblast na vekov veke. Amen). Sv. Pionij je kot duhovnik v Smirni zaradi svoje učenosti in skromnosti užival velik ugled celo pri nevernikih, kristjani pa so ga cenili predvsem kot oznanjalca evangelija.
82	Glej še: Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika [članek v tisku;predvidoma v eni izmed naslednjih številk SR].
83	Po Velimiroviču [1928] goduje 11. marca.
84	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 126-144.
85	[SJS III: 37].
86	Smirna, tur. Izmir (gr. Zmvgvtf) je mesto in pristanišče na obali Egejskega morja in hkrati upravno središče pokrajine z enakim imenom v zahodni Turčiji.
87	Glej op. 68.
88	Oblika nuoN'Na namesto nuoNa ali nuoNua [Blg 124].
89	Oblika dat. pl. anocToAoMT, je nastala pod vplivom predhodne oblike istega sklona cbatummt,, praviloma pa bi morala biti v nom. sg. Stavek bi se tako glasil: naMATb cTummt, osbrnTeBaTM anocToA7> bcamtt» [Blg 124; SJS II: 498].
90	[Blg 124: po izvirniku pravilno iiko -«e naMATb TBopuTu (sln. če se spomin ohranja).]
91	Obliko o"yTpo^»AaieT7> 3. sg. prez. infinitiva o^Tpo^gaTu najdemo samo na tem mestu v Supr. Je napačna; pravilna oblika se glasi: ovTBpiffigaTu: oTBp^^ga«, ovTBpiffigaKmu, 3. sg. ovTBpiffigaKTi ... [Blg 124; SJS IV: 715].
92	... npu NaN-fc ^pu lok. sg. - v Supr. se namesto polne oblike imena TpanNT, uporablja skrajšana NaN-fc [SJS IV: 481].
176	Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
Krvniki so ga skupaj s somišljeniki (s Sabino,93 Asklepijadom94 ...) prijeli na veliko soboto in vse pregnali v svetišče, kjer se je nadzornik svetišča Polem95 zaman trudil, da bi kristjani darovali poganskim bogovom; ti so se v znak protesta vrgli na tla in so jih le z velikim naporom zvlekli v pogansko svetišče. Pri tem so pogani sv. Pionija prosili, naj daruje, saj ga imajo radi in želijo, da ostane živ. Vendar Pionija niso mogli prepričati, zato so ga z ostalimi mučeniki živega zažgali na grmadi. Sv. Pionij pa se je svoje usode veselil, sam se je povzpel na križ, iztegnil roke in zahteval, naj mu roke pribijejo z žeblji. Z zaprtimi očmi je potihoma molil in ogenj se ga ni dotaknil. Ko so vsi že mislili, da je mrtev, je odprl oči in se še poslednjič zahvalil bogu.96
10. 2(b). list X. kvaternija - 3(b). list X. kvaternija [listi 72b-73b; Sev 142[19]-144[26]]:97 Molitev sv. Pionija;
začetek: MOAUTBa cTaaro nnwhm^- c® obj>^t« Bt mno nncaHMre •:• M Bb cn^t
KHHra^t VT« C® pO^MtCIO&l- nMWNMM CaMt C® MCnOB^ga KpbCTMfoHa- c©wt&- ...
(sln. Molitev Sv. Pionija, ki se je pojavila v nekem drugem zapisu. V teh knjigah lahko v latinščini preberemo, da se je Pionij sam izrekel za kristjana ...);
zaključek: (...) a^t we BAact Bt e^ec^ e&i- Bt to bj>^m® o^npa^HMBt c® OTt g^Aa ^pa- np^nnca^t npoTAtKOBaBt OTt po^Mtcica A^v.iKa A^kiica98 Na rptvecKt •:• (sln. . Jaz pa, Vlas, sem se v času, ko sem bil v Efezu,99 oddahnil od služenja cesarju in prepisal ter prevedel iz latinščine v grščino .).100
Viri in literatura
A
Supraseljski kodeks-čti-minej za marec, starocerkvenoslovanska redakcija, XI. stoletje. Rokopisna zbirka NUK v Ljubljani. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. 118 listov oz. 236 str. Cod. Kop. 2. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjeva-zbirka/.)
Kopitarjev prepis celotnega Supraseljskega kodeksa, 1838-1840. Rokopisna zbirka NUK v Ljubljani. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov. 599 str. Cod. Kop. 1. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/.)
93	Stcsl. C&BHN&, c&bhnh, c&bhhhh; gr. Zafilva, lat. Sabina [SJS IV: 3-4].
94	Stcsl. acKAennagt; gr.'AoxXtfma.dtfg, lat. Asclepiades [SJS I: 58].
95	Stcsl. noAeMOHt, noA—Mt; gr. noXt.'tJ.wv, lat. Polemon [SJS III: 134].
96	Na Vzhodu goduje 11. marca (v Supr. 12. marca), na Zahodu 1. februarja. Velimirovic [1928] navaja, da so križ s sv. Pionijem zabili v zemljo obnjen navzdol, tako da je ogenj vzplamtel tik pod njegovo glavo, vendar se ni dotaknil niti njegovih las. V Supr. ta podrobnost ni opisana, omenjeno pa je, da so ga križali skupaj z duhovnikom Metrodorom (stcsl. MHTpogopt; gr. MrjtpoSapoi;, lat. Metrodorus [SJS II: 216]). Pri tem je bil sv. Pionij na desnem, Metrodor pa na levem križu [Sev 1418-12]].
97	V digitalizirani izdaji NUK oz. originalu: 144-146.
98	A^iiKa-A^HKa - prečrtana dvakrat zapisana oblika [Blg 144].
99	Ephesus (stcsl. e^ect; gr. "E0£oog, tur. Efes) je bilo antično grško mesto, v rimskem obdobju pa drugo največje mesto rimskega imperija. Leži na zahodni obali Male Azije.
100	Grška predloga besedila ni znana, zato je bolgarska izdaja Supraseljskega zbornika ne navaja [Blg 142-44].
Vanda Babič, Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem
177
B
[Mikl]: Fran MIKLOŠIČ, 1851: Monumenta linguae palaeslovenicae e Codice Suprasliensi. Vindobonae. 470. Sign. 20815 II in 20915 II.
[Sev]: Cepreft CEBEPK3HOB, 1904: CynpacmcKaa pyKonuct. Tom I. naMnmHUKu cmapo-cnaBHHCKo^o H3um. Tom II, Btm. 1-ft. CaHKTneTep6ypr. 236. Ponatis iz 1956. Editiones monumentorum slavicorum veteris dialecti. Herausgegeben vom Seminar für slavische Philologie der Universität Graz. Vol. 1. Graz. 1-272 (1. knjiga) in 272-570 (2. knjiga).
[Blg]: CynpacÄACicn mam peTKOB csopNMic b ÖBa moMa. HopgaH 3auMoB (yBog u KOMeHTap Ha CTapo6MrapcKua TeKCT), Mario Capaldo [Mapuo Kanango] (Hog6op u KOMeHTap Ha rp^Kua TeKCT). BMrapcKa aKageMua Ha HayKUTe. Co^ua, 1982. 564 str. (1. knjiga) in Co^ua, 1983. 602 str. (2. knjiga).
C101
Vanda BABIČ, 2011: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitja svetnikov v ljubljanskem delu Supraseljskega zbornika (drugi del besedil - od Mučenja sv. Sabina do konca) [članek v tisku; predvidoma v: Zora 77, Maribor 2011].
--, 2011: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem - Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika [članek v tisku; predvidoma v eni izmed naslednjih številk SR].
Mario CAPALDO, 1980: 3a CLCTaBa Ha CynpacMCKua c6opHuK. npoyuBaHun B^pxy CynpacbncKun cßopHUK. CTapo6mrapcKu naMeTHuK ot X BeK. .flprnagu u pa3ucKaHua npeg HtpBu MexgyHapogeH cuMno3uyM 3a CynpacMCKu c6opHuK (28-30 cenTeMBpu 1977, EyMeH). Ur. HopgaH 3auMoB. Co^ua: H3gaTencTBo Ha BMrapcKaTa aKageMua Ha HayKuTe. 208-16.
Vatroslav JAGIČ, 1910: ^H^uKnone^in cnaBmcmü ^unono^iu. CaHKTneTepöyprt.
Andrzej KASZLEJ, 1997: Dzieje Kodeksu supraskiego. Suprasl.
[KME I—III]: Kupuno-MemoöueBcm e^uKnonedun T. I-IV. Co^ua, 1985-2003. Cynpa-cmcku cöopHuK (avtorica prispevka: Hugua CTe^oBa). Tom III. 776-84.
Kyfto KyEB, 1980: HcTopua Ha CynpacMCKua c6opHuK. npoyuBaHun B^pxy CynpacbncKun cßopHUK. CTapo6mrapcKu naMeTHuK ot X BeK. flornagu u pa3ucKaHua npeg HtpBu MexgyHapogeH cuMno3uyM 3a CynpacMCKu c6opHuK (28-30 cenTeMBpu 1977, EyMeH). Ur. HopgaH 3auMoB. Co^ua: H3gaTencTBo Ha BMrapcKaTa aKageMua Ha HayKuTe. 9-12.
Franc Ksaver LUKMAN, 1980: Gregorij Veliki in njegova doba. Celje.
Alphons MARGULIES, 1927: Der altkirchenslavische Codex Suprasliensis. Heidelberg.
Vladimir MOŠIN, 1971: Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (elektronska izdaja NUK Ljubljana). Ljubljana. 44-56. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/.)
npoyHBaHUM B-bpxy CynpanncKun cßopHUK. CTapoÖMrapcKu naMeTHuK OT X BeK. floK^agu u pa3ucKaHua npeg HtpBu MexgyHapogeH cuMno3uyM 3a CynpacMCKu c6opHuK (2830 cenTeMBpu 1977, EyMeH). Ur. HopgaH 3auMoB. Co^ua: H3gaTencTBo Ha BMrapcKaTa aKageMua Ha HayKuTe.
[SVL I-III]: Slovenski veliki leksikon. I-III. Ljubljana, 2003-2005. (I - 2003, II - 2004, III - 2005).
101 Supraseljskemu zborniku je posvečeno ogromno člankov in študij. Izčrpen seznam teh najdemo v [KME III: 781-84] in [Blg 11-16], zato tu navajam samo tisto literaturo, ki je neposredno povezana s temo članka.
178
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
[SJS I-IV]: Slovnik jazyka staroslovenskeho. I-IV. Praha, 1966-1997. (I - 1966, II - 1973,
III - 1982, IV - 1997). [SRL]: Splošni religijski leksikon. Ljubljana 2007. [ODB]: The Oxford Dictionary of Byzantium. I-III. New York, 1991. Nikolaj VELIMIROVIC, 1928: Ohridski prolog. Niš. (Dosegljiv na spletni strani: http://www.
svetosavlje.org/biblioteka/prolog)
Summary
The Codex Suprasliensis is the longest Old Church Slavic Cyrillic manuscript dating to the tenth-eleventh centuries. It was discovered by Michal Bobrowski in 1823 in the monastery at Suprasl in north-west Poland and today it is held in three national libraries: the first 118 folia are in the Manuscript Collection of the National and University Library in Ljubljana, 16 folia are in the Russian National Library in St. Petersburg, and the largest portion—151 folia—is in the National Library in Warsaw.
The Codex contains liturgy for the month of March (menology) with orthodox hagiographies and a collection of Lenten and Eastern homilies (panegyric). Altogether it contains 285 pages (37 fascicles and 48 texts including 24 hagiographies, 22 homilies [mostly by John Chrysostom], one encomium and one prayer). The entire codex was written by a single hand—Retko—in the first half of the eleventh century in the western part of eastern Bulgaria.
The Ljubljana section of the manuscript is made up of the first nineteen texts (seventeen liturgical readings for the days from the 4th to the 24th of March, one encomium, and one prayer). The majority of texts are orthodox hagiographies in which only the "saintly" parts of their lives are described. Of the martyrological hagiographies (called m^hcnmk, M©ica or cTpacTk) five can be distinguished by their content (mostly called »htm-), in which the main emphasis is on the saint's life and the miracles that caused unbelievers to gain faith. The events described in the hagiographies date mostly to the third and fourth centuries (though one dates to the second century, one to the end of the fifth or the beginning of the sixth, and another even to the ninth century) and take place in Asia Minor, Egypt, today's Tunisia, as well as Rome.
The article gives a detailed account of the first ten texts (from the beginning, i.e., from the Martyrdom of Sts. Paul and Juliana to the Martyrdom of St. Sabina or from page [Sev 1[1]] to [Sev 144[26]]).
UDK 091=163.6'366.54(091)
Slobodan Pavlovic
Filozofski fakultet u Novom Sadu
PROSTOR I PROSTORNE METAFORE U PADEŽNOM SISTEMU BRKINSKIH SPOMENIKA1
U ovom radu razmatraju se prostorne funkcije protolokacionih semantičkih parametara (iskazanih prostornim padežnim konstrukcijama) u odnosu na njihove neprostorne funkcije u Brižinskim spomenicima. Izvan prostorne semantičke sfere pozicioni i direktivni prostorni parametri funkcionišu kao indikatori odgovarajučeg odnosa izmedu dveju situacija u sferi temporalnosti, kvalifikativnosti, kauzalnosti ili finalnosti. U tom smislu, prostorna padežna konstrukcija izvan prostorne semantičke sfere može biti shvačena kao prostorna metafora.
This paper discusses the local functions of the spatial semantic parameters (expressed by spatial case constructions) in relation to their non-local functions in the Freising Folia. Outside the spatial domain the orientation and direction spatial parameters indicate relationships between the two situations in the domain of temporality, qualification, causality and intentio-nality. In this sense, the spatial case construction outside the spatial domain can be understood as a spatial metaphor.
Ključne reči: temporalnost, kvalifikativnost, kauzalnost, finalnost
Key words: temporality, qualification, causality, intentionality
1 Semantička struktura prostorne padežne konstrukcije
Padežna konstrukcija s prostornim značenjem u večini slovenskih jezika sadrži dve vrste sema, i to pozicionu i direktivnu (up. bElIČOVA-KRIŽKOVA 1978).2
Pozicionom semom definisan je odnos izmedu lokalizatora kao mesta na kome se nalazi objekat lokalizacije i orijentira, tj. imenovanog prostornog pojma čija je oznaka leksički eksponent konkretne padežne konstrukcije.3 Poziciona sema, pri tom, može biti ostvarena kao kontaktnost [+ kontakt] ili kao nekontaktnost [- kontakt] lokalizatora i orijentira. Na taj način jasno se odvajaju lokacione, tj. kontaktne padežne konstrukcije koje sadrže neku kontaktnu semu od orijentacionih, tj. nekontaktnih padežnih konstrukcija koje sadrže neku od nekontaktnih sema (up. IVIC 1957: 151;
1	Rad je nastao u okviru projekta Istorija srpskog jezika koji finansira Ministarstvo za nauku i tehnološki razvoj Republike Srbije (178001).
2	Slovenski jezici tipološki bi pripadali jezicima s dvodimenzionalnim prostornim padežnim sistemom (up. CREISSELS 2009: 615). Izuzetak su makedonski i bugarski jezik, te jugoistočni govori srpskog jezika koji su zahvaceni balkanizacijom i u kojima je analitička padežna konstrukcija formalizator pozicione seme, dok je indikator direktivnosti leksička semantika glagola u poziciji upravnog predikata.
3	U staroslovenskom primeru osbl~b li volb vb kladqz,b v~bpadet~b sq (Lk. 14.5 Zogr.) lokalizator bi bio unutražnjost kladenca, dok je orijentir sam kladenac (up. PIPER 2001: 21-22). Stroslovenske ilustracije navode se prema odgovarajucim odrednicama u Staroslavjanskom slovaru (1994).
180
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
VEČERKA 1993: 281; BELIČOVA-KRIŽKOVA 1978). Kontaktnost, pri tom, može biti konkretizovana:
a.	kao unutrašnja kontaktnost [+ inkluz], kada je lokalizator unutrašnjost orijen-tira (up. stsl. osblb li voh vb kladezb vbpadetb sq Lk. 14.5 Zogr.);
b.	kao površinska kontaktnost [- inkluz], kada je lokalizator površina orijentira (up. stsl. telo ubo svoje na sineiskqjq gorqprinesb Supr. 273.4) ili
c.	kao nespecifikovana kontaktnost [± inkluz] (up. stsl. pride k nimb poLEMb Supr. 125.12).
Nekontaktnost, s druge strane, može biti konkretizovana pozicioniranošcu loka-lizatora prema orijentiru, pa se u tom smislu može govoriti o:4
a.	nekontaktnosti specifikovanoj prednjom stranom orijentira (up. stsl. ni po-metaite biserb vašihb PREDb sviniemi Mt. 7.6 Zogr.);
b.	nekontaktnosti specifikovanoj zadnjom stranom orijentira (up. stsl. idi za m% sotono Mt. 4.10 Sav.);
c.	nekontaktnosti specifikovanoj gornjom stranom orijentira (up. stsl. poimbše že jego voini vedoš$ NADb BREGb reky Supr. 154.1);
d.	nekontaktnosti specifikovanoj donjom stranom orijentira (up. stsl. da poDb KRovb moi Vbnideši Lk. 7.6 Zogr.) i sl. (up. PIPER 1977-1978: 10-12; PAVLO-VIC 2006: 19).
Direktivna sema, tj. usmerenost može biti ostvarena kao direktivnost, tj. usme-renost [+ direkt] ili kao indirektivnost, tj. neusmerenost [- direkt]. Indirektivnost se uvek realizuje kao lokativnost [+ lokat], tj. odsustvo usmerenog kretanja (up. stsl. otrokb moi ležitb vb domu oslablenb Mt. 8.6 Zogr), dok se direktivnost konkretizuje:
a.	kao ablativnost [+ ablat], tj. startna usmerenost (up. stsl. sbpadbšu sq jemu sb konja Supr. 221.28);
b.	kao perlativnost [+ perlat], tj. linijska usmerenost (up. stsl. pride k nimb poLEMb Supr. 125.12) ili
c.	kao adlativnost [+ adlat], tj. ciljna usmerenost (up. stsl. osblb li volb vb kladzzb vbpadetb Lk. 14.5 Zogr.) (up. PIPER 2001: 68-69).
Direktivna sema, pri tom, definiše sintagmatski kapacitet prostorne padežne konstrukcije, tj. njenu otvorenost za kombinovanje s odgovarajucim tipom glagola u poziciji upravnog predikata. U načelu, padežne konstrukcije sa semom [+ lokat] kombinabil-ne su s neusmerenim, tj. indirektivnim glagolima, čija leksička semantika sadrži semu [- direkt] (npr. ležati), dok su padežne konstrukcije sa semama [+ ablat], [+ perlat] i [+ adlat] kombinabile s usmerenim tj. direktivnim glagolima, čija leksička semantika sadrži arhisemu [+ direkt] (npr. sbpasti, priti, vbpasti i sl.). Padežne konstrukcije kombinabilne i s direktivnim i s indirektivnim glagolima direktivno su nemarkirane, što znači da njihova semantička struktura sadrži semu [± direkt] (up. stsl. i vide dbva anc[e]la vb belahb sed$šta. edinogo u glavy . i edinogo u nogu Jv. 20.12 Mar. ~ u groba jego ver'nii stlbpb postaviš$ velikb Supr. 539.10/ Indikator direktivne seme u padežnoj konstrukciji po pravilu je padežni nastavak, dok je predlog prvenstveno pokazatelj po-zicione seme.
4 U literaturi se nude različita terminološka rešenja za nekontaktne prostorne seme, uglavnom prila-godena strukturi prostornog semantičkog polja konkretnog jezika (up., na primer, ZLATEV 2007: 331; CREISSELS 2009: 616).
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
181
Ovakvi odnosi u strukturiranju sintagmatskih relacija glagola i odgovarajuceg, padežnog prostornog adverbijala stabilizuju se neposredno pre raspada praslovenske jezičke zajednice, buduci da se odgovarajuce predloške fraze u prostornom značenju mogu pratiti vec od prvih slovenskih pisanih spomenika.5 Značaj prostornih para-metara prevazilazi pri tom okvire prostorne adverbijalne determinacije, s obzirom na to da se odgovarajuce prostorne relacije - kao perceptivno dokučivi odnosi, tj. protolokalizacije (PIPER 2001: 41) - metaforizacijama prenose na perceptivno nedo-kučive, apstraktne semantičke odnose vremenskog, načinskog, uzročnog, namernog ili nekog drugog tipa.6 Ono što se u tom smislu namece kao istraživački problem jeste pitanje - šta se dešava sa pozicionim semantičkim parametrima ([+ inkluz], [± inkluz], [- inkluz], [± kontakt], [- kontakt]), odnosno s direktivnim semantičkim parametrima ([+ lokat], [+ ablat], [+ perlat], [+ adlat]) kada jedna protolokaciona padežna konstrukcija kao spoj odgovarajuce pozicione i direktivne seme prede iz prostornog u neko drugo neprostorno semantičko polje.
Ovom prilikom prostor i prostorne metafore razmatraju se u padežnom sistemu Brižinskih spomenika, koji su nastali najkasnije do 1039. godine,7 a u kojima su uo-čena »dvojna jezikovna stanja, starejša spološnejše slovanska in mlajša alpskoslovan-sko-slovenska« (GRDINA 1993: 160).
2 Indirektivne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima
U sferi prostorne indirektivnosti u Brižinskim spomenicima registrovano je kontaktno u + loc (1), odnosno na + loc (2) i nekontaktno pred + instr (3):8
1.	Da botomu nine u circuvah ich clanam ze (II/35), u timnizah i u zelezneh vvo-sich uclepenih bozcekachu (II/52);
2.	i vueruiu, da mi ie, na zem zuete beusi (I/8), I da bim na zem zuete tacoga gre-cha pocazen vzel (I/25), ese ge na sem szuete chisto stuoril, libo bodi dobro, libo li zi zlo (II/79);
3.	Nizce teh del mirze ne pred bosima ozima (II/26), i gest ze pred bosima osima vzacomu zuoimi vzti i zuoim glagolom izbovuedati (II/75), da bim nezramen i neztiden na zudinem dine pred Tu[o]ima osima ztoial (III/52).
5	Praslovenska padežna paradigma primarno je bila jednodimenzionalna jer su je činile slobodni padeži (up. PAVLOVIC 2011). Razvojem sintaksičke konfigurativnosti (HEWSON - BUBENIK 2006; LURA-GHI 2010) prvobitno slobodni adverbi dobijaju status predloga, čime se formira predloška fraza, a time i dvodimenzionalna prostorna paradigma.
6	Mada je ovaj koncept popularisan s razvojem kognitivine lingvistike od osamdesetih godina prošlog veka (up. CIENKI 1995), sama ideja stara je koliko i lingvistika kao autonomna disciplina. Naime, još u prvoj polovini XIX veka komparativista Franc Bop (1835: 136) nedvosmisleno konstatuje: »Die Casus Endungen drücken die wechselseitigen, vorzüglich und ursprünglich einzig räumlichen, vom Räume auch auf Zeit und Ursache übertragenen, Verhältnisse der Nomina, d. h. der Personen der Sprachwelt zu einander aus«.
7	Kako primecuje I. Grdina (1993: 23), »glede na to, da je zamenjalna listina po ugotovitvah zgodovinske kritike nastala med letoma 977 in 981, je jasno, da je nekako tedaj, se pravi nekje do leta 1000, moral nastati tudi zapis BS II in BS III«, dok je »BS I nastal pred letoma 1022/1023, najkasneje pa (kakor BS II in III) do leta 1039«.
8	Primeri se navode prema kritičkom prepisu Brižinskih spomenika (1993: 45-64) SAZU.
182
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
U poziciji upravnog predikata - prostorno determinisanog pomenutim indirek-tivnim padežnim konstrukcijama - javljaju se glagoli s leksičkim semantičkim obeležjem [- direkt]: byti (I/8, II/26), ispouedati sq (II/78), klanati sq (II/36), posetati (II/49), stoiati (III/52), stuoriti (II/81), uz^ti (I/25).9
Nekontaktno pred + instr kombinabilno je, medutim, i s glagom stati (4), koji pripada klasi glagola finalne direktivnosti (PAVLOVIC 2006: 21-22), tj. glagola s oslabljenom motorikom (TOPOROV 1961: 300):
4.	nikimse liza ni ucriti, nicacose ubegati, nu ge stati pred stolom bosigem ze zopirnicom nasim (II/69), ide ne camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati (II/84).
Kombinovanje direktivnog glagola (makar njegova direktivnost bila i finalna, tj. oslabljena) s indirektivnom padežnom konstrukcijom može se posmatrati kao odjek starijeg praslovenskog jezičkog stanja u kome opozicija indirektivnost ~ direktivnost nije ima-la formalnu verifikaciju u onoj meri u kojoj ce se razviti u pojedinačnim slovenskim jezicima (up. MIKLOSICH 1883: 664; GERODES 1963: 328; KOPEČNY 1973: 115).
Indirektivne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima registrovane su i u vremenskom i u načinskom semantičkom polju.
2.1 Od indirektivnih padežnih konstrukcija u vremenskom semantičkom polju javlja se kontaktno na + loc (5) i nekontaktno po + loc (6):10
5.	Dai mi, Bose Gozpodi, tuuoiu milozt, da bim nezramen i neztiden na zudinem dine pred Tu[o]ima osima ztoial (III/50);
6.	glagolite po naz redka zloueza (I/1).
Vremensko na + loc funkcioniše kao padežni izraz simultanosti izdvojenog vre-menskog odseka (sojini dan III/54) i determinisane radnje (stoiati III/56), što znači da svoju primarnu kontaktnost ova konstrukcija čuva i u vremenskom semantičkom polju.
Vremensko po + loc, s druge strane, istupa kao izraz posteriornosti determi-nisane radnje (glagolati I/1) u odnosu na indirektno identifikovani vremenski odsek (vreme označeno impliciranom aktivnošcu adresanta), što znači da je primarna nekontaktnost, specifikovana zadnjom stranom orijentira, očuvana i u vremenskom semantičkom polju.
Primarna indirektivnosti [- direkt] pomenutih konstrukcija u sferi vremenske lokalizacije nije dovedena u pitanje buduci da je i za simultanost i za posteriornost kao tipove vremenske lokalizacije relevantan odnos izmedu objekta lokalizacije i orijentira, dok je procesualnost kao vremenski ekvivalent direktivnosti irelevantna (up. PAVLOVIC 2008c).
9	Lematski oblik reči (infinitivni oblik glagola, nominativni oblik imenice i sl.) - kao pokazatelj inher-entnog leksičkog značenja - izveden je u skladu s tradicijom jezičkih rekonstrukcija u slavistici uz nužni oslonac na fonetsku transkripciju datu u rečniku uz kritičko izdanje Brižinskih spomenika (1993: 130-153).
10	Za razliku od lokativa s predlogom na potvrdenog u prostornom značenju površinske kontaktnosti, lokativ s predlogom po u Brižinskim spomenicima nije registrovan u značenju prostorne nekontaktnosti specifikovane zadnjom stranom orijentira. Ipak, po Toporovljevom mišljenju (1961: 336-38), prostorno po + loc u primerima tipa noumu no kom, a s tim u vezi i cmonm no kom (6oz no Hac), te cmonm no neM (no cmapoHe) »HecoMHeHHO o6^ec^aBHHCKaa KOHCTpy^HH« koja se u pojedinacnim slovenskim jezicima načelno čuva do XV veka (up. PAVLOVIC 2006: 161-62).
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
183
2.2 Od indirektivnih padežnih konstrukcija načinska determinacija iskazivana je lokativom s predlozima u, odnosno po.
2.2.1	Primarno kontaktnim u + loc iskazivana je semantička kategorija komita-tivnosti, tj. pratece okolnosti koja dovodi do realizacije determinisane radnje (7) (up. ZOLOTOVA 1988: 431):
7.	ese iesem ztuoril zla ... u nepraudnei rote ili u lsi, ili tatbe ili zavuizti, ili v uzmazi ili v zinistue (I/11); izpouuede ... uzeh nepraudnih del i nepraudnega pomislenia, ese iezem uuede ztuoril ili ne uuede, nudmi ili lubmi, zpe ili bde, u zpitnih rotah, v lisnih resih, v tatbinah, u znicistv§, u lacomztue, v lichoge-deni, v lichopiti, u uzmaztue i u uzem lichod[e]iani (III/26).
U svojstvu leksičkog eksponenta komitativnog u + loc javljaju se deverbativne i(li) deadjektivne imenice,11 kojima se identifikuje prateca okolnost: lakomstuo (III/35), lihodeianie (III/37), lihoiedenie (III/35), lihopitie (III/36), hž (I/15), tadba (I/15), tadbina (III/34), rota (I/15, III/33), sničastuo (III/34), s(g)ničtuo (I/16), uzmastuo (III/36), uzmaz (I/15), zauist (I/15). Leksikalizujuci se imenicama koje svojom le-ksičkom semantikom identifikuju okolnost, lokativ s predlogom u dekodiran je kao načinski (komitativni) determinator upravnog predikata, dok indirektivnost i kon-taktnost ostaju u načelu očuvane. Naime, radnja upravnog predikata realizuje se u okvirima date okolnosti, pri čemu se primarna kontaktnost unutrašnjeg tipa [+ in-kluz] ispoljava i kroz tautosubjekatski odnos korelativnih radnji (8):
8.	ese iesem ztuoril zla ... u nepraudnei rote [^ ja sam stvorio zla ... ja sam se nepravedno kleo].
2.2.2	Lokativom s predlogom po mogla se iskazati i semantička kategorija kri-terijuma, tj. osnove na kojoj se temelji realizacija upravne radnje, odnosno okvira kojim se ta realizacija modalno limitira (9):12
9.	igdase prides zodit siuuim i mrtuim, comusdo po zuem dele (III/56), potom na narod zlovuezki strazti i petzali boido, i nemoki, i b[o] zz[em] redu zemirt (II/10).
Kako se kategorija kriterijuma u slovenskim jezicima razvijala na bazi kontaktne difuznosti, koja se primarno iskazivala dativom blokiranim predlogom po (up. KOPEČNY 1973: 180),13 a buduci da se ova načinska semantička kategorija počinje vezivati za lokativ postupno s pojavom prvih pisanih spomenika (na slovenskom jugu
11	Pojam deverbativna menica uzima se u značenju koje mu pripisuje M. Radovanovic (1978: 83-84). Radi se, dakle, o imenicama iz kojih se - nezavisno od njihovog genetskog statusa - može derivirati od-govarajuci predikat.
12	Tako, na primer, u primeru boido ... b[o]zz[em] redu kriterijski kvalifikativ b[o] zz[em] redu modalno ograničava i usmerava realizaciju radnje iskazane glagolom poiti, i to tako što je sravnjuje sa sadržajem pojma rqd (up. PAVLOVIC 2006: 239).
13	Up., u tom smislu, primer po lezv vuesachu (II/101) u čijem bi obliku po lezv - s obzirom na difuzno značenje i vreme nastanka spomenika - realnije bilo tražiti dativ nego lokativ. Valja uz to podsetiti da forma redu u konstrukciji b[o] zz[em] redu može biti i dativska - buduci da je u kanonskim spomenicima ovaj oblik registrovan u funkciji genitiva, dativa i lokativa (Gramatika 1991: 149) - tim pre što je zamenički oblik zz[em] rekonstruisan.
184
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 2, april-junij
pre nego na slovenskom severu),14 stanje u Brižinskim spomenicima potvrdivalo bi očekivanu hronologiju smene dveju padežnih konstrukcija u sferi prostorne difuzno-sti, pa u vezi s tim i u sferi kategorije kriterijuma.
Ne bi, razume se, trebalo sasvim odbacivati ni pretpostavku da se kategorija kriterijuma za lokativ s predlogom po u Brižinskim spomenicima mogla vezivati upravo na bazi primarne nekontaktnosti specifikovane zadnjom stranom orijentira, po principu post hoc, ergo ex (propter) hoc, buduči da je način realizacije upravne radnja mogao biti shvatan i kao nešto što sledeči imenovanom »orijentiru« suštinski proizilazi iz njega (10):
10.	zodit ... po zuem dele suditi posle (učinjenih) dela te u vezi s tim i na osno-vu njih] (HI/56).
3 Ablativne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima
U sferi prostorne ablativnosti - kojom se identifikuje polazna tačka usmerenog kretanja - Brižinski spomenici potvrduju opšteablativno, kontaktno nemarkirano od + gen (11) i kontaktno s(a) + gen (12):
11.	Criste, bosi Zinu, ise iezi razil na zi zuuet priti, gresnike isbauuiti ot Zlodeine oblazti (HI/67);
12.	Bose, Ti pride ze nebeze (I/27).
U poziciji upravnog predikata ablativno determinisanog pomenutim padežnim konstrukcijama javljaju se glagoli s leksičkim semantičkim obeležjem [+ direkt]: izbauiti (////70), priti (I/27). Kombinovanjem ablativno prefiksiranog glagola izbauiti i ablativne padežne konstrukcije od + gen sema ablativnosti je reduplicirana, pri čemu se prefiksom iz- kao indikatorom unutrašnje kontaktne ablativnosti precizira kontaktnost opšteablativnog predloga od. S druge strane, kombinacija adlativno prefiksiranog glagola priti i ablativne padežne konstrukcije s(s) + gen ilustruje mo-gučnost sintaksičko-semantičke kompresije u kojoj se kontekstualno podrazumevani konstituenti elidiraju (up. KOVAČEVIC 1986: 126).
Ablativne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima registrovane su u vremenskom, uzročnom i namernom semantičkom polju.
3.1 Od ablativnih padežnih konstrukcija u vremenskom semantičkom polju javlja se kontaktno nemarkirano od + gen (13) i kontaktno iz + gen (14):
13.	Ese iesem ztuoril protiuuo Bogu od togo dine, ponese cristen bih (III/37);
14.	ese v[i] iezt ugotoulieno iz uueka v uuek (I/34).
Ovim se konstrukcijama u vremenskom semantičkom polju iskazuje seman-tička kategorija ingresivnosti (ANTONIC 2001: 149) kao tip ablativne vremenske
14 V. N. Toporov (1961: 334—35) ističe da »KOHKpeTHbie (fiaKTbi H3 hctophh pa3^HHHbix cgaBrncKHX H3HKOB c OHeBHgHOCTtra cBHgeTegi>cTByK>T, hto ^OK. npH npegnore po b yKa3aHHbix 3HaneHHHX (ocHOBaHHH geMCTBHH, cpegcTBa ura opygra, gHCTpH6yTHBHOM) cTag ynoTpe6.nHTca anmi noc^e Toro, KaK noHBHgca goK. npH npeg^orepo B MecTHOM (gH<fiy3HOM) 3HaneHHH«, što je još od XII veka registrovano u bugarskom, a od XVII veka u beloruskom i ukrajinskom. Semantička kategorija »ocHOBaHHe cooTBecrae« i danas se u ruskom, koji još uvek dobro čuva praslovensku razlikupo + dat ~po + loc, iskazuje dativom (ZOLOTOVA 1988: 151).
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
185
kvantifikacije identifikovane levom graničnom tačkom odseka na vremenskoj osi. Vremenska kvantifikacija ingresivnog tipa, po definiciji, podrazumeva odmeravanje trajanja radnje iskazane glagolom imperfektivnog vida, što vremenskom od + gen, odnosno iz + gen daje semantičko obeležje procesualnosti [+ proces]. U Brižinskim spomenicima, medutim, ingresivne padežne konstrukcije registrovane su uz glagole perfektivnog vida (stuoriti III/38, ugotouiti I/35), što je moguce ukoliko se realiza-cijom radnje predstavljene glagolom perfektivnog vida uspostavlja stanje koje traje od ingresivne tačke ili perioda (PAVLOVIC 2006: 187). U tom smislu, ingresivnom padežnom konstrukcijom odmerava se trajanje uspostavljenog stanja.
Kontantnost genitiva s predlogom iz ostaje očuvana i u vremenskom značenju utoliko što je vremenski period iskazan ovim padežnim modelom simultan s deter-minisanom situacijom.15 S druge strane, kontaktna nemarkiranost opšteablativnog od + gen dopušta i anterioran i simultan odnos identifikovanog ingresivnog perioda (ta dan III/39) prema determinisanoj radnji ili stanju.
3.2	Od ablativnih padežnih konstrukcija u uzročnom značenju potvrdeni su opštea-blativni, kontaktno nemarkirani slobodni genitiv (15-16) i genitiv s predlogom od (17):
15.	da mi rasite na pomoki biti ki Bogu moih grechou (III/20);
16.	Caiu ze moih grechou (III/46);
17.	Bose, Gozpodi miloztivi, Tebe ze mil tuoriv od zih poštenih greh i od ineh mnozeh, i vuensih i minsih, ese iezem ztvoril (I/21).
Ablativnoj konceptualizaciji uzroka pribegavalo se u slučajevima kada je posledica poimana kao objekat lokalizacije (na pomoti byti III/20, kaiati III/46, mil sq tuoriti I/22) koji proizilazi (izdvaja se) iz orijentira (greh) shvacenog kao uzrok. Kontaktna nemarkiranosti opšteablativnih konstrukcija 0 + gen i od + gen u sferi uzročne determinacije otvara mogucnost vezivanja ovih konstrukcija kako za hete-rosubjekatske (15), tako i za tautosubjekatske (16-17) uzročno-posledične relacije.16
3.3	Opšteablativnom, kontaktno nemarkiranom konstrukcijom od + gen mogla se iskazati i namera i to u slučajevima kada se upravnim predikatom identifikuje radnja (uignati II/9, uhraniti III/72) usmerena na neutralisanje stanja ili aktivnosti obeležene ablativnom padežnom konstrukcijom (slaua II/10, zlo III/73) (18) (up. Beli-čova 1984-1985: 74; Kovačevic 1992: 109):
18.	Bonese zavuiztiu bui Nepriiazninu uvignan od szlauui bosig§ (II/7), Criste, bosi Zinu, ise iezi razil na zi zuuet priti, gresnike isbauuiti ot Zlodeine oblazti, uchrani me ot uzega zla (III/67).
Namerno od + gen vezuje se za heterosubjekatske relacije, što mu kontaktna ne-makiranost i omogucuje.
15	Padežni kompleks iz + gen - u + acc registrovan u primeru ese v[i] iezt ugotoulieno iz uueka v uuek (I/34) funkcioniše kao univerzalni kvantifikator (up. PIPER 1983: 113) koji je u načelu simultan s kvanti-fikovanom radnjom ili stanjem.
16	Kada je u pitanju uzročno od + gen, situacija nije bitno drugačija ni u savremenim slovenskim jezicima (up. BELIČOVA 1984: 10). Tako se, na primer, u savremenom slovenačkom jeziku genitivom s predlogom od može iskazati i unutrašnji (tautosubjekatski) i spoljašnji (heterosubjekatski) uzrok: Bila je vsa trda od sedenja ~ Od samih dreves ne vidiš gozda.
186
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
4 Perlativne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima
U Brižinskim spomenicima nisu potvrdene perlativne padežne konstrukcije ko-jima bi se u sferi prostorne determinacije identifikovao pravac realizacije usmerene radnje. Ipak, tipično perlativno 0 + instr koristi se kao načinski i uzročni adverbijal.17
4.1 Načinska determinacija mogla bi se - po mišljenju P. Pipera (1983: 100) - »de-finisati kao lokalizacija akcije u izvesnom obliku njene realizacije«. Usmeravanjem toka realizacije konkretne akcije načinska determinacija nužno stvara predstavu o putu »kojim akcija od potencijalne postaje realna« (PIPER 1983: 100), tako da ova semantička kategorija, po prirodi stvari, ispoljava izrazitu bliskost s prostornom per-lativnošcu. Naime, različiti tipovi načinske determinacije funkcionišu kao specifi-kovani odgovori na pitanje uvedeno načinskim prilogom kako,18 koji - buduci poreklom petrificirana forma instrumentala - etimološki potvrduje perlativni karakter kvalifikativnosti, ali i primarnost instrumentala kao protoperlativne padežne forme u funkciji sredstva iskazivanja pojedinih načinskih kategorija kakve su semantička kategorija oruda, tj. sredstva i komitativnosti, tj. okolnosti.
4.1.1	Slobodni instrumental primarno je sintaksičko sredstvo za iskazivanje kategorije sredstva i u Brižinskim spomenicima. Kontaktnost ove padežne konstrukcije i ovde ostaje očuvana u vidu nužne kontaktnosti agensa determinisane radnje i oruda kojim se ta radnja realizuje. Nespecifikovana kontaktnost [± inkluz] slobodnog instrumentala u semantičkoj sferi oruda ogleda se kroz otvorenost ove konstrukcije kako za sredstva neodvojiva od agensa (usta I/33 i sl.) (19), tako i za sredstva odvojiva od agensa (metla II/99, meč II/101, kluč II/102 i sl.) (20):
19.	iese vzovues Tvoimi vzti: Pridete, Otza mega izvuolieni, primete vuecsne vuezelie i vuecsni sivuot (I/32), i gest ze pred bosima osima vzacomu zuoimi vzti i zuoim glagolom izbovuedati (II/75), A to bac mui ninge nasu praudnu vuerun i praudnv izbovuediu toie mosim zt[v]oriti (II/103), ese oni to vuelico strastiu stuorise (II/107);
20.	nebo ie tepechu metlami, i prinizse ogni petsachv, i metsi tnachu, i po lezv vuesachu, i selezni cliusi ge raztrgachu (II/98).
4.1.2	U sferi komitativnosti slobodni instrumental se javlja u slučajevima kada je valjalo identifikovati pratece stanje (21):
21.	ese iesem ztuoril zla ... ili vuolu ili nevuolu, ili vuede ili ne vuede (I/11). Komitativnom 0 + instr po pravilu konkurišu odgovarajuci načinski prilozi,19 što
17	Slobodni instrumental u kanonskim spomenicima predstavlja živ padežni indikator perlativnosti -up. n~b inem~b potem~b otido Mt 2.12 Ass, Sav. (BAUEROVA 1963: 290). Slično stanje zatiče se i u savre-menim slovenskim jezicima (BELIČOVA-KRIŽKOVA 1978: 141).
18	Naime, slovensko kako je upitni prilog izveden od praindoevropskog korena kuo- na čiji se instrumentalski oblik kuo dodavao sufiks, odnosno finalna partikula ko- (ŠAUR 1980: 335; ESSJA 9: 118-19). Inicijalno značenje ovog priloga bilo bi, po Šauru, »jakym (zpusobem) ... kakim putem«, tj, quo modo odnosno 'kojim putem/načinom', što znači da se radilo o upitnom adverbijalu za prosekutivnost, tj. per-lativnost na koji se najdirektnije odgovaralo upravo prosekutivnim instrumentalom nominalne sintgme.
19	Up.: ese iezem uuede ztuoril ili ne uuede, nudmi ili lubmi (III/30).
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
187
nedvosmisleno otkriva prirodu ove padežne konstrukcije kao komitativnog adver-bijala. Kontaktnost slobodnog instrumentala u sferi komitativnosti ispoljava se kroz identifikaciju stanja u kojima se nalazi subjekat u trenutku realizacije upravne radnje.
4.2 Perlativna konceptualizacija uzroka kao situacije koja se ostvaruje paralelno sa svojom posledicom u Brižinskim spomenicima se iskazuje takode perlativnim, kontaktno nespecifikovanim instrumentalom (22):
22.	Bonese zavuiztiu bui Nepriiazninu uvignan od szlauui bosigf (II/7).
Dinamički karakter kategorije uzroka ovde dolazi do izražaja upravo kroz pre-
osmišljavanje primarne perlativnosti, i to tako što se perceptivno dokučiva linijska usmerenost mapira kao paralelizam uzroka i posledice. Nespecifikovana kontaktnost [± inkluz], svojstvena slobodnom instrumentalu, dopušta upotrebu ove konstrukcije u heterosubjekatskim uzročno-posledičnim relacijama.
5 Adlativne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima
U sferi adlativne spacijalnosti - kojom se identifikuje završna tačka usmerenog kretanja - u Brižinskim spomenicima potvrdeno je kontaktno u + acc (23), odnosno na + acc (24), difuzno kontaktno po + dat (25), kontaktno nemarkirano 0 + dat (26) i nekontaktno pod + instr (27):
23.	Taco, zinzi, i nam ze modliti tomuge vuirchnemo Otzu Goszpodi, dosda ni tamoge vzedli, v zezarstuo suoge (II/58);
24.	iti se na on zuet (I/8), ese iesem ztuoril zla po t den, pongese bih na zi zvuet vuuraken (I/11), potom na narod zlovuezki strazti i petzali boido (II/10), Cri-ste, bosi Zinu, ise iezi razil na zi zuuet priti (III/67);
25.	po lezv vuesachu (11/101);
26.	Temi, temi ti ze deli Bogu briplisaze (II/57), i prinizse ogni petsachv (II/99);
27.	stranna bod crovvi zuoge uvedechu (II/50).
U poziciji upravnog predikata uz adlativne padežne konstrukcije javljaju se glagoli s leksičkim semantičkim obeležjem [+ direkt]: iti (I/8), poiti (II/12-13), približati sq (II/57-58), prinisti (II/99), priti (III/69), uuratiti (I/13), uešati (II/102), usedliti (II62), uuesti (II/52). Kombinovanjem adlativno prefiksiranih glagola poiti (up. Nemec 1954), približati sq, prinisti, priti, usedliti, uuesti i odgovarajuce adlativne padežne konstrukcije sema adlativnosti je reduplicirana.20
Adlativne padežne konstrukcije u Brižinskim spomenicima mogu se javiti i u funkciji vremenskog ili namernog adverbijala.
20 Indikativno je da se slobodni dativ u prostornom značenju u Brižinskim spomenicima kombinuje isključivo s glagolima prefigiranim prefiksom pri- (približati sq, prinisti). Ako se ima u vidu stanje u najs-tarijim spomenicima pojedinačnih slovenskih jezika (up. PAVLOVIC 2006: 99-100), sasvim je jasno da je istiskivanje slobodnog dativa iz prostornog semantičkog polja odgovarajucim predloškim konstrukcijama počelo još u praslovenskom (PRAVDIN 1957: 83), te da je ovaj proces na slovenskom jugu i zapadu bio mnogo intenzivniji nego na slovenskom istoku. To što se slobodni dativ najduže zadržao u pozicijama kada je orijentir imao obeležje [+ ljudsko] predstavlja zapravo odjek njegove stabilne upotrebe u sferi indirek-tnog objekta, tj. adresata.
188
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
5.1 Adlativne padežne konstrukcije kao vremenski adverbijali obično imaju vrednost vremenskih kvantifikatora, tj. sintaksičkog sredstva kojim se izražava mera vremena, a znatno rede istupaju kao sintaksičko sredstvo za iskazivanje vremenske lokalizacije, tj. vremenskog odseka u čijim se granicama ostvaruje radnja determi-nisanog predikata.
5.1.1	Kontaktno nemarkiranim adlativnim konstrukcijama po + acc (28),21 odno-sno do + gen (29) iskazuje se terminativnost (ANTONIC 2001: 156) kao tip adlativne vremenske kvantifikacije identifikovane desnom graničnom tačkom odseka na vre-menskoj osim:
28.	ese iesem ztuoril zla po t den, pongese bih na zi zvuet vuuraken (I/11);
29.	Ese iesem ztuoril protiuuo Bogu od togo dine, ponese cristen bih, dase do diniznego dine (III/37).
Vremenska kvantifikacija terminativnog tipa podrazumeva odmeravanje dužine trajanja radnje iskazane glagolima imperfektivnog vida, što vremenskom po + acc i do + gen daje obeležje [+ proces]. U Brižinskim spomenicima, medutim, terminativne padežne konstrukcije registrovane su uz glagol perfektivnog vida (stuoriti III/38), što je moguce ukoliko se realizacijom determinisane radnje uspostavlja stanje čije se trajanje odmerava prema terminativnoj tački (PAVLOVIC 2006: 183). Kontaktna nemar-kiranost opšteadlativnog po + acc i do + gen dopušta i posterioran i simultan odnos terminativnog perioda (ta dan I/12, današhi dan III/41) prema determinisanoj radnji ili stanju.
5.1.2	Kontaktnom adlativnom konstrukcijom u + acc iskazuje se longitudinal-nost (ANTONlC 2001: 148-149) kao tip vremenske kvantifikacije kojim se determi-nisana radnja odmerava u smislu koliko dugo (30):
30.	Ecc§ bi detd nas ne zegresil, te v ueki gemu be siti, starosti ne prigem lioki, ni-koligese petsali ne imugi, ni slzna teleze imoki, nu u vu§ki gemu be siti (II/1).
Longitudinalnost je ovde obezbedena, s jedne strane, odsustvom odredbe (koja bi datoj lokalizaciji dala referencijalan karakter) i, s druge strane, množinskom for-mom izdvojenog vremenskog intervala (ueki). Longitudinalnost, kao i ostali tipovi vremenske kvantifikacije, podrazumeva odmeravanje dužine trajanja radnje iskaza-ne glagolom imperfektivnog vida (žiti), što longitudinalnom u + acc pobezbeduje obeležje [+ proces]. Kontaktnost [+ inkluz] adlativnog u + acc u sferi vremenske kvantifikacije ispoljava se kroz simultanost izdvojenog vremenskog perioda i determinisane radnje.
5.1.3	Adlativna padežna konstrukcija blokirana odgovarajucom odredbom (koja izdvojeni vremenski odsek čini referencijalnim) može dobiti funkciju sintaksikog sredstva za iskazivanje vremenske lokalizacije, što u Brižinskim spomenicima i po-tvrduje akuzativ s predlogom na (31):
21 Akuzativ s predlogom po u Brižinskim spomenicima nije potvrden u prostornom značenju, ali je limitativno prostorno, te u tom smislu i adlativno po + acc i danas živo na slovenskom severu - up. češko V unoru stat ve vode po pas nebyl žddny med; rusko EyxHO nozpy3umbcn no rpyab e eaHHy c npoxnadHou mu menAoeamou eodou (up. KOPECNY 1973: 182).
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
189
31.	i vueruiu, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na on zuet, paki se uztati na zod[ni] den (I/8), I da bim uzlissal na zodni den Tuo milozt (I/31).
Vremensko na + acc (kao, uostalom, i na + loc)22 funkcioniše kao padežni izraz simultanosti aktualizovanog vremenskog odseka (sqdni dan) i determinisane radnje (ustati I/9, uslišati I/31). To znači da je kontaktnost ove konstrukcije očuvana i u vremenskom značenju.
5.2 Namera - kao tip prekomponovane, usložnjene uzročnosti koja objedinjuje ekspliciranu ciljnu akciju ili stanje i implicirani stimulans (volju, želju, htenje) (up. MILOŠEVIC 1985: 35; PIPER 1983: 104-05) - u Brižinskim spomenicima koncipirana je, po pravilu, kao adlativna direktivnost, što se ispoljava kroz dominantnu upotrebu adlativnih padežnih modela pri iskazivanju ove semantičke kategorije, i to kontaktno nemarkiranog slobodnog dativa (32), kontaktnog akuzativa s predlogom o (33),23 i nekontaktnog akuzativa s predlogom za (34):
32.	u circuvah ich clanam ze, i modlim ze im, i zesti ich pigem (II/35);
33.	i obeti nasse im nezem o zcepasgenige telez nasich i dus nasich (II/38);
34.	Bose, Ti pride ze nebeze, vse ze da v moku za vuiz narod (I/27).
Kontaktna nemarkiranost slobodnog dativa, te površinska kontaktnost akuzativa
s predlogom o čine ove padežne modele u sferi finalne determinacije otvorenim i za tautosubjekatske i za heterosubjekatske relacije. Nekontaktnost akuzativa s predlogom za, s druge strane, favorizuje heterosubjekatske relacije.
6 Sintetička razmatranja
U padežnom sistemu Brižinskih spomenika protolokaciona značenja registrova-nih padežnih modela u načelu se dobro čuvaju, što je u skladu s funkcionalnostil-skom obeleženošcu i(li) limitiranošcu jezika ispitivanog korpusa. Stepen modifiko-vanosti protolokacionih značenja padežnih konstrukcija trebalo bi da je u direktnoj proporciji sa stepenom sintaksičko-semantičke i pragmatičke razradenosti jezičkog idioma ili, drugačije rečeno, što je sintaksičko-semantička i pragmatička izgradenost jednog jezičkog idioma veca to je i potreba za traženjem uporišta u protolokalizaci-jama manja. Izvestan značaj u procesu distanciranja odredenih značenja u odnosu na protolokacione relacije mogu imati i miksoglotski procesi,24 pogotovo ako se na udaru razvijenijeg sintaksičkog sistema (kakav je bio pisani latinski, na primer,) nade drugi manje razvijen (kakav je bio pisani »alpskoslovensko-slovenački«, na primer, početkom XI veka).
Sintaksičko-semantički sistem u formiranju - kakav je bio i slovenački pisani diskurs početkom XI veka - pribegava, dakle, metaforičkim reinterpretacijama
22	Up.: Dai mi, Bose Gozpodi, tuuoiu milozt, da bim nezramen i neztiden na zudinem dine pred Tu[o]-ima osima ztoial (III/50).
23	O prostornom značenju akuzativa s predlogom o u slovenskim jezicima v. Kopečny (1973: 132).
24	Treba imati na umu da su Brižinske spomenike verovatno pisali nemački duhovnici, čiji je profesionalni idiom morao biti latinski. Kako ističe T. Logar (1996: 135) »pisarja sta bila dva, oba verjetno nemška duhovnika. Eden od njiju je zapisal prvi spomenik (BS I), drugi, ki verjetno slovenskega jezika ni dobro znal, padrugege (BS II) in tretjega (BS III)«.
190
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
perceptivno dokučivih relacija, i to tako što protolokaciona značenja odgovarajucih sintaksičkih modela kontekstualno specifikuje kao prostorna, vremenska, uzročna, namerna, načinska i tako dalje, oslanjajuci se prvenstveno na leksičku semantiku glagola u poziciji upravnog predikata, te na semantiku leksičkog eksponenta datog padežnog modela. Upravo bi stoga, umesto o prostornom, vremenskom, uzročnom, namernom ili o drugim značenjima genitiva s predlogom od, na primer, realnije bilo govoriti prosto o ablativnoj, kontaktno nemarkiranoj konstrukciji od + gen [+ ablat, ± kontakt], koja u odgovarajucim kontekstima svoje protolokaciono, invarijantno značenje može specifikovati kao prostorno (11), vremensko (13), uzročno (17), namerno (18) i sl. Ovakav pristup sintaksičko-semantičkim kategorijama otvara mo-gucnost sagledavanja kognitivnih mehanizama konceptualizovanja sintaksičko-se-mantičkih kategorija.
6.1	Vremenska kvantifikacija u Brižinskim spomenicima konceptualizovana je kao izrazito dinamičan fenomen, što se sintaksički manifestuje kroz upotrebu direk-tivno markiranih padežnih konstrukcija (ablativnog i adlativnog tipa) kao vremenskih adverbijala. U načelu, protolokacionoj ablativnosti odgovara vremenska ingre-sivnost (od + gen, iz + gen), odnosno vremenska longitudinalnost (u + acc), dok pro-tolokacionoj adlativnosti odgovara vremenska terminativnost (do + gen, po + acc).
Vremenska lokalizacija - koja podrazumeva referencijalnost izdvojenog vremen-skog perioda - koncipirana je, medutim, kao dinamički nemarkirana kategorija, što se ispoljava, s jedne strane, kroz upotrebu primarno indirektivnih, lokativnih konstrukcija (na + loc, po + loc) i, s druge strane, primarno direktivne akuzativne konstrukcije (na + acc). Protolokaciona kontaktnost objekta lokalizacije i orijentira vremenski je osmišljena kao kontaktnost situacije iskazane upravnim predikatom i vremenskog orijentira, dok se protolokaciona nekontaktnost čuva kao vremenska nekontaktnost. Zani-mljivo je pri tom da jedan apstraktan semantički sistem kakav je vremenski može saču-vati odredena protolokaciona značenja i kada ona više nemaju odgovarajucu potvrdu u prostornom semantičkom polju (posteriornopo + loc, odnosno limitativnopo + acc).25
6.2	Semantička kategrija načina vrlo je heterogena kategorija koja se u Brižin-skim spomenicima ispoljava kroz različito konceptualizovane potkategorije komita-tivnosti, sredstva i kriterijuma.
Komitativnost - kao izraz kvalifikativnog stanja koji dovodi do realizacije upravne radnje - koncipirana je kao dinamički nemarkirana kategorija, što se ispoljava kroz upotrebu, s jedne strane, primarno indirektivnog lokativa s predlogom u i, s druge strane, primarno perlativnog slobodnog instrumentala kao komitativnih ad-verbijala.
Semantička kategorija sredstva koncipirana je kao izrazito dinamička kategorija, buduci da se iskazuje protoperlativnim slobodnim instrumentalom.26
25	Razmatrajuci upotrebu »prostornih padeža« u neprostornom značenju D. Creissels (2009: 625) uravo primecuje da »after developing non-spatial uses, spatial cases tend to be used predominantly in their new function, and to be replaced by other spatial cases (or by adpositions) for the expression of spatial meanings«.
26	To što se načinsko značenje slobodnog instrumentala, pa na kraju i značenje sredstva posmatra u svetlu protolokacionih svojstava ove konstrukcije, bazira se na činjenici da pravac refleksije, po pravilu,
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
191
Dinamičnost bi se mogla pripisati i kategoriji kriterijuma, ukoliko se pode od pre-tpostavke da se ova kategorija za lokativ s predlogom po vezuje na bazi difuznosti, koja pokazuje sklonost ka direktivnosti i koja je, u vezi s tim, u poznom prasloven-skom iskazivana konstrukcijompo + dat (što je ruskom jeziku svojstveno i danas).
Nespecifikovana kontaktnost (svojstvena slobodnom instrumentalu) načinski je mogla biti osmišljavana kao unutrašnja ili kao spoljašnja kontaktnost situacije is-kazane upravnim predikatom i načinskog orijentira, dok se unutrašnja kontaktnost (svojstvena lokativu s predlogom u) mogla ispoljiti kao unutrašnja kontaktnost upravne situacije i načinskog orijentira.27
6.3	Kauzativne semantičke kategorije uzoka i namere u Brižinskim spomenicima konceptualizovane su kao izrazito dinamički fenomeni, što se sintaksički manifestu-je kroz visoku učestalost direktivno markiranih padežnih konstrukcija (ablativnog, perlativnog i adlativnog tipa) kao uzročnih i namernih adverbijala. Naime, u Brižinskim spomenicima uzrok se iskazuje ablativnim 0 + gen, odnosno od + gen i peral-tivnim 0 + instr, dok se namera iskazuje prvenstveno adlativnim 0 + dat, o + acc, za + acc, a izuzetno i ablativnim od + gen.
Kontaktna nemarkiranost [± kontakt], nespecifikovana kontaktnost [± inkluz] i površinska kontaktnost [- inkluz] u semantičkoj sferu uzroka prenosi se kao mo-gucnost vezivanja odgovarajucih padežnih konstrukcija (kontaktno nemarkiranog 0 + gen, od + gen, kontaktno nespecifikovanog 0 + instr, te kontaktnog o + acc) kako za tautosubjekatske tako i za heterosubjekatske relacije. S druge strane, primarna prostorna nekontaktnost [- kontakt] (predstavljena akuzativom s predlogom za) osmišljava se kao heterosubjekatski tip kauzativne relacije.
6.4	Ukoliko se sve rečeno ima u vidu, nedvojbeno je da »our ordinary conceptual system, in terms of which we both think and act, is fundamentally metaphorical in nature« (LAKOFF - JOHNSON 1980: 3), te da - u skladu s tim - odgovarajuca metaforička matrica kao kognitivni mehanizam na ovaj ili onaj način reguliše profil i sintaksičko-semantičkih sistema i u sinhronoj i u dijahronoj perspektivi. Naime, prema teoriji konceptualne metafore (LAKOFF 1993) osnovu metaforizacije čini interaktivni proces izmedu dva konceptualna domena, i to izmedu izvornog domena (kao izraza iskustveno dokučive strukture) i ciljnog domena (kao izraza kognitivne nadgradnje). Metaforičkom projekcijom elementi izvornog domena, u istraživanom slučaju protolokacionih sintaksičko-semantičkih struktura, prenose se na ciljni domen, u istraživanom slučaju na nelokacione sintaksičko-semantičke relacije, što re-zultira formiranjem sintaksičke metafore u čijoj je osnovi odgovarajuca pojmovna metafora kao kognitivni mehanizam. Na površinskom, u ovom slučaju sintaksičkom planu dolazi do prenosa konkretne sintaksičke strukture (predloško-padežne konstrukcije) s jedne, izvorne (perceptivno dokučive) relacije na drugu, ciljnu (percep-
ide od perceptivnog ka neperceptivnom, što je posledica perceptivnog načina osmišljavanja stvarnosti (up. SWEETSER 1990: 37-48).
27 Tako se u sferi semantičke kategorije oruda može govoriti u slučajevima kada je sredstvo neodvojivo od agensa (usta 1/33), dok se o površinskoj kontaktnosti govori ukoliko je sredstvo odvojivo od agensa (metla 11/99).
192
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
tivno nedokučivu) relaciju, pri čemu struktura izvornog domena manje ili više ostaje očuvana i u ciljnom domenu kao invarijantni sadržaj (up. LAKOFF 1990).
Analiza padežnih konstrukcija u Brižinskim spomenicima - a situacija je vrlo slična i u starosrpskoj poslovnopravnoj pismenosti (up. PAVLOVIC 2008a, 2008b, 2008c) - pokazuje da i direktivni i pozicioni prostorni parametri, kao elementi izvornog domena, imaju status invarijantnih semantičkih elemenata. Direktivni parametri ([+ lokat], [+ ablat], [+ perlat], [+ adlat]) ispoljavaju, pri tom, manje-više kate-gorijalni potencijal (neke su semantičke kategorije dominantno direktivne, a neke dominantno indirektivne). Pozicioni parametri ([+ inkluz], [± inkluz], [- inkluz], [± kontakt], [- kontakt]) su supkategorijalnog, specifikativnog karaktera, buduci da samo nijansiraju tip odnosa u perceptivno nedokučivim semantičkim relacijama, tako da se unutrašnja kontaktnost [+ inkluz], po pravilu, ispoljava kao tautosubjekat-ska relacija (kada su subjekti korelativnih situacija identični), dok se nekontaktnost [- kontakt], po pravilu, ispoljava kao heterosubjekatska relacija (kada su subjekti korelativnih situacija različiti). Ostali tipovi kontaktnosti ([± inkluz], [- inkluz], [± kontakt]) mogu biti osnov i tautosubjekatskih i heterosubjekatskih relacija.
Izvori i literatura
Ivana ANTONIC, 2001: Vremenska rečenica. Sremski Karlovci - Novi Sad: Izdavačka knji-
žarnica Zorana Stojanovica. Marta BAuEROVA, 1963: Bespredložnyj tvoritel'nyj padež v staroslavjanskom jazyke. Issle-dovanija po sintaksisu staroslavjanskogo jazyka. Zbornik statej. Red. Josif Kurc. Praga: Čehoslovackaja akademija nauk. 287-311. Helena BELICOVÁ-KRKKOVÁ, 1978: K systému prostorovych vztahu v současnych slovanskych jazycích. Slavia 47. 122-142. Helena BELICOVÁ, 1984: K systému kauzálních určeni v současnych slovanskych spisov-
nych jazycích. Slavica Slovaca 19/1. 3-15. --, 1984/85: K finálnímu vyznamu predložek v spisovnych jazycíh slovanskych. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku XXVII-XXVIII. 69-76. Franz BOPP, 1833: Vergleichende Grammatik des Sanskrit, Zend, Griechischen, Lateinischen, Litthauischen, Gothischen undDeutsch. Berlin: Akademie der Wissenschaften. Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja. Red. Jože Faganel, Franc Jakopin, Janko
Kos, Tine Logar, Boris Paternu. Ljubljana: SAZU, 1993. Alan CIENKI, 1995: 19th and 20th Century Theories of Case: A Comparison of Localist and
Cognitive Approaches. Historiographia Lingüistica 22/1-2. 123-162. Denis CREISSELS, 2009: Spatial Cases. The Oxford Handbook of Case. Ed. Andrej Malchu-
kov, Andrew Spencer. New York: Oxford University Press. 609-625. Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov. Praslavjanskij leksičeskij fond. Vypusk 9. Red.
O. N. Trubačev. Moskva: Institut russkogo jazyka, 1983. Stanislav GERODES, 1963: Staroslavjanskie predlogi. Issledovanija po sintaksisu staroslavjanskogo jazyka. Zbornik statej. Red. Josif Kurc. Praga: Čehoslovackaja akademija nauk. 316-368.
John HEWSON, Vít BuBENÍK, 2006: From Case to Adposition: the Development of Con-
Slobodan Pavlovic, Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu
193
figurational Syntax in Indo-European Languages. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.
Gramatika na staroV'lgarskija ezik. Fonetika. Morfologija. Sintaksis. Red. Ivan Duridanov. Sofija: Izdatelstvo na B''lgarskata akademija na naukite, 1993.
Igor GRDINA, 1993: Paleografska in historična problematika. Brižinski spomeniki. Znan-stvenokritična izdaja. Red. Jože Faganel, Franc Jakopin, Janko Kos, Tine Logar, Boris Paternu. Ljubljana: SAZU. 16-27
Milka IVIC, 1957: Jedno poglavlje iz gramatike našeg savremenog jezika - sistem mesnih padeža. Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu III. 139-149.
František KOPECnY, 1973: Etymologicky slovnik slovanskych jazykù. Slova gramatickà a zajmena. Svezek 1. Predložky, koncové partikule. Praha: Ceskoslovenska akademie véd.
František KOPECNY, Vladimir ŠAUR, Vaclav POLÂK, 1980: Etymologicky slovnik slovanskych jazykù. Slova gramatickà a zajmena. Svezek 2. Spojky, častice, zajmena a zajmenna adverbia. Praha: Ceskoslovenska akademie véd.
Miloš KOVAČEVlC, 1986: Prefiksacija i njen uticaj na formu i semantiku sintagme. Naučni sastanak slavista u Vukove dane 16. 119-129.
—, 1992: Kroz sintagme i rečenice. Sarajevo: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
George LAKOFF, Mark JOHNSON, 1980: Metaphors We Live By Chicago and London: The University of Chicago Press.
George LAKOFF, 1990: The Invariance Hypothesis: Is Abstract Reason Based on Imageschemas?. Cognitive Linguistics 1/1. 39-74.
—, 1993: The Contemporary Theory of Metaphor. Metaphor and Thought. Ed. Andrew Or-tony. Cambridge: Cambridge University Press, 1993.
Tine LOGAR, 1996: Izhodišča za nov fonetični prepis Brižinskih spomenikov. Zbornik Brižinski spomeniki. Ur. Janko Kos, Franc Jakopin in Jože Faganel. Ljubljana: SAZU. 135-139.
Silvia LURAGHI, 2010: The rise (and possible downfall) of configurationality. Continuum Companion to Historical Linguistics. Eds. Silvia Luraghi, Vit Bubenik. London - New York: Continuum International Publishing Group, 212-229.
Franz MIKLOSICH, 1883: Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. Wien: Braumuller.
Ksenija MILOSEVIC, 1985: Sintaksički postupci za iskazivanje koncesivnih relacija u slože-noj rečenici u srpskohrvatskom jeziku i semantička struktura koja se pri tom ostvaruje. Naučni sastanak slavista u Vukove dane 15/1. 33-44.
Igor NEMEC, 1954: O slovanské predponé po- slovesné. Prispévek k sémasiologické historii slovesnych predpon. Slavia XXIII/1. 1-22.
Slobodan PAVLOVIC, 2006: Determinativni padeži u starosrpskoj poslovnopravnoj pismenosti. Novi Sad: Matica srpska.
—, 2008a: Prostorne metafore u starosrpskim sintaksičko-semantičkim sistemima kauzativ-nog tipa. Semantička proučavanja srpskog jezika. Ur. Milorad Radovanovic i Predrag Piper. Beograd: SANU. 201-219.
—, 2008b: Pravci transponovanja protolokacionih semantičkih parametara u starosrpskim de-terminativnim sistemima. Južnoslovenski filolog LXIV. 283-295.
—, 2008c: Prostorne metafore u starosrpskom vremenskom padežnom sistemu. Zbornik Matice srpske za slavistiku 74. 131-146.
—, 2011: Rekonceptualizacija slovenske prostorne padežne paradigme. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku LIV/1. 45-62.
194
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Predrag PIPER, 1977-1978: Obeležavanje prostornih odnosa predloško-padežnim konstrukcijama u savremenom ruskom i savremenom srpskohrvatskom jeziku. Prilozi proučavanju jezika 13-14. 1-48.
--, 1983: Zamenički prilozi. Gramatički status i semantički tipovi. Novi Sad: Filozofski fakultet.
--, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Milorad RADOVANOVlC, 1978: Imenica u funkciji kondenzatora. Novi Sad: Matica srpska. Staroslavjanskij slovar' (po rukopisjamX—XIvekov). Red. R. M. Cejtlin, R. Večerka, E. Bla-govaja. Moskva: Slavjanskij institut Akademii nauk Češskoj Respubliki - Institut slavja-novedenija i balkanistiki Rossijskoj akademii nauk. 1994. Eve SWEETSER, 1990: From etymology to pragmatics. Metaphorical and Cultural Aspects
of Semantic. Cambridge: Cambridge University Press. Vladimir ŠAUR, 1980: v. František Kopečny, Vladimir Šaur, Vaclav Polak, 1980. Vladimir Nikolaevič TOPOROV, 1961: Lokativ v slavjanskih jazykah. Moskva: Akademija nauk SSSR.
Radoslav VEČERKA, 1993: Altkirchenslavische (altbulgarische) Sintax. Vol. II. Die innere
Satzstruktur. Freiburg im Breisgau: U. W. Weiher. Jordan ZLATEV. Spatial Semantics. The Oxford Handbook of Cognitive Linguistics. Eds.
Dirk Geeraerts, Hubert Cuyckens. Oxford: Oxford University Press, 2007, 318-350. Galina Aleksandrovna ZOLOTOVA, 1988: Sintaksičeskij slovar'. Repertuar elementarnyh edinic russkogo sintaksisa. Moskva: Akademija nauk SSSR.
Summary
Slavic languages have a bidimensional spatial case system that combine position, i.e. orientation parameters ([- contact], [+ contact] which can be realized as [+ inclus] and [- inclus]) with direction parameters ([- direct] i. e. [+ locat] and [+ direct] which can be realized as [+ ablat], [+ perlat] and [+ adlat]). The orientation parameters are expressed by prepositions, while the direction parameters are, as a rule, expressed by case forms. This spatial case system exists in the Old Slovene Freising Folia, which originated in Upper Carinthia between 972 and 1039. The paper discusses the non-local functions of the spatial semantic parameters in relation to their local functions in the Freising Manuscripts. Outside the spatial domain the orientation and direction parameters (expressed by spatial case constructions) indicate relationships between the two situations in the domain of temporality, qualification, causality and intentionality. These correlations are the basis for a conceptual metaphor whose source domain is a spatial relationship and whose target domain is a temporal or causal or other non-spatial relationship.
UDK 811.163.6'367.626(091)
Alenka Jelovšek
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
RAZVOJ ZAIMENSKEGA OGOVORNEGA SISTEMA V SLOVENSKIH PISNIH VIRIH DO LETA 1850
V prispevku je predstavljen razvoj slovenskega zaimenskega ogovornega sistema do leta 1850, kot se izkazuje v starejših slovenskih pisnih virih. Posamezne stopnje so primerjane s sočasnim stanjem v nemščini, s pomočjo normativnih virov pa se poskuša pojasniti njegov jezikovnotipološko nepričakovan razvoj v 19. stoletju.
The paper presents the development of the pronominal system of address up to 1850 as evidenced in older Slovene written sources. Separate stages are compared with the contemporary state of affairs in German and with the aid of normative sources an attempt is made to explain its typologically unexpected development in the nineteenth century.
Ključne besede: ogovarjanje, tikanje, vikanje, onikanje, purizem
Key words: system of address, T-V distinction, honorifics, purism
1 Uvod1
1.1 Vsakdanjo komunikacijo med ljudmi urejajo številne norme, ki določajo pravilno jezikovno rabo glede na okoliščine. Med njimi so tudi norme, ki določajo način ogovarjanja2 sogovornika glede na njegov družbeni položaj in odnos do govorca (v evropskih jezikih se ta kaže predvsem v izbiri med različnimi zaimki, ki označujejo različna družbena razmerja). Vse možne jezikovne oblike, ki so govorcu na voljo za ogovarjanje naslovnika, sestavljajo ogovorni sistem posameznega jezika (STONE 1977: 491). Besednovrstno so vanj običajno vključeni osebni zaimki in samostalniki3 ter tudi glagoli, ki se z njimi ujemajo.
1	Članek je nastal na podlagi diplomskega dela Razvoj zaimkovnega ogovornega sistema v slovenskih pisnih virih do leta 1850 (2008), napisanega pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Orel.
2	Ker gre za v slovenščini še vedno relativno neraziskano področje, terminologija še ni poenotena. Nina Modrijan (2005) v svoji raziskavi uporablja izraz naslavljanje, Peter Weiss (2003) pa ogovarjanje. Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (1992: 160) navaja izraz ogovorni zaimek in ga pojasni kot 'zaimek za 2. osebo'. V tem prispevku je za jezikovne pojave, kot sta vikanje in onikanje, uporabljen pojem ogovarjanje, naslavljanje pa označuje ožjo obliko ogovarjanja z naslovom (npr. vaša gnada).
3	Zaimkov je v vsakem jeziku zelo omejeno število, zato z njihovim uvrščanjem v sistem ni težav, drugače pa je pri samostalnikih, ki jih je veliko. Posamezni avtorji so zato različnega mnenja, kateri se lahko uvrščajo v sistem in kateri ne. Head (1978: 153) vanj uvrsti vljudnostne naslove ter vse splošne samostalnike in samostalnike oz. samostalniške zveze, ki so rabljeni namesto zaimkov. Berger (1995: 20) pa nasprotno poudarja, da sistem, ki je del jezika, »langue«, sestavljajo samo splošne ogovorne oblike, ne pa tudi priložnostne in individualne oblike, ki so deloma del govora, »parole«, deloma pa zavesten odstop od sistema, ki je značilen za posamezne govorce ali manjše skupine govorcev in s katerim želijo ti doseči določen učinek; zato v sistem uvršča samo visoko institucionalizirane samostalniške ogovorne zveze. Tovrstne samostalniške oblike so v mnogih jezikih sčasoma nadomeščene z zaimki ali pa se same pozaimijo.
196
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
1.2 V številnih evropskih jezikih - tudi v sodobni slovenščini - osnovo ogovorne-ga sistema predstavljata dva zaimka: eden za domačnostni in drugi za vljudni ogovor. Brown in Gilman (1960), začetnika sodobnega sociolingvističnega raziskovanja ogo-vora, sta za prve uvedla simbol T, za druge pa V, in sicer na osnovi latinskih zaimkov tu (ti) in vos (vi). Razlog za to je njuno prepričanje, da se je evropski razvoj dveh zaimkov za ogovarjanje ene osebe začel v latinščini (BROWN, GILMAN 1960: 254)4 in se v srednjem veku pod njenim vplivom začel širiti tudi v ljudske jezike. Vendar je današnje stanje rezultat dolgotrajnega razvoja, ko so se ogovorni sistemi posameznih jezikov širili in/ali krčili, zaradi tesnih kulturnih in političnih stikov znotraj Evrope domnevno tudi zaradi tujejezičnih vplivov.5 Za slovenski ogovorni sistem se tako domneva, da je nastajal pod močnim vplivom nemščine kot stoletja prestižnega jezika na tem področju,6 zato je za preučevanje njegovega razvoja nujno najprej ugotoviti, kako se je razvijal nemški ogovorni sistem.
2 Razvoj nemškega ogovornega sistema
2.1 Prvič je raba vi (ir), vljudnostne oblike za ogovor ene same osebe v 2. os. mn., v nemščini izpričana v devetem stoletju (BESCH 1998: 92), dokončno pa se je dvodelni sistem ogovornih oblik uveljavil v visokem srednjem veku (11.-13. st.). V 14. st. so se vanj vključili tudi samostalniški izrazi kot povezava svojilnega zaimka in abstraktnega samostalnika (Eure Liebe, Eure Gnade). Sprva so se te ogovorne oblike ujemale z glagoli v 2. os. mn. in so jih sobesedilno nadomeščali zaimki za 2. os. mn., v 16. st. pa so se začele ujemati z glagoli v 3. os. ed. ali mn. in so bile sobesedilno nadomeščane z zaimki za 3. osebo. Konec 16. st. se je razvil naslednji tip samostalniških naslavljalnih zvez, ki je v glavnem uporabljal samostalnik Herr ('gospod'): ta se je večinoma ujemal z glagoli v 3. os. ed. in se je na statusni lestvici uvrstil med Ihr in druge oblike posrednega naslavljanja z abstraktnimi samostalniki.
4	V latinščini se je množinski vos kot oblika ogovarjanja ene same osebe začel uporabljati v 4. st. za ogovarjanje cesarja. V tem času sta rimskemu imperiju sočasno vladala dva cesarja, eden na vzhodu in eden na zahodu, delitev pa je bila samo administrativna (ena funkcija je bila zaradi lažjega upravljanja podeljena dvema človekoma). Zato je veljalo, da so bile besede, govorjene enemu od cesarjev, pravzaprav namenjene obema. Izbira vos kot ogovorne oblike naj bi bila odziv na to implicitno dvojino (ker latinščina dvojine ni poznala, se je to izražalo z množino). Po drugi razlagi, ki jo navajata Brown in Gilman, je lahko cesar kot predstavnik vseh svojih podložnikov razumljen kot množinska oseba in lahko govori v njihovem imenu. Tako naj bi rimski cesarji o sebi občasno govorili v množini in spoštljivi vos naj bi bil preprosto odziv na to rabo. Po tretji razlagi pa je množina stara metafora za moč, tako da naj bi množinska raba izvirala preprosto iz družbene moči cesarja (BROWN, GILMAN 1960: 255). Zadnjo razlago potrjujejo tudi tipološke študije neevropskih jezikov, ki kažejo, da takšna raba števila ni omejena na posamezne jezikovne družine ali zemljepisna področja (čeprav je redka v jezikih domorodcev v Severni in Južni Ameriki), ampak je resnično univerzalna tendenca (HEAD 1978: 158).
5	Lyons (1981: 317) tako meni, da je širitev V-oblik po Evropi rezultat prevzemanja na različnih ravneh: nekateri jeziki so V prevzeli neposredno iz latinščine, iz njih pa se je pojav razširil tudi v stične jezike, enako kot posamezne poznejše spremembe v ogovornem sistemu. Lyons za to uporabi izraz kulturna razpršitev/razširitev (cultural diffusion).
6	Takšnega mnenja je npr. Donald Reindl (2007: 156), ki to utemeljuje z dejstvom, da je uveljavitev iste zaznamovane jezikovne oblike, kot je raba množinske oblike za ogovor ene osebe in še bolj raba 3. os. v istem primeru, pri stičnih jezikih prej znak jezikovnega prevzemanja kot samostojnega razvoja.
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
197
Besch (1998: 94) to razlaga z vplivom absolutističnega stopnjevanja etikete, ko so se izogibali uporabi neposrednega ogovora7 s ti/vi in se raje odločali za obliko, ki je izražala večjo distanco.
2.2 V 17. st. se je raba oblike posrednega naslavljanja tipa der Herr okrepila in začel se je proces nadomeščanja samostalniških oblik naslavljanja z anaforičnimi zaimki. Od 3. desetletja 17. st. se je lahko namesto samostalnika Herr samostojno uporabljal tudi osebni zaimek v 3. os. ed. Pri posrednih oblikah naslavljanja tipa Eure Gnade je bilo nadomeščanje z osebnim zaimkom v 3. os. mn. možno od zadnjih dveh desetletij 17. st. To je mogoče razumeti kot stopnjevanje vljudnostne rabe Er/Sie z množino. V 18. st. so zaimki v 3. os. začeli izpodrivati konkurenčne samostalniške oblike naslavljanja. Zai-menski ogovor s Sie (mn.) se je dokončno uveljavil do 4. desetletja 18. st. V primerjavi s prejšnjimi obdobji je status Er/Sie in Ihr v tem obdobju začel hitro padati, zaradi česar se je pomen množinskega Sie še povečal. Status Er/Sie se je v naslednjih desetletjih tako zelo znižal, da je bil nižji celo kot status Ihr, vendar je to veljalo zgolj za prehodno stanje pred dokončnim izginotjem obeh oblik iz knjižnega ogovornega sistema v 19. st. (Ihr se je ohranil v posameznih narečjih) (BETSCH 2000: 51-52). Du in Sie sta od takrat oblikovala novi dvodelni sistem, ki ga nemščina pozna še danes.
3 Ogovorne oblike v slovenskih pisnih virih
3.1	Ogovarjanje je v prvi vrsti pojav govorjenega jezika in se pojavlja samo v specifičnih pisnih virih, kot so pisma, zapisi različnih govornih obrazcev in dobesedni navedki govora v posameznih besedilih (na primer v pridigah in sodnih poročilih). Že zaradi tega je preučevanje tega jezikovnega pojava omejeno, sledenje njegovemu razvoju v slovenščini pa še dodatno otežujejo specifične družbeno-kulturne razmere skozi zgodovino, ko sta bila jezika pisne komunikacije pretežno latinščina in nemščina (pozneje tudi francoščina in italijanščina), slovenski jezik pa se je uporabljal predvsem v besedilih z versko vsebino, ki nam le redko omogočajo preučevanje ogovora. Vendar obstaja tudi za starejša obdobja dovolj drobcev, iz katerih se da ustvariti približno sliko razvoja slovenskega ogovornega sistema skozi čas.
3.2	Prvi primer neposrednega ogovora sicer najdemo že v Brižinskih spomenikih (972-1039), in sicer v obrazcu splošne spovedi, zapisanem v tretjem spomeniku, vendar v njem množinskih ogovornih oblik še ni: spovednik je ogovorjen še z osebnim zaimkom za 2. os. ed., na podlagi česar bi lahko domnevali, da se dvodelni ogovorni sistem še ni razvil, kar je skladno s sočasnim stanjem v nemščini, kjer se je v tem obdobju pojavljal zgolj sporadično.
1. Togo uzego izpouueden bodo Bogu /.../ i tebe, bosi rabe (BERNIK idr. 2004: 62).
7 Besch (1998: 94) opozarja, da se je abstraktna distanca med višjimi in nižjimi sloji kazala tudi v vljudnostnih predpisih tega časa: prepovedih približevanja, neposrednega nagovora, razen pri izražanju čestitk ali sožalja itd.
198
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
3.3	Prvi množinski primer ogovora v slovenščini je izpričan v visokem srednjem veku, torej v obdobju, ko se je širše uveljavil tudi v nemščini, in sicer v zbirki pesmi minnesangeija Ulricha Lichtensteinskega Frauendienst, zapisani okoli leta 1227. Ulrich v njej predstavlja svoje potovanje iz Benetk na Dunaj. Ko je 1. maja 1227 prišel v Breže na Koroškem, ga je koroški vojvoda Bernhard II. Spanheimski pozdravil z besedami:
2.	Buge waz sprimi, gralva Venus (GRDINA 1999: 23).8
Ker gre za predstavnika visokega plemstva, ki je večinoma govorilo samo nemško,9 je zelo verjetno, da gre v tem primeru za neposreden prenos sočasne nemške ogovorne norme v slovenščino.
3.4	Naslednji dokaz za množinski ogovor najdemo šele več kot dvesto let pozneje v Stiškem rokopisu (1440). V drugem spovednem obrazcu je duhovnik ogovorjen z 2. os. mn.
3.	pro\\o vas y3pouednika na bo\\yam meystu etc. (MIKHALOV 2001: 90).
Na podlagi rabe množinskega ogovora v verskem obrazcu, namenjenem vernikom, ki niso znali drugega jezika kot slovenščino, je mogoče sklepati, da se je v slovenščini najpozneje do srede 15. stoletja že uveljavil dvodelni ogovorni sistem.
3.5	2. os. mn. za ogovor ene osebe se (čeprav zaradi prevladovanja besedil z versko vsebino redko) pojavi tudi v protestantskih delih druge polovice 16. stoletja,10 v njih pa je tudi prvič ohranjeno samostalniško naslavljanje v povezavi s svojilnim zaimkom za 2. os. mn. V Trubarjevih Articulih oli dejlih te prave, stare vere kersčanske (1562) je prevod predgovora k augsburški veroizpovedi, pisma nemških protestantskih knezov in mest cesarju Karlu V. iz leta 1530, v katerem je naslov za cesarja prevedel z Vaša cessarieva maiesteta. Glagoli so v tretji osebi in se z naslovom ujemajo tako v spolu kot v številu.
4.	Neriuitleshi, Premogozhi CeHar, Nermiloitiuishi Goipud. Potehmal ie ta Vaša Ce\\arieua Maie\teta vnuuizh, enu gmain vkupe Sbrane inu hoyene vsiga Rayha, v letu Meistu Aushpurg milo\tiuu vunkai pi\\ala inu \apovedala (TRUBAR 1562: 24).
Inu V. C. M. ie \ama shazala, \odila inu ¡a potrebnu inu pridnu dershala, de \e en Concilium vkupe sbere (TRUBAR 1562: 26).
Naslavljanje najdemo tudi v Znojilškovem prevodu Barbatovega uvoda k Lutro-vemu malemu katekizmu.
8	Pleteršnik (2006: 550) v svojem slovarju navaja kot nemško ustreznico pozdrava Gott grüße euch. V Grimmovem Deutsches Wörterbuch (1935: 1014) je ta pozdrav naveden iz vira iz 13. stoletja (Friedrich von Sonnenburg) v obliki got grüsz üch, fräwen mein, torej prav tako z zaimkom za 2. os. mn.
9	V luči poznejšega odnosa do slovenščine se zdi presenetljivo, da je koroški vojvoda svojega gosta pozdravil v slovenščini, »jeziku kmetov«. Možna razlaga za to je deželski ponos koroških plemičev, ki so radi opozarjali, da njihova vojvodina izvira iz slovanske Karantanije, kar ji daje v nemškem cesarstvu poseben položaj (ŠTIH, SIMONIH 1995: 91).
10	»Vrejdni, pofhteni lubi GOSPUD; jeft vas profsim poflufhajte mojo fpuvid, inu meni odpuftik moih grehou recite« (ZNOJILŠEK 1595: 166).
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
199
5.	Potehmal tedaj, dobru rojena gnadliva Goipa inu Botra, va\ha Gnada cilu lahku sa\topi, kaj je Katechiimus sa enu neisrezhenu blagu (ZNOJILŠEK 1595: 41).
Podobno kot Trubar pri prevodu naslavljanja cesarja je Znojilšek ob naslovu vaša gnada - ki je bil tako v slovenščini kot v nemščini v tem in naslednjih obdobjih tako visoko institucionaliziran način ogovora, da ga lahko vključimo v ogovorni sistem, čeprav se v obeh jezikih (za razliko od npr. češčine in španščine) ni pozaimil11 - uporablja glagol v 3. os. ed. Ker gre v obeh primerih za prevoda, lahko sklepamo, da bolj kot sočasno slovensko stanje odražata nemški ogovorni način v času, ko sta nastala izvirnika.
3.6	To nam potrjuje stanje v latinskem pismu Nikolaja Koprivca, župnika v Radečah, ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu, ki je prepleteno s slovenskimi stavki in je nastalo le tri leta po izidu Znojilškovega katekizma, leta 1598. V pismu duhovnik škofa Hrena na začetku vika, v drugem slovenskem stavku pa ga naslavlja z vaša gnada, pri čemer se naslov ujema z glagolom v mn. V zadnjem delu slovenskega besedila je v svojilnem pomenu uporabljen osebni zaimek za 3. os. mn., vendar ni povsem jasno, na koga se nanaša.
6.	Prelubi muj Slati, Zartani, lubesniui jenu milostiui Gospud Scof. Myr Boshy S'uami. /.../ smo bili pr Tauzeriu gospud Andreju, ki teri je tayl, /.../ sa tiga uolo ie mene proisil, de bi iest ¡a nega ¡cuis mojepiimu pro\sil, debi ua\cha gnada nemu nikar ¡ailu ne V\eli, \akaj on ¡e nozhe Vte rizj meiihati /.../ je bulichi, neikajpregleidati, tudi ¡a uolo nich Striza rainkiga (KOS 1971: 23-24).
Ker sta obliki pogojnika v 2. in 3. os. mn. enaki, ni mogoče reči, ali gre pri ujemanju glagola z naslovom še za rabo 2. os. mn. (kot je bilo v navadi v nemščini do 16. st.), na kar kaže raba osebnega zaimka za 2. os. mn. v prvem stavku, ali za 3. os. mn., kot je bila sočasna nemška raba.
3.7	Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je ujemanje vljudnostnega naslova s 3. os. množine prevladalo 20 let pozneje, in sicer na podlagi še drugega ohranjenega slovenskega pisma, naslovljenega na ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki ga je napisal generalni vikar ljubljanske škofije Adam Sontner. Zaupno pismo brez naslova, datuma in podpisa naj bi bilo napisano malo pred božičem leta 1620. Sontner v njem Hrena naslavlja z vaša firštova gnada, glagoli in zaimek, ki sobesedilno nadomešča naslov, so v 3. os. mn.:
7.	Gnadlivi Gosup inu Furst /.../ taku iest tudi menim debi Vasa Firstoua Gnada imeli sturiti /.../ kakur sepak leta rez stoy tu bodeio V. F. Gnada uedeli inu taku oberniti de nim nikar ne bode skodeualo Jest se tudi opomenim de ranek Arzet tudi ni hotel obstati, de bi V. F. Gnada super Benefitium S: Mariae praui Presentator bili, ies leti rizi le
11 Še najbliže temu je en sam primer v Pohlinovi Kraynski grammatiki, kjer je za prevod naslova Euer Edl uporabljen poenobesedeni izraz vašnost: »[S]o vashnost shlishali? haben Euer Edl! gehört?« (POHLIN 2003: 279). Ker se ta izraz v slovenskih pisnih virih sicer ne pojavlja, pogost pa je v češčini, je možno, da ga je Pohlin prevzel iz tega jezika.
200
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
pissen satiga uola de V. F. Gnada ze ie potreba bodo uediliper godu poprauit inupre-mislouati, iest ie nikar drugazi temuz is prauiga suestiga serza menim, inu iest imam uupanie, de V. F. Gnada meni nebodeio ueni negnadi samerili (KOS 1971: 26-27).
Tovrstna raba predstavlja prehod k onikanju, vendar še ne gre za pravo onikanje, saj zaimek za 3. os. mn. v ogovoru še ni uporabljen samostojno. Sobesedilno nadomeščanje naslova z zaimkom, ki se pri Sontnerju pojavi le enkrat, pa se je v 17. stoletju okrepilo, kot kaže ohranjena korespondenca med baronico Ester Maksimilijano Co-raduzzi in njeno hčerjo baronico Mario Isabello Marenzi (med letoma 1685 in 1700). Pri ogovoru matere je hči sicer najprej uporabljala naslov (največkrat vaša gnada), ki se je ujemal z glagoli v 3. os. mn., sobesedilno pa je naslov večinoma nadomeščen z zaimkom v 3. os. mn.
8.	Vaseg.da
Perserzhna moia Luba Gospa Matti
iest sem ussa uesela, de bodega bug saqualem se VasG. bullepozhutio, iest sem usse periela kar kolle so me poslale, sachetiro ih lepu saqualimo ienu bug lonai sa usso nih dobruta. Kar nam store iest uhem de im na bodem necole otuernila, pak ih prosem nai sname sasafaio kier kolle im moremo slusiti /.../
drusega na uhem anphe is moiem Gospudam Lubem sem impochleunoperporozhimo
no im kuscnemo nih Roke, ostaneozh
Vaseg. da
Pochorno deite
M. a I. la Marenzi
Trieste li 28 8.bre 86 (MERKU 1980: 20).
3.8 Pravo onikanje v ohranjenih slovenskih pisnih virih prvič najdemo na prelomu iz 17. v 18. st. v pridigah Janeza Svetokriškega.
9.	Dohtar poklizhe na\tran Gospo Mater, ter pravi: Meni je shal ym osnanit, de nyh lubi Syn zhes niketere ure bo umerl (SVETOKRIŠKI 1998b: 491).
Vendar je onikanje redko, prevladuje vikanje. Včasih Svetokriški pri ogovoru iste osebe izmenjaje uporablja oba ogovorna načina, kar kaže, da v tem obdobju njun družbeni pomen še ni bil jasno razmejen, družbene razlike so se še vedno pretežno izražale z naslovi.
10.	O vi\oke zha\ti uredni, inu vuzheni Gospud Fajmoshter ! Je\t ¡im prevezh preprost, de bi vam hotel ¡vit dajati, inu vals vuzhiti, vener zhe ¡mejm porftopit, bom rekal, de nyh bogaboyezhe, nedolshnu, inu zhednu shivejne bo vezhpomagalu timu folku k' isveliz-hejnu, kakor nyh sapuvidi, inu beHede (SVETOKRIŠKI 1998a: 68-69).
11.	inu v' tej vishi zhe bodo s' beHedo, inu exempelnom nyhpodvershene ouzhize vuzhili, oblubim de en velik lon bodo v' NebeHih imeli (SVETOKRIŠKI 1998a: 71-72).
12.	Vypak Gospud Faimoshter dopolnite vasho dolshnuU tudi (SVETOKRIŠKI 1998a: 75).
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
201
Pri teh primerih je treba opozoriti tudi na dejstvo, da se je v slovenščini v starejših obdobjih ob naslovu gospod vedno uporabljalo množinsko ujemanje, bodisi v 2. ali v 3. os., ne pa v 3. os. ed., zato se v ogovornem sistemu tudi ni uveljavil zaimek on, ki se je v nemščini že v prvi polovici 17. stoletja umestil med Ihr in Sie.
3.9 Tri- oziroma štiridelni (če upoštevamo še rabo naslovov kot najvljudnejšo obliko) ogovorni sistem, ki je bil nakazan pri Svetokriškem, se je do konca 18. stoletja dokončno razvil, kot nam kaže z ogovornimi oblikami najbolj bogat vir - Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790), za katero lahko domnevamo, da nam prikazuje popoln model (meščanskega)12 ogovornega sistema tega obdobja.
Med liki sta najvišje na družbeni lestvici baron Naletel in njegova žena Rozalija, ki ju ostali naslavljajo z vaša gnada in glagoli v 3. os. mn. (13), občasno pa ju tudi samo onikajo (14). Naslov je sobesedilno nadomeščen z zaimki v 3. os. mn. Med sabo se zakonca tikata (15). Pod njima sta predstavnika uradniškega sloja: kanclir Žužek13 in advokat Zmešnava, ki ju tako njuna nadrejena - baron in njegova žena - kot podrejeni onikajo (16, 17), onadva pa svoje podrejene tikata (18). Med sabo se onikata (19). Zanimiv primer je pisar Budalo, ki ima nekakšen vmesni položaj med višjim in nižjim slojem in ga njegovi nadrejeni vikajo (20), on pa njih onika (21), s čimer je tudi jezikovno nakazan njegov nižji družbeni položaj. Vikajo ga tudi podrejeni (22), pri čemer je uporabljeno skladenjsko ujemanje.14 Spodnji sloj sestavljajo grajski služabniki ter baroničin krščenec Tonček in županova hči Jerca. Ti se med seboj večinoma tikajo (23), vendar tudi med njimi obstajajo statusne razlike, saj delavec Gašper Matička, ki je bil do nedavnega vrtnar, zdaj pa naj bi bil baronov osebni služabnik, vika (24), kar ga v družbeni hierarhiji uvršča na najnižje mesto. Matiček namreč njega tika (25).
12	Prim. Kopitarjev opis v nadaljevanju.
13	Žužka baron sicer v enem primeru vika, vendar gre verjetno za nedoslednost, saj je v vseh ostalih primerih uporabljeno onikanje.
14	To naj bi bilo sicer značilno za ogovarjanje podrejenih oseb (TOPORIŠIČ 1992: 122), vendar v tem primeru ne more biti tako, saj Budalo Matička tika in ima očitno višji družbeni položaj.
202
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Ogovorna razmerja v delu Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)
O = onikanje, V = vikanje, T = tikanje, VG = naslavljanje z Vaša gnada + mno-žinski ogovor
13.	NEŽKA (baronu): Vaša gnada, kaj zapovedo? Ke bi jih kdu per meni najdel! (LINHART 1950: 44.)
14.	GAŠPER (baronu): Naj puste to okno zadelat /.../ Naj spremislijo, zdej so clo enga fanta doli vergli (LINHART 1950: 74).
15.	GOSPA (baronu): Poglej, lubi moj mož! Ti ljudje menijo, de jest per tebi še tolkanj premorem (LINHART 1950: 49).
16.	BARON (Žužku); Žužek, naj rečejo hlapcam, de mi ga iz grašine stepo! (LINHART 1950: 47.)
17.	MATIČEK (Zmešnavi); Gospod Zmešnava, perserčni gospod! So v svate peršli? Vedo, de se bom jest ženil? (LINHART 1950: 40.)
18.	ZMEŠNAVA (Matičku); Perjatel, je scer govorjenje od ene ženitve, res je; al ne cello toku, koker ti misliš (LINHART 1950: 40).
19.	ŽUŽEK (Zmešnavi): Gospod Zmešnava, naj mi še kejpovedo od moje te stare (LINHART 1950: 89).
20.	ZMEŠNAVA (Budalu): Imate zmiram dosti dela, Budalo! (LINHART 1950: 88.)
21.	BUDALO (Zmešnavi): Oh, kaj oni! Njih se zve-eselim, kader pridejo. Justiciale še vunder k-kej noter nese (LINHART 1950: 88).
22. BUDALO (Matičku): Al me nisi k-klical? (LINHART 1950: 121.)
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
203
23.	NEŽKA (Matičku): Poglej, Matiček, moj slamnek; toku bo lepši stal, kajne? (LINHART 1950: 37.)
24.	GAŠPER (Matičku): Jest vampovejm, Matiček; de potler ne bote mene kriviga delal (LINHART 1950: 75).
25.	MATIČEK (Gašperju): Pojdi, pojdi, lubi moj Gašper, pojdi spat! (LINHART 1950: 75.)
3.10	V delu se nam tako izriše štiridelni ogovorni sistem: tikanje - vikanje - oni-kanje - naslavljanje z vaša gnada (naslov se ujema z glagoli v 3. os. mn. in je sobese-dilno nadomeščen z zaimkom oni). Tako zapleten sistem je bil primeren v času velikih družbenih razlik, ko je obstajala potreba po natančnem razlikovanju družbenih položajev, nato pa se je - kot sistemi v drugih jezikih - v naslednjem obdobju začel poenostavljati. Vendar je njegov razvoj jezikovnotipološko nenavaden, saj je ena od univerzalnih teženj v razvoju ogovornih sistemov, da oblike zaimka, ki se uporablja za izražanje večjega spoštovanja ali družbene razdalje, nikoli ne nadomesti oblika, ki izraža manjše spoštovanje ali družbeno razdaljo (HEAD 1978: 192). Tako sta ob poenostavljanju nemškega ogovornega sistema iz njega izpadli vmesni obliki - Ihr in Er, kot vljudnostni zaimek v novem dvodelnem sistemu pa se je obdržal Sie.
3.11	V slovenščini so takšen razvoj preprečili puristični nazori slovničarjev 19. st., ki so začeli onikanje preganjati kot germanizem. Prvi med njimi je bil Kopitar, ki je z leta 1809 izdano slovnico Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark na podlagi načel romantične filozofije (predvsem Herderja) uveljavil nov pogled, ki je poudarjal jezik ljudstva proti jeziku meščanov in izobražencev kot čistejši, z manj tujimi vplivi. Ker so bili meščanski načini ogovarjanja enaki kot nemški v tem času, medtem ko so bili na podeželju v rabi starejši načini ogovarjanja, ki so v knjižni nemščini že zamirali, je onikanje označil kot germanizem:15
a.	Kranjski kmet naslavlja starejšo osebo, ki ji je dolžan spoštovanje, z vi (ihr), npr. kakó ¡te rekli, ozha, wie sagtet ihr, Vater? shéna, kaj bi radi Frau, was wünschtet ihr? Mósh, lepó va¡pró¡im, pomagájte mi, Mann, ich bitte euch schon, helfet mir. Kaj vam je, mati? Al ste bolní? was ist euch, Mutter, seid ihr krank?
b.	Kranjci v mestu prevzemajo nemški Sie (oní), in ga uporabljajo enako kot Nemci: kakó ¡e pozhútijo, wie befaden Sie sich? Njim ¡e pozh dobro godí Ihnen geht es wohl gut! Kaj márajo oní Was kümmern Sie sich
c.	Tudi ti mešeani uporabljajo vi, ko naslavljajo služabnike, kmete ipd. po nemškem naéinu, ter obiéajno tako, da je, kot pri italijanskem in francoskem vljudnostnem voi in vous, pripadajoéi pridevnik v ednini: tako se sliši, da gospodarica reée kuharici: Predragó ¡te kupila ihr habt zu theuer gekauft; ali na tržnici kmetu: O! ¡te predrág. O! ihr seid zu theuer (KOPITAR 1809: 288).16
15	Zanimivo je, da so tudi nekateri nemški jezikoslovci onikanje zavračali. Jacob Grimm ga je še leta 1847 označil kot nenaravno in čudaško ter izrazil prepričanje, da ta oblika ne izvira iz ljudstva, ampak mu je bila vsiljena od višjih slojev (BESCH 1998: 95).
16	Na podlagi tega opisa se je nato v slovenskem jezikoslovju uveljavil pogled, da je t. i. polvikanje ali napol vikanje, pri katerem gre za ujemanje pridevnikov in deležnikov v povedku s konceptualno ednino
204
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
3.12	Poseg Kopitarja in njegovih slovničarskih naslednikov je porušil že ustaljeni sistem in za skoraj pol stoletja povzročil negotovost v rabi, saj so si slovnične in družbene norme glede ogovora višjih in meščanskih slojev nasprotovale, zato je obstajala nevarnost, da bi naslovnik razumel rabo vikanja kot nevljudno. Tudi Valentin Vodnik, ki je v svoji slovnici izrazil podobno purističen odnos do onikanja kot Kopitar17 in ki je v slovenskem dopisovanju s Kopitarjem (26)18 in Primcem (27) uporabljal vikanje, je v pismu sinu graščaka Antona Rudeža Jožefu, napisanem 24. junija 1813, verjetno ravno iz tega razloga uporabil onikanje.
26.	Gofpod Kopitar! Velika nadloga mi je s' grammatiko isrozhena, vuner dodelana je, ras'un mojih korenin inu vajhe table; savol ktire Jim v sadregi, ki vafhih mijli ne vem. /.../ GoJpoda Shobarja prafhajte, zhe hozhe imeti sadne kujte Meursove; per meni leshe, mu jih pojhlem (VODNIK 1988: 279-80).
27.	R. je tkoj obduhal, da stepervo polo mashnih bukev brali (VODNIK 1988: 289).19
28.	Naj mi naberejo, kar morejo; jejsdaj Jnopje Jkladam v' kojliz: kar Jhe ne bom vedel, jih bom po nemjhkih imenih zhes nekaj kednov prafhal /.../ Kruniza bodo imeli, kakor shelio (VODNIK 1988: 289-90).
3.13	Omahovanje med vikanjem in onikanjem lahko najdemo tudi v dopisovanju med samimi izobraženci, ki so si sicer prizadevali upoštevati Kopitarjeve predpise. Tako je v ohranjenem pismu s 3. septembra 1808 (29) Primic Vodnika vikal, v pismih, napisanih 4. septembra 1810 (30) in 13. novembra 1810 (31), pa ga je onikal.
29.	Vi\oku zha\titlivi Go\pod Uzhenik! Ker ¡e mi je saj lepa perloshno\z nakluzila, hozhem Vam tedaj en malu v' ¡lavenskim jesikup^ati /.../ Kaku ¡e Vam kaj godi? Upam, de ¡te smeram sdravi (KIDRIČ 1934: 15).
30.	Vfoko Zhakitlivi Go^od Valant! Vupam, de ¡o moje pimize p. m. ¡kus G. Prof. Sicherl gotovo prejeli /.../ leto prejmejo ¡kus G. Kriviza dosdaj^hniga ¡l^havza pravize; Njim ga prav dobro perporozhim (KIDRIČ 1934: 38).
31.	V^oko Zhastitlivi Go^od! /.../ Kadar bodo li kolkaj zha\a imeli, Njih prosim mi po-menik notri podanih nemških be¡edi podati /.../Al bi Njih ¡mel tedaj proHiti, de bi mi lete bukve po\lali, naj velajo, kar she hozhejo /.../ Naj sdravi bod[sic!] ino naj na-me ne posabijo (KIDRIČ 1934: 41-42)
ogovorjenega in ne z oblikovno množino ogovornega zaimka, znak podrejenega položaja ogovorjenega, pri čemer se zanemarja dejstvo, da Kopitar pri opisu mestne ogovorne norme »pravega« vikanja, torej vikanja s skladenjskim ujemanjem, sploh ne omenja, zato se o družbenorazlikovalnem pomenu načina ujemanja ob zaimku vi iz njegovega opisa ne da sklepati.
17	»Vi[hi in imenitneji ludi, ktire posebno po[htujemo, v[elej imenujemo s vi name[t ti, oni name[t on, postavim: ozhe! vi [te rekli, de me bote v' [holo dali. Mati go[tje napravlajo, sa to ki bodo moj [triz k' nam prifhli. To [e pravi, de jih ne tikamo ampak vikamo, kadar [o prizho; ino kadar jih tukaj ni, jih onikamo. Prizho koga onikati, je nem[hvanje ino proti Nemzam navadno. V'pridigah ino vi[okih govorih je li vikanje in tikanje v' navadi« (VODNIK 1811: 120).
18	Pismo je bilo napisano med 7. in 9. decembrom 1808.
19	Originalno pismo je izgubljeno, citat pa je ohranjen v Primčevem pismu J. Zupanu 11. 2. 1813.
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
205
Takšna razlika se ne da razložiti s spremembo odnosa med njima, saj bi ta šla kvečjemu v smer manjše in ne večje vljudnosti. Verjetneje je, da je v prvem pismu - iz vsebine katerega je razvidno, da je to eden njegovih prvih poskusov pisanja pisem drugim izobražencem v slovenščini - bolj upošteval ogovorno normo, ki jo je postavil Kopitar, v drugem pismu pa je prevladala nemška ogovorna norma, ki je je bil bolj vajen.20
3.14 Kljub temu je nekako do srede stoletja vikanje počasi izrinilo onikanje v vseh položajih in nabor ogovornih zaimkov za izražanje družbenih razlik se je v knjižnem jeziku skrčil v dvodelni sistem, ki ga poznamo še danes.21 To ilustrira Smoletova nova izdaja Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi iz leta 1840, pri kateri je z jezikovnimi popravki sodeloval tudi France Prešeren. Delo sta jezikovno močno spremenila, prilagodila sočasni jezikovni normi in iz nje v purističnem duhu te dobe predvsem odstranila številne germanizme. Poleg različnih besednih germanizmov (spoštljivi naslov vaša gnada sta tako spremenila v milostljivi gospod/milostljiva gospa) je obsodba v skladu s priporočili v slovnicah doletela tudi onikanje, ki ga je povsod zamenjalo vikanje. Tudi semantično ujemanje pri vikanju sta spremenila v skladenjsko.
	IZDAJA 179022	IZDAJA 1840
NEŽKA GOSPE	Jest jim nisim nič zatajila, vaša gnada (str. 54)!	Kar besedice vam nisim zatajila, milostljiva gospa (str. 31)!
NEŽKA BARONU	Vaša gnada, kaj zapovedo? Ke bi jih kdu per meni najdel (str. 44)!	Kajsapove\te, milo\ljivi go\pod? Kaj bi bilo, ko bi va\kdo per meni najdel (str. 16)?
BARON ZMEŠNAVI	Oni naj stoje pred to utico inu naj obenga vun ne puste (str. 121).	Pred tem jhotoram ob\tojte, ino ne pu\tite nikogar vun (str. 134).
MATIČEK ZMEŠNAVI	Gospod Zmešnava, perserčni gospod! So v svate peršli (str. 40)?	Gospod Zmešnjava, priserčni gospod, ste mar v svate prišli (str. 10)?
GAŠPER BARONU	Naj puste to okno zadelat /.../ Naj spremislijo, zdej so clo enga fanta doli vergli (str. 74)	Rezite to okno sasidati. /.../ Premi\lite /.../ (str. 61).
GAŠPER MATIČKU	Ho, ho, Matiček! - Tok ste tačas groznu zrasil; ste bil vse bol majhen inu tenak vidit (str. 76).	[...]grosno \te sra\tli ta zhas; manj\hi ino \hibkeji \te le mi sdeli (str. 63).
Tabela 1: Primerjava ogovarjanja v izdajah komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi iz let 1790 in 1840
20	V nemškem pismu leto prej (1809) tako Vodnika ogovarja v 3. os. mn.: »Ich bitte um Erlaubniß, Sie auf einige Augenblicke in Ihren Geschäften zu unterbrechen« (KIDRIČ 1934: 17).
21	Vendar onikanje iz slovenščine še v sredi 20. stoletja ni povsem izginilo. Weiss (2003: 207) navaja poročila informatorjev, da so v župniji Nova Štifta novega župnika nekateri župljani pred drugo svetovno vojno še onikali, župnijski upravitelj župnije Šmartno ob Dreti pa je ob obisku mariborskega škofa Maksimilijana Držečnika še 1970 svojim župljanom dajal navodila, da naj škofa preprosto vikajo in ne onikajo.
22	Citirano po izdaji Linhart 1950.
206	Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Takšen poseg je povzročil, da je bila hierarhizacija med dramskimi osebami manjša kot v originalu. Še vedno je jezikovno označeno razmerje med nadrejenim in podrejenim, vendar so se pri tem izgubile razlike med posameznimi družbenimi sloji: jezikovno izraženo razmerje med npr. Žužkom in Matičkom je postalo enako kot med Matičkom in Gašperjem, Budalov položaj pa je bil v jezikovnem oziru izenačen s položajem Žužka in Zmešnave, saj dvodelni zaimenski ogovorni sistem ni mogel več izražati natančne hierarhične razslojenosti likov. Poleg tega sta bila s tem v delu okrnjena sociolektalno opredeljevanje govorca z jezikovnim izrazom, ki je odraz družbenega in psihološkega odzivanja na dano situacijo, ter pristnost oz. verističnost dogajanja (OREL 2006: 579).
Ogovorna razmerja v delu Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840) .->	T
gospa
baron
V/N___V
V/N
> Zmešnava	V	Budalo	V	r Žužek
				
V T
Matiček
T
O
Nežka
O
Tonček

Jerica
Gašper
T
T
T
V = vikanje, T = tikanje, N = raba naslova + množinski ogovor
4 Razvoj slovenskega ogovornega sistema in primerjava z nemščino
4.1 Če povzamemo razvoj ogovornega sistema, kot ga kažejo slovenski pisni viri, vidimo, da je raba vljudnostnega zaimka vi prvič izpričana v 13. st. v okoliščinah, na podlagi katerih lahko sklepamo, da je šlo za neposreden vpliv nemške ogovorne norme. V 15. st. ga lahko najdemo tudi v besedilu, namenjenem enojezičnim govorcem slovenščine, zato lahko sklepamo, da se je do tega časa tudi v slovenskem jeziku uveljavil dvodelni zaimenski ogovorni sistem. V drugi polovici 16. stoletja najdemo v virih tudi rabo vljudnostnih naslovov, pri čemer pri protestantskih prevodih prevladuje skladenjsko ujemanje glagola z naslovom v osebi, spolu in številu, kar odraža ogovorno rabo v izvirnikih, v neprevodnih besedilih s konca 16. in začetka 17. stoletja pa pri glagolu prevlada množina. Kot sobesedilni nadomestek naslovov
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
207
se je v 17. stoletju uveljavil osebni zaimek za 3. os. mn., ki se je začel samostojno rabiti v začetku 18. st. S tem se je oblikoval tridelni sistem ogovornih zaimkov, ki je omogočal natančnejše izražanje družbenih razlik. V začetku 19. st. pa so začeli slovničarji iz purističnih nagibov onikanje preganjati kot germanizem, kar je porušilo že ustaljeni sistem in za skoraj pol stoletja povzročilo negotovost v rabi, saj so si slovnične in družbene norme glede ogovora višjih slojev nasprotovale. Do leta 1850 je bilo onikanje iz knjižnega jezika večinoma uspešno pregnano in spet se je vzpostavil dvodelni ogovorni sistem.
Razvoj slovenskega ogovornega sistema
ti -
1300	1400	1500	1600	1700	1800	1900
V. C. M = naslavljanje z Vaša cesarska majesteta, V. G. = naslavljanje z Vaša gnada
4.2 Če to primerjamo s sočasnim nemškim razvojem, vidimo, da sta do 19. stoletja razvoj vikanja in onikanja potekala skoraj vzporedno oziroma je slovenski razvoj le nekoliko zaostajal.
Razvoj nemškega ogovornega sistema (BETSCH 2000: 52)
L.-E. L./Sie-Sie-
E. L.
1300	1400	1500	1600	1700	1800	1900
E. L. = naslavljanje z Eure Liebe ipd., d. Herr = naslavljanje z der Herr
208
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Vendar v slovenščini ni izpričan postopen razvoj ogovornega zaimka on,23 ki je nastal kot nadomestek naslova gospod, kar kaže, da slovenščina ni popolnoma prevzemala nemškega ogovornega sistema oziroma ni sprejela vseh njegovih inovacij, ampak je razvijala svojega, čeprav je nemščina glede na strukturo virov in družbeni položaj jezikov nanj nedvomno vplivala.
4.3 V začetku 19. stoletja pa so jezikoslovci pod vplivom purizma slovenski ogovorni sistem zavestno začeli oddaljevati od nemškega in s tem povzročili v jezikovnotipološkem pogledu netipično zamenjavo najvljudnejšega zaimka v ogo-vornem sistemu (oni) z zaimkom, ki je izražal manjšo stopnjo vljudnosti (vi). Takšen razvoj je poleg za slovenščino značilen tudi za nekatere druge jezike narodov v habsburški monarhiji, pri katerih je bil močan protinemški purizem, predvsem za češčino (BETSCH 2000).
Viri
France BERNIK idr. (ur.), 2004: Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia: Znanstve-
nokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. France KIDRIČ, 1934: Korespondenca Janeza Nepomuka Primca 1808-1813. Ljubljana: Znanstveno društvo.
Jernej KOPITAR, 1808: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyer-
mark. Ljubljana: bey Wilhelm Heinrich Korn. Janez KOS, 1971: Slovenščina v dokumentih skozi stoletja: Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana: Arhiv Slovenije. Anton Tomaž LINHART, 1840: Veséli dan ali Matiček se ženi: komédija v 5 délih. Ur. Andrej
Smole. Ljubljana: J. Blaznik. --, 1950: Zbrano delo: Knj. 1. Ljubljana: DZS.
Pavle MERKU (ur.), 1980: Slovenska plemiška pisma družin Marenzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja. Trst: ZTT.
Nikolaj MIKHAILOV, 2001: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine: Rokopisna doba slovenskega jezika. Trst: Mladika, Knjižnica Dušana Černeta. Marko POHLIN, 2003: Kraynska grammatika/Bibliotheca Carnioliae. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
23 V obravnavanih virih se ogovorni zaimek on pojavi samo enkrat, v dialogu med stranko in krojačem v Šmigočevi slovnici:
K: Gojpod mi blo povedano, de s' menoj govoriti ozhejo. (Mein Herr man hat mir gesagt, Sie verlangten mich zu sprechen.)
S: Je leta gojpod fambol, od kateriga jo gojpod J. s' menoj govorili. (Ist das der herr Kleidermacher, von welchem der Herr X. mit mir gesprochen hat.) K: Ja, gojpod, fem taijti. (Ja, mein Herr zu dienen.)
S: Ozhe meni mero vseti na eno opravilo. (Will er mir das Maß zu meinen Kleide nehmen.) (ŠMIGOC 1812: 229.)
V tem primeru gre za popoln prenos nemškega ogovornega načina z Er, ki je v tem času izgubljal status tudi v primerjavi z vikanjem. Ali se je tovrstno ogovarjanje med meščani na Slovenskem res uporabljalo, je na podlagi virov težko ugotoviti.
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
209
Janez SVETOKRiŠKi, 1998a: Sacrum promptuarium 4. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede.
--, 1998b: Sacrum promptuarium 5. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede.
Leopold ŠMiGOC, 1812: Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre. Gradec: bey Aloys Tusch.
Primož TRuBAR, 1562: Articuli oli deili, te prave stare vere kerszhanske. V Tibingi: [Ulrich Morhart].
Valentin VODNiK, 1811: Pismenost ali gramatika sa perve shole. Ljubljana: Natisnil Leopold Eger.
--, 1988: Zbrano delo. Ljubljana: DZS.
Janž ZNOJiLŠEK, 1595: Katechismus Doctoria Martina Luthra. Sred nekoterimi vproshna-mi, kakor bodo teiste v'ti Karshanski Cerqu v'Syrendorffi, v'dulajnim Oesterrejchi der-shane. Drukan v'Tibingi: skusi Georga Gruppenbacha.
Literatura
Tilman BERGER, 1998: Äussere Einflüsse und interne Faktoren bei der Herausbildung der slavischen Anredesysteme. Die Welt der Slaven XLIII. 307-322.
Werner BESCH, 1998: Duzen, Siezen, Titulieren: zur Anrede im Deutschen heute und gestern. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Michael BETSCH, 2000: Diskontinuität und Tradition im System der tschechischen Anredepronomina (1700-1850). München: O. Sagner.
Roger Brown in Albert GILMAN, 1960: The Pronouns of Power and Solidarity. Style in Language. Ur. Thomas A. Sebeok. Cambridge, Massachusetts: The M.I.T. Press. 253-276.
Jakob Grimm in Wilhelm Grimm, 1935: Deutsches Wörterbuch / von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm. Band 6. Leipzig: S. Hirzel.
Igor GRDiNA, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Založba Obzorja.
Brian HEAD, 1978: Respect degrees in pronominal reference. Universals of Human Language Vol. 3: Word Structure. Ur. Joseph H. Greenberg. Stanford: Stanford University Press. 151-211.
John LYONS, 1981: Language and Linguistics: An Introduction. Cambridge, New York: Cambridge University Press.
Nina MODRiJAN, 2005: Naslavljanje med žensko in moškim v slovenskem romanu. Jezik in slovstvo 50/5. 35-47.
Irena OREL, 2006: Jezikovne posodobitve Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi skozi čas. Jezikovna predanost: Akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Ur. M. Jesenšek in Z. Zorko. Maribor: Slavistično društvo Maribor, SAZU Ljubljana.
Maks PLETERŠNiK, 2006: Slovensko-nemški slovar. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Alenka POTOČNiK, 2008: Razvoj zaimkovnega ogovornega sistema v slovenskih pisnih virih do leta 1850: diplomsko delo. Ljubljana: [A. Potočnik].
Donald F. REiNDL, 2007: Slovene Ultra-Formal Address: Borrowing, Innovation, and Analysis. Slovenski jezik 6. 151-168.
210
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Gerald STONE, 1977: Address in the Slavonic Languages. The Slavonic and East European Review 55. 491-505.
Peter STIH in Vasko SIMONITI, 1995: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana:
Korotan, Celovec: Mohorjeva družba. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Peter WEISS: Načini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih spodnje Zadrečke doline. Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Ur. Zinka Zor-ko in Mihaela Koletnik. Maribor: Slavistično društvo, 2003. 199-215.
Summary
The contemporary system of pronominal address—similar to many other European languages—is made up of two personal pronouns, ti and vi, which mark different social relations, but this state has resulted from a century-long development in the course of which the system expanded and diminished again, presumably under the strong influence of German as a centuries-long language of prestige in this territory. In the Freising Folia only the singular form address is attested in the speech of the priest, the first example of plural address in Slovene is not attested until the High Middle Ages, when it had also spread in German, namely in the poetry collection of Ulrich of Lichtenstein Frauendienst (ca. 1227), for which we can presume a direct German influence. The form of the general confession in the Stična ms., where the plural address is attested in the mouth of the confessor, indicates that the bipartite system of Slovene was established no later than the middle of the fifteenth century. In the second half of the sixteenth century we find in sources also the use of honorific styles of address vaša cesarjeva majesteta 'your royal majesty' and vašagnada 'your mercy', while Protestant translations predominantly exhibit the syntactic agreement of the verb with the title in the person, gender, and number that reflects the address usage in the originals; in untranslated texts from the end of the sixteenth and beginning of the seventeenth century along with honorific titles the plural form of the verb prevails. As a contextual substitute for title in the seventeenth century the practice of using the third person plural pronoun became established, which began to be used independently in the beginning of the eighteenth century. Tri- and quadripartite (if we consider the use of titles in the hyper-polite form) system of address developed by the end of the eighteenth century, as is evident in the richest source of forms address, Linhart's comedy Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790), for which we may presume that it evinces a full model of the (bourgeois) address system of this period. In the work we can derive a quadripartite address system: ti - vi - oni - address with the title vaša gnada (the title agreeing with the verb in the third person plural is contextu-ally substituted by the pronoun oni 'they'). This complex system was appropriate for a time characterized by great social differences when there was a need for precise differentiation of social statuses, which in the following period began to simplify. However, this development is typologically unusual, as one of the universal tendencies in the development of address systems is that the form of the pronoun used for higher respect is never replaced by the form expressing less respect. In Slovene such
Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovomega sistema
211
a development was precluded by the puristic views of nineteenth-century grammarians who deprecated the oni form of address as a Germanism. The intervention of Kopitar and his grammarian heirs caused the collapse of the established system of address and for nearly a half a century fostered uncertainty in usage, since grammatical and social norms of address in the aristocratic and bourgeois classes were at odds, thus there was a danger that the addressee could perceive the use of vi address as impolite. Despite this the use of vi gradually supplanted oni address by mid-century in all ranks and the inventory of forms of address for expressing social differences in the standard language reduced to the bipartite system we are familiar with today. If we compare this to the German system in the same period we see that in the nineteenth century the development of vi and oni address progressed in a nearly parallel fashion to the Slovene one, which slightly lagged behind the German one. However, in Slovene there is no evidence of the development of a form of address with on, which would have substituted for gospod, indicating that Slovene did not borrow the German system of address wholesale with all of its innovations. In the beginning of the nineteenth century linguists under the influence of purism began to consciously distance the system of address from German. Such a development is characteristics of other nations in the Habsburg Monarchy, notably Czech.
UDK 811.163.6'367.625
Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
GLAGOLI NA -IRATI V DANAŠNJI SLOVENŠČINI
Prispevek obravnava status glagolov na -irati v današnji slovenski leksiki in njihove besedotvorne in skladenjske lastnosti in zmožnosti. Zlasti z vidika glagolskega vida je opozorjeno na nekatere posebnosti in vprašanja.
The paper treats the status of verbs formed with irati in the contemporary Slovene lexicon and their word-formation and syntactic properties. With respect to verbal aspect some special issues and questions are noted.
Ključne besede: glagolske novotvorjenke, obrazilo -irati, vid, dvovidska raba
Key words: verbal neologisms, the formant -irati, verbal aspect, biaspectual usage
1 Med nanovo tvorjenimi besedami so pogostejši tudi glagoli na -irati z vponsko različico -iz-irati. Mednarodnost tega obrazila prinaša tudi vidsko nevtralnost oz. ne-zazanamovanost - njegova posebnost namreč je, da mu vnaprej, brez konkretne rabe v besedilu, ne moremo določiti vida, tj. neomejenosti ali omejenosti trajanja oz. tre-nutnosti ali rezultativnosti določenega dejanja. Tako šele besedilna raba in besedilni čas določita njihov vid, kot kažejo zgledi: Akcentirali so glavne ugotovitve, Vdrli so v Evropo in akulturirali dotedanje prebivalce, Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira naše telo, Treba je alocirati vse vire, Tudi na lokalni ravni bodo amandmi-rali predloge in jih obrazložiti, Pri večjem klubu pa bi se moral najprej ambientirati in si izboriti mesto v prvi postavi, Želite balirati komunalne odpadke in ovijati bale v folijo?, Politično temo so bulvarizirali, Državno upravo so centralizirali, Starega psa so zastonj čipirali ipd.1
0	nedovršnosti ali dovršnosti glagolskega dejanja torej odloča konkretni uporabljeni pomen glagola - npr. nedovršenost dejanja izraža asfaltirati 'polagati asfalt' nasproti dovršenosti dejanja pri promovirati 'slovesno podeliti doktorski naziv'. Glede na korenski pomen se o dovršnem ali nedovršnem vidu glagolov na -irati odločamo tako, da so nekateri izmed teh glagolov nedovršni, npr. aerizirati, asfaltirati, bi-ljardirati, botanizirati, interesirati, jazzirati, jogirati, kajakirati, katalogizirati, ko-čirati, kolumnirati, logotipizirati, mafijizirati, ministrirati, moralizirati, muzicirati, pilotirati, špijonirati, nekateri pa dovršni, npr. amandmirati, aneksirati, nominirati. Pri določenih glagolih pa brez možnosti vnaprejšnje opredelitve (npr. glede na korenski morfem) o dovršnosti ali nedovršnosti dejanja odloča sprotna raba, npr. pri adresirati, aromatizirati, atestirati, birmati, centrirati, datirati.
Načelno se prvotno nedovršni pomen glagolov na -irati prepozna po tem, da
1	Zgledi so vzeti iz listkovne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je gradivni vir (zbiran od 1991) za Slovar novejšega besedja, ki nastaja na Inštitutu. V celotni obravnavi so tudi sicer upoštevane zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Spletna stran http://bos.zrc-sazu.si.
214
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
omogoča ali že kar zahteva predponsko obrazilo, npr. preanalizirati, prediskutira-ti, sfabricirati, sfrizirati, zabetonirati, zbombardirati, ki poleg dovršnosti praviloma povzroči pomenski premik glagola in lahko govorimo o novem leksemu.2 Tako se ravno pri glagolih na -irati zaradi primarne nedovršnosti oz. vidske nevtralnosti in zaradi nezmožnosti drugotne nedovršnosti še bolj jasno kot sicer izraža pomensko-in skladenjskobesedotvorna vloga predponskih obrazil.3
Pri glagolih na -irati se samo še dodatno potrjuje, kako je vid odvisen od morfoloških, leksikalnih in skladenjskih lastnosti in specifičnosti posameznega jezika; smer vidskosti pa gre od pomena proti morfemskosti.4 To, da vid v izhodišču ostaja ujet v pomenju konkretnega glagola in v okvire njegovih strukturno- in pomensko-skladenjskih zmožnosti, označuje vid kot bistveno jezikovnosistemsko karakteristiko vsakega jezika. Specifičnost vida v smislu njegove vezanosti na posamezni jezik potrjujejo dosedanje konstrastivne študije. Slednje pa hkrati poudarjajo tudi nekatere splošnejše vsejezikovne vidske poteze - ena bistvenejših je zagotovo ta, da se znotraj vsakega jezikovnega sistema ločuje slovnični (morfološki), leksikalni (slovarski) in skladenjski vid, v besedilu pa ne moremo mimo razmerja vid - čas - naklon. Uporabo glagolskega vida je torej treba obravnavati v okviru stavčne povedi, ker je tesno povezan s skladnjo in celotno govorno situacijo (M0NNESLAND 2006: 155-56).5
2 O obrazilu -irati
V sodobni slovenščini je obrazilo -irati že ustavljena in samostojna tvorbena prvina, brez posredništva nemškega -ieren,6 lep dokaz za to je npr. količinska nadvlada glagola kolapsirati nasproti nemškemu kolabirati (nem. kollabieren), oboje v pomenu 'doživeti kolaps'; podobno sistemsko osamosvojitev obrazila -irati pri telefonirati
2	Čistovidskih predponskih obrazil v slovenščini ni, čeprav se je tudi v slovenščini skušalo določiti potencialna čistovidska predponska obrazila (npr. RAMOVŠ 1952). Največkrat so bila navajana predpon-ska obrazila s prevladujočo fazno vrednostjo, npr. z-/s-, za-; tovrstne sestavljenke bi bile (tudi) kot vidski par za glagole na -irati s prevladujočo nedovršniško rabo še najbolj sprejemljive. V sodobni hrvaščini za besedotvorne zmožnosti vidske parnosti pri glagolih na -irati opozarjata leksikografinji L. Hudeček in M. Mihaljevič (2010).
3	Bistveno je opozorilo, da med glagolskimi predponskimi obrazili in glagolskimi priponami gre za pomemben razloček - ker je vloga predponskih obrazil vedno besedotvorna, pomeni, da je tudi tako izražana dovršnost vedno vezana samo na (glagolske) tvorjenke. Drugače je z glagolskimi priponami, ki so prav zaradi primarne vidske vloge razpoznavni morfem vsakega glagola; njihova besedotvorna vloga je drugotna, npr. skočiti: skakati ^ večkrat skočiti (VIDOVIČ MUHA 1993: 163).
F. Miklošič uvršča npr. tvorbo iterativa v t. i. osnovotvorje, kot del pregibne besede pred fleksijskim morfemom, A. Schellander (1984) pa umešča vrste glagolskih dejanj na raven besedne pomenskosti (o tem prim. tudi VIDOVIČ MUHA 1993: 162).
4	Izraz vidskost je tu uporabljen za vse lastnosti vida, ki so vezane na morfologijo, leksiko ali skladnjo.
5	Med merili za določanje vida je v slovenščini tudi t. i. splošni ali brezčasni sedanjik (1976 : 328): Na koncu dvoboja pa z njim prav kruto obračuna. - V teh sonetih z njim obračunava, Glasovi se delijo v dve skupini ipd., v hrvaščini pa prihodnjik (SILIC): Kad ga informiraš? - Kad ga budeš informirao?
6	Latinsko obrazilo -are/-ire je prek francoskega nedoločniškega obrazila -er/-ir prešlo v nemško nedo-ločniško obrazilo -ieren in iz tega v -irati (iz nem. -ier in domačega -a-ti); iz grščine prek francoskega -iser in potem še prek nemškega -isieren je nastala različica -izirati z vpono -iz- (SKOK 1954: 25; 1955/56: 37, 39).
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
215
dovoljuje različica telefonariti v pomenu 'večkrat, pogosto telefonirati'.7 Navadno so (še) ekspresivno zaznamovane izpeljave s skladenjskopodstavnimi doping, miting, mobing, šoping v dopingirati ^ delati (si) doping, mitingirati ^ imeti miting / biti na mitingu, mobingirati ^ delati mobing, šopimgirati ^ delati šoping ipd.
Sicer gre lahko tudi za samostojne tvorbe iz latinske podstave v katerem koli ne-romanskem jeziku - to so primeri t. i. »germanolatinizmov« tipa revidieren in potem slovensko revidirati (SKUBIC 1969/70: 50).
3 Glagolske izpeljanke na -irati
Pri glagolih na -irati in različicah na -iz-irati tvorbeno prevladujejo izpeljave, in sicer navadne izpeljave tipa ekraniz-ira-ti ^ dati/dajati na ekran, bistveno manj je izpredložnih izpeljav tipa v-program-ira-ti ^ dati v program, podobno vkodirati ipd.8
Pri izimenskih oz. izsamostalniških glagolskih izpeljankah na -irati je vidska raba zaradi postopkovno bolj prezentne tvorjenosti lažje in bolj nedvoumno določljiva oz. napovedljiva:
nedov.: aerizirati, asfaltirati, biljardirati, botanizirati, interesirati, jazzirati, jogirati, kajakirati, katalogizirati, kočirati, kolumnirati, logotipizirati, mafijizirati, ministrirati, moralizirati, muzicirati ^ iti se muziko, pilotirati, špijonirati; nasproti dov. in nedov.: adresirati, aromatizirati, atestirati, avtoportretirati, birmati, centrirati, datirati; nasproti dov.: amandmirati, aneksirati, nominirati, promovirati.
3.1 O vzporednosti izpeljav na -irati in -ovati se da govoriti le na sinhroni ravni in sicer pri izsamostalniških izpeljankah tipa administrirati/pilotirati, županovati/ kraljevati ipd.
Izbirno uporabo -irati ali izvorno domačega (praslovanskega) -ovati torej omogočajo zlasti glagoli oz. glagolske izpeljanke s skladenjskopodstavnim biti, ki označujejo poklicno delovanje ali obstajanje v nekem procesu/delovanju: kraljevati, dekanovati ^ biti kralj/dekan, administrirati, advokatirati, amaterizirati, šminkirati, pilotirati ^ biti za pilota (nasproti npr. akrobatiti), finiširati ^ biti v finišu, pikniki-rati ^ biti na pikniku, familizirati (se), getizirati (se), televizirati (se) ^ vključiti se v familijo/geto/televizijo ipd.
Poleg skupne besedotvorne vrednosti ima -ovati še dodano modifikacijsko obra-zilno vrednost 'ponavljalnosti, večkratnosti'; dvovidsko rabo obrazila -ovati pa imajo glagoli tipa darovati (nasproti: obdarovati), dedovati (nasproti: podedovati), imenovati (nasproti: poimenovati), kadrovati (prim.: kadrirati), škodovati (prim.: škoditi), točkovati, žrtvovati (več še v pogl. 4.2.1).
7	Besedotvorno ustalitev obrazila -irati v slovenščini tvorbno-pretvorbno potrjuje Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk A. Vidovič Muha (1988). Tudi že v srbohrvaščini in pa v današnji hrvaščini se potrjuje besedotvorna podomačitev oz. osamosvojitev in ustalitev obrazila -irati (JERNEJ 1959).
8	V okviru skladenjskega besedotvorja pri glagolskih izpeljankah A. Vidovič Muha (1985: 50) opozarja tudi na primere, ko pomen samostalnika omogoča natančnejšo oz. konkretnejšo pomensko določitev (jedrnega) glagola delati, npr. bakriti ^ prevleči, namazati z bakrom, fižolčkati ^ igrati se s fižolčki ipd.
216
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
3.1.1	Za rabo priponskega obrazila -irati ali -ovati glede na tujo ali domačo besedotvorno podstavo imamo za zgled optimalni sinonimni par funkcionirati : delovati. Načelno velja domače obrazilo na domačo podstavo in prevzeto obrazilo na prevzeto podstavo, vendar z osamosvojitvijo obrazila -irati (oz. z njegovo oddaljitvijo od tujega izvora) in z vključitvijo v slovenski jezikovni sistem se je izpeljevanje z -irati razširilo tudi na domače besedotvorne podstave. Na (vsaj sinhrono) domače besedotvorne podstave se -irati razvršča v primerih abecedirati, basirati, betonirati, gumirati, jodirati, lakirati, kanalizirati, kristalizirati (kristaliti), procesirati, slove-nizirati, tonirati, tuširati, urinirati, vatirati, žetinirati, želirati, živcirati; prihaja tudi do pomenskih razločkov tipa anglizirati 'uvajati angleško' nasproti angležiti 'uvajati angleščino', medtem ko npr. tuširati pomensko združuje 'delati s tušem' in 'prhati se'. Povsem že navadna je kombinacija prevzete besedotvorne podstave in domačega priponskega obrazila, npr. boardati/bordati, bodibildati, dilati, diskati, downloadati, guglati/googlati, hekati, ircati (danes že samo 'klepetati'), mejlati, mitingovati, pa-ničariti, piknikovati (poleg: piknikirati), politikovati (nasproti: politizirati), raftati, rapati/repati, rejvati, skejtati, surfati/srfati, svingati, trimati, zumati, žurati; po analogiji fenati, pipsati in podobnih se poleg tuširati pogovorno uporablja tudi tušati.
3.1.2	Možne dvojnice (enakopomenke in hkrati raznopisnice) so še: kadrovati/ka-drirati nove ljudi, favlirati/favlati igralca, kočirati/kočijažiti, optimizirati/optimirati, perfekcionizirati/perfekcionirati vlogo, slovenizirati/sloveniti pisavo/imena, športi-rati/športati, zumirati/zumati posnetek, žurirati/žurati ipd. odpirajo razmerja med domačimi in prevzetimi oz. internacionalnimi priponskimi obrazili.
4 Vidski nevtralizatorji?
Samonedovršnost ali prvotna nedovršnost glagolov na -irati je lahko neke vrste vidska nevtralizacija. Hkrati je nevtralizacija tudi dvovidskost - »dvovidski glagoli« je namreč samo slovnična oznaka, ki je z vidika skladenjskega vida oz. z vidika konkretnega skladenjskega pomena sicer nefunkcionalna oz. nenatančna, ker gre v bistvu bolj za možnost dvovidske rabe; glagoli so namreč glede na konkretno rabo vedno enovidski, načelno oz. z vidika potencialne rabe pa nekateri lahko nastopajo enkrat v vlogi nedovršnika in drugič kot dovršniki.
Izhodiščna teza je, da prav vsi glagoli imajo vid kot svojo inherentno lastnost, in sicer vsak glagolski pomen je ali nedovršni ali dovršni, brezvidskih glagolov ni.9 Izhajamo iz predpostavke, da so glagoli na -irati prvenstveno nedovršni. Načelno prednostni nedovršni pomen se prepozna tudi po tem, da veliko tovrstnih glagolov omogoča predponsko obrazilo, npr. sfabricirati, sfrizirati, prediskutirati, zabetoni-rati, preanalizirati, zbombardirati ipd. (KOROŠEC 1972: 205), in s tem najpogosteje uvaja ali spreminja tudi vrsto glagolskega dejanja ali t. i. aktionsart (imenovan tudi »notranji ustroj glagolskega dejanja«, prim. JAKOPIN, 1966), ki izpostavlja tudi le-ksemski in skladenjski vpliv, slednji pa poudarja zlasti t. i. časovni okvir oz. ustroj stavčne povedi.
9 O brezvidskih glagolih v primeru naklonskih glagolov govori F. Bezlaj (1948: 217).
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
217
4.1	Kot absolutno nedovršne ali samonedovršne lahko obravnavamo samo potencialne glagole z naklonskim skladenjskim pomenom, npr. morati, moči, utegniti, potem še službovati, delovati, pogojevati (nasproti dvovidsko rabljenim darovati, dedovati), v vlogi absolutne nedovršnosti sta tudi primitiva biti in imeti.10 Stalno ali absolutno dovršni pa so glagoli črhniti, deti, okrevati, planiti, šiniti ipd. (RAMOVŠ 1952: 126), ki s svojo (sinhrono) netvorjenostjo samo še potrjujejo tesno povezavo med vidskostjo in pomenom.11
Neznamovana je enovidska raba glagolov, kar se potrjuje zlasti pri glagolih tipa biti, brati, mazati, rezati, pisati, trgati ipd. Vendar kategorija vida v smislu dov/ nedov je dosledno slovnično speljana, čeprav je med vidskima pomenoma oz. med nedovršnikom in dovršnikom pomenski premik. Zato pa se glagoli lahko delijo glede na (splošno)pomensko zmožnost oz. nezmožnost predponskooobraziljenja v smislu ohranjanja linearnosti dejanja (»linearni dej«), npr. pomoči, oditi, zarjoveti, in na tiste z predponskoobrazilno nelinearnostjo dejanja (»nelinearni dej«),12 ko se netvor-jeno dejanje premakne že na drugo pomensko področje v smislu rezultativnosti, npr. pri glagolih tipa kuhati, pisati, delati, molčati. Tu moramo opozoriti tudi na eno-vidskost mnogih t. i. samonedovršnikov (imperfektiv tantum) tipa molčati, ležati, spati, ribariti, biti, rezati, žalostiti se ipd. To so glagoli, ki nimajo pomenskih teženj h kakršnim koli spremembam in posledično tudi ne izkazujejo teženj k oblikovanju glagolskih vidskih parov (ABH^OBa, 1976).
4.2	Naraščajoča dvovidska raba
Dvovidskost je samo slovnična opredelitev (tj. znotraj pomena meja med vidsko neomejenostjo in omejenostjo ni jasna in se zato nevtralizira), sicer se vsak glagol v konkretnem skladenjskem pomenu uporablja ali dovršno ali nedovršno. Tudi pri potencialni dvovidskosti je naravno, da pri konkretnem pomenu vedno prevlada ne-dovršnost ali dovršnost, in s tem se samo še potrjuje odločilnost leksemskega in skladenjskega vpliva na vidskost - v vsaki konkretni rabi potencialno dvovidskega glagola se vsakič kot ustreznejšo izbere samo dovršno ali samo nedovršno obliko, s čimer se nevtralizirano dvovidskost sproti konkretizira.
S potencialno dvovidskostjo se ne izraža samo slovnična/morfološka ekonomičnost jezika, ampak tudi višja stopnja splošnosti obravnave glagolskega dejanja.13
10	A. B. HcaneHKO, 1960a: 174—75 ima posebej omenjane samonedovršniške glagole (imperfectiva tantum) tipa neparnih imeti, biti.
11	Slovenska slovnica J. Toporišiča (2000: 348, 350) v zvezi z vidom in vidskostjo navaja tele primere: dvovidski, ne na -irati, so: rodim, ubogam, teknem, darujem, žrtvujem, hasnem, okrevam, telefoniram ipd.; nepredponskih dovršnih je malo: blagoslovim, dejem, dobim, javim, jenjam, končam, kupim, ležem, lotim se, neham, padem, pičim, plačam, posodim, ranim, rečem, rešim, sedem, sežem, skočim, snamem, spremim, srečam, stopim, storim, trčim, treščim, udarim, velim, vržem, vzamem, zmagam; samonedovršni glagoli (imperfektiva tantum): naklonski glagoli: morati, smeti, moči; glagoli stanja: sedeti, ležati, stati, imeti; glagoli enovitega dejanja: delati, iti, čakati, svetiti, ljubiti, plesti, gnati, brati; glagoli navade: hojevati, videvati se; samodovršni (perfektiva tantum) so trenutni glagoli, npr. jekniti, počiti, pokniti; posebni tip je zaslišati (nasproti zaslišati: zasliševati).
12	O tem med drugimi tudi A. V. Isačenko (1960b: 14).
13	Lahko se tudi sklepa, da so v obdobju širjenja dvovidskosti izhodiščno in osnovno glagolsko bazo v
218
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Lahko potemtakem naraščajočo oz. sorazmerno pogosto dvovidskost povezujemo tudi s postopno manj osebnim ali posplošenim pristopom? - Lahko, če upoštevamo tezo, da glagolski vid lahko razumemo tudi kot tisti pomen glagola, ki izraža naše subjektivno razumevanje z glagolom povedanega dejanja ali stanja, tj. pomen, ki izraža, ali imamo v mislih dejanje (stanje) v njegovem poteku, nastopu ali dovrši-tvi (RAMOVŠ 1952: 124).
4.2.1 Domači priponi -a- in -ova- sta še dodatni dokaz, da na možno dvovidsko rabo vpliva oz. o njej odloča leksemski pomen konkretnega glagola, in zlasti zmožnost konkretnega glagola, da lahko izrazno združuje več vrst glagolskega dejanja.
Glagoli ne na -irati, še dodatno in z vidika slovenščine še bolj jasno potrjujejo, kako je prvotnost nedovršnosti ali dovršnosti odvisna od pomena (navedeni glagoli so glede na glagolske skladenjskopomenske skupine izbrani iz elektronske različice SSKJ z iskalnim pogojem *ati/iti, nedov in dov / dov in nedov (1329), dodana razlaga pa izraža prednostno vrsto vida).
Spodnji primeri potrjujejo, da je možna dvovidska raba vezana zlasti na glagole, ki izražajo procesualnost in hkrati lahko tudi rezultat procesualnosti, npr. birmati, kaznovati, križati, in na glagole, ki lahko združujejo enkratnost in večkratnost dejanja/dogajanja, npr. eksati, jurišati, maščevati ipd.; k vidski izbiri oz. razločevalnosti v konkretni povedi pa prispeva tudi raba določenega časa. Primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki naj bi bil v slovenščini prednostni dovršni pomen (in pogostejši tudi pri enovidskih glagolih), vendar gradivo oz. razlage v SSKJ-ju tega eksplicitno ne potrjujejo:14
•	glagoli ravnanja/upravljanja: birmati (ga) 'podeliti birmo': Birmal ga je pomožni škof, darovati komu 'oddati dar': Daroval je za poplavljence, Darovala mu je svojo mladost, dedovati 'prevzeti od dedov': Dedoval je po stricu, eksati 'izpiti na eks': Rad eksa,filmati 'prenašati na film': Filmal je ves prizor, Roman so filmali in dramatizirali, grešiti 'kršiti zapovedi, pravila', križati 'pribijati na križ', nasledovati 'prevzemati po drugem', sidrati 'pritrjevati s sidrom', škoditi/škodovati 'povzročati škodo', teliti/teletiti 'roditi, povreči tele', tlakovati 'polagati tlak', točkovati 'izražati/ocenjevati s točkami', upoštevati 'vključevati v delo', ustrahovati 'spravljati v strah', žigosati 'opremljati z žigom', žrtvovati 'dajati/ponujati kot žrtev';
•	glagoli govorjenja/mišljenja: čestitati komu 'izraziti čast' komu: Čestital mu je za diplomo, Iskreno čestitam, glasovati 'izraziti svoj glas': Glasovali so proti predlogu - Glasuje proti predlogu, jamčiti 'obvezati se za' kaj, posvetovati se 'razpravljati o', praviti 'seznanjati', prerokovati 'vnaprej pripovedovati', zahtevati 'izražati odločno hotenje';
•	glagoli premikanja: iti 'premikati se, opraviti kako pot', jurišati 'iti/hoditi na juriš', prečkati 'iti/hoditi/voditi prek', romati 'iti k/h, hoditi po';
jezikih sestavljali enovidski glagoli (HHKy^ecKy 1984: 116, 118).
14 Pregled SSKJ-ja, gradiva za Slovar novejšega besedja in besedilnih korpusov: Korpus Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. (Pregledano februarja 2011.) in Korpus slovenskega jezika Fida-PLUS: http://www.fidaplus.net. (Pregledano februarja 2011.); sicer pa je upoštevan del novejše leksike, ki je bil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU v Ljubljani) sistematično zbiran od leta 1990 naprej.
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
219
• glagoli stanja: dopasti se 'biti všeč, ugajati',prileči se 'povzročiti telesno in duševno ugodje', privoščiti 'občutiti zadovoljstvo', tekniti 'vzbujati komu ugodje', zaleči 'imeti dovolj dober, zaželen učinek' ipd.
Vse pregledano pa potrjuje tezo, da noben poskus generaliziranja slovanskega aspektnega sistema ni vzdržal kritike (BEZLAJ 1948: 201). Že dolgo je namreč znano, da so v slovanskih jezikih različne možnosti rabe glagolskih vidov, zato je treba raziskati obsežnost vpliva konkretnega glagolskega pomena, konkretnega konteksta in zunajjezikovnega vedenja na vidsko rabo (pobuda za to v DERGANC 2010a: 78, 79).
4.3 Različni primeri rabe vida
Vid se v povedi oz. besedilu stika s časom in naklonom, vrsta glagolskega dejanja pa povezuje vid s časovnimi okoliščinami kot so npr. dinamičnost, terminativnost, faznost, rezultativnost (H^onoBa 2007: 95).15
Ker obstaja tudi kategorija časa v povedi, pogosto prihaja do nesovpadanja časovnih oblik glagola z njihovimi vlogami v povedi. Vendar posredovanje t. i. »časovnega načrta« v povedi se vedno uresničuje z leksemi (noTaeHKO 1984: 45, 50), tj. splošno se potrjuje, da je raba odvisna od vidske zmožnosti pomenja vsakega glagola posebej.
Posplošene trditve (tudi) za slovenščino so, da je vidska raba zlasti dovršnika prosta, tj. se uporablja v vseh časovnih oblikah, da se v historičnem sedanjiku vidske razlike, tj. raba dovršnika in nedovršnika, iz preteklika ohranijo (DERGANC 2003) in da je skladenjskopomenska raba nedovršnika in dovršnika natančnejša v velel-niku, npr. spomni se, odpri oči: varuj se 'nadaljevanje dejanja' (RAMOVŠ 1952).16
V	večini besedil je najnavadnejše časovno zaporedje: sedanjik, preteklik, priho-dnjik, in sedanjik glede na prednostni položaj omogoča rabo tako nedovršnikov kot dovršnikov.17
V	spodnjem prikazu dovršne ali nedovršne rabe glagolov na -irati v slovenski skladnji je upoštevanih več dosedanjih razprav in ugotovitev (JAKOPIN 1966, KOROŠEC 1972, TOPORIŠIČ 2000, DERGANC 2010a,b), metodološko pa je upo-
15	noTaeHKO H. A. (1984) ločuje človeško usvojitev časovne zgradbe določene stvarnosti - tj. t. i. »gnozeološki aspekt« (43) in ubeseditev svojega videnja časovne zgradbe določene stvarnosti kot t. i. »komunikativni aspekt« (44); družbena oblika gibanja materije ima svoje prostorsko-časovne lastnosti, kar označuje kot »ontološki aspekt« (44).
16	V zvezi s široko uporabnostjo dovršnika je več koristnih potrditev, tu je ena izmed njih. Pričakovano je glede na vrsto tvorbe več tipov dovršnikov, eni tvorijo čistovidske pare, drugi ne, da se glede na različni tip dovršnosti eni lahko vključujejo samo v en čas, drugi dovršniki pa v več časov (ApKagteB 2008: 30, 31).
17	Sedanjiška raba glagolskih oblik je poudarjeno obravnavana v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 389-405): Prava sedanjost (čas govorjenja) in pravi sedanjik se navadno izraža z nedovršniki, z dovršniki pa samo pri glagolih rekanja, npr. obljubim, povabim ... ponujanje, npr. v obliki oglaševanja: kupim, prodam ... Brezčasni sedanjik se izraža z nedovršnikom. Pripovedni ali dramatični sedanjik prenese razmerje rabe nedov.-dov. iz preteklega časa. S sedanjikom izražamo prihodnost, kadar je iz sobesedila jasno, da ne gre za naklonskost, npr. Ko pride, mu vse povej, Kdo mi odpre vrata? Naklonska sedanjiška raba pa je v primerih Nekaj od tega ti dam, če vse drugo kupiš, Ti ne greš?, Da mi ne prideš v kratkem pred oči... Kateri v petih sekundah preteče ta krog? ... Nedovršni sedanjik izraža istodobnost, npr. Pravi, da poležava zaradi gripe, dovršni sedanjik pa zadobnost, npr. Pravi, da pride jutri ipd.
220
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
števana delitev po Bondarku in Bulaninu (1967: 51-76); tu je prikaz vidske rabe glagolov na -irati:
4.3.1 Dovršna raba
1.	Sedanjiška oblika glagola pri »fizičnem« pristopu (tj. bivanjsko-spoznavanj-ski vidik) ne izraža trajanja, ampak samo razmerje s trenutkom govorjenja, pri slovničnem pristopu pa sedanjiška oblika glagola izraža trajanje, na katerega se nanaša tudi trenutno govorjenje (noTaeHKO 1984: 45). Samo dovršniki rekanja izražajo dejanje sedanjosti v trenutku govorjenja (TOPORIŠIČ 2000: 348), npr. Sugeriram, da se umaknemo, Apeliram, da se to uredi (nasproti *Provociram, da se to uredi) ipd.; izjave s performativnim glagolom so pogosto ubesedene z dovršnim sedanjikom, npr. Blamiram se, ko to izrečem.
2.	Slovenska oblika dovršnih sedanjikov18 tipa Imenujem, Predlagam, Naslovim ima predvsem pomen abstraktne ali neaktualne sedanjosti in različne naklon-ske pomene, in le obrobno pomen prihodnosti (TOPORIŠIČ 2000: 390-94), npr. pomeni stavkov Koliko zaslužnih lahko nominiraš v enem letu?, Koliko pisem adresiraš v enem dnevu? so 'ponavadi imenuješ/nasloviš, lahko nasloviš, si sposoben nasloviti'
3.	Raba dovršnega sedanjika je lahko povezana tudi z neobstajanjem sekundarnega nedovršnika (DERGANC 2010a), in glagoli na -irati nimajo sekundarnega nedovršnika19:
Zjutraj stestiram svoje oči na drobnem tisku dnevnika, On se vselej stestira svoje oči na drobnem tisku dnevnika.
4.	Konkretno dejansko posamezno dejanje: Kaj bi vi raje optimizirali ali rese-tirali?
5.	Vzorčno ponavljalno dejanje: Vedno mu uspe resetirati in vse nanovo sfor-matirati.
6.	Potencialni pomen, ki se lahko uresniči v vsakem trenutku: Kaj vse ženska zaintrigira samo za to, da bi ziritirala svojo sovražnico!
7.	Vsota enkratnih konkretnih dejanj: Zadnje čase se je delovno /z/indviduliziral enostavno resetira, reciklira in nazadnje še samocenzurira ...
18	Po. F. Ramovšu (1952: 129) sedanji dovršnik izraža sedanjost (trenutni glagoli), praviloma prihodnost, kot historični sedanjik v pripovedovanju preteklost, brezčasnost v refleksijah in pregovorih.
19	Od domačih oz. neprevzetih glagolov so tovrstni še popiti, pojesti, najesti se ipd.
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
221
4.3.2 Nedovršna raba
1.	Pri posplošeno-dejanski rabi je navadnejša oz. nezaznamovana nedovršna raba (TOPORIŠIČ 2000: 350-51) v tem smislu, da jo v nekaterih primerih rabimo tudi namesto dovršne /.../ To osebo je anketiral naš novinar. - Mi je kdo telefoniral danes dopoldan? - Kdo je konzultiral tega strokovnjaka? v pomenih 'izpraševal/izprašal', 'klical/poklical', 'se posvetoval / vprašal za nasvet'.«.20
2.	Konkretni procesni pomen v nepretrganem trajanju: Tu je parlamentirala in meditirala.
3.	Vzorčno ponavljalno dejanje: Vsak večer raportira nadrejenemu.
4.	Kratko (kratnostno neomejeno) dejanje: Občasno je z medklici iritiral nasprotnika.
5.	Kratko (kratnostno omejeno) dejanje: Že dvakrat so ga suspendirali.
6.	Potencialni pomen, ki se lahko kadar koli uresniči: Uspešno je konkuriral z
večjimi firmami.
7.	Splošni dejanski pomen - opozori na sam obstoj dejanja: Svojčas so ga sponzorirali.
4.3.3 Tekmovalnost med dovršno in nedovršno rabo
1.	Konkretni ali splošni dejanski pomen: Enkrat telefoniral.
2.	Vzorčno ponavljalno (kratnostno neomejeno) dejanje: Znala je animirati mladino.
3.	Vzorčno ponavljalno dejanje:21 Tam skicirajo, pozirajo, malo tudi poetizirajo
4.	Potencialni pomen, ki se lahko kadar koli uresniči: Javnost je včasih celo dobro šokirati... 5) Vzorčno ponavljalno (kratnostno omejeno) dejanje: Med
nastopom je dvakrat je živčno argumentiral očitke.
20	O posplošeno-dejanski rabi nedovršnika navaja Slovenska slovnica naslednje: »Nedovršni glagoli so nasproti dovršnim nezaznamovani v tem smislu, da jih v nekaterih primerih rabimo namesto njih. /.../ Ta sod je delal res dober sodar. - Me je kdo klical danes dopoldan? - Kdo je vabil tega človeka na svobodo? - Si ti to res pisal? Mišljeno: 'napravil', 'poklical', 'povabil', 'napisal'.« (TOPORIŠIČ 2000: 350-51).Vendar ob opazovanju ruskih zgledov splošno-dejanskega nedovršnika hitro ugotovimo, da bi v mnogih zgledih v slovenščini sicer res uporabili nedovršnik, v nekaterih oba vida, v nekaterih pa je raba nedovršnika za izražanje celostnega dejanja vprašljiva ali nemogoča (prim. DERGANC 2003): Ste brali (ND) Vojno in mir?, Včeraj so po radiu poročali, da bo danes deževalo, Ste danes že kosili?, Kdo je zidal Zimski dvorec?, Kdaj boš večerjal?, nasproti Moj stric se je *vzpenjal na Everest, Si kdaj *razbijal dragoceno vazo?, Si kdaj *zgubljal dežnik? V gornjih stavkih ni mogoče trditi, da ima nedovršnik nevtralen pomen in samo poimenuje dejanje, zdi se, da ohranja pomen procesnosti ali ponavljanja, kar onemogoča razumevanje teh stavkov kot opisov enkratnega celostnega dejanja.
21	Kontrastivno na rabo opozarja Derganc (2010a): V slovenščini se ponavljajoče oz večkratno dejanje izraža z dovršnikom ali nedovršnikom: To se pogosto zgodi /dogaja (dov./nedov.). Ta vlak pride/prihaja ponavadi z zamudo (dov./nedov.).
Pač pa je v naslednjih stavkih poleg verjetno pogostejšega dovršnika mogoč tudi nedovršnik, morda zato, ker kontekst prispeva k razumevanju, da gre za enkratno celostno dejanje: Koliko stane ta knjiga? Ne vem, kupil/ kupoval jo je brat. Kdo je danes kupil/kupoval kruh?
222
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
4.3.3.1 Opozorila na pomenske razločke pri možni nedovršni ali dovršni rabi:
1.	Če je pri vzporednih stavkih z dovršnikom in nedovršnikom mogoče opaziti učinek 'pričakovanosti' pri rabi dovršnika (DERGANC 2010a), npr. Si bral ta članek? nasproti Si prebral ta članek?, v primeru Si akceptiral ta članek? pomenski razloček ni ubeseden, lahko je samo situacijski oz. kontekstualni.
2.	Izjave s performativnim glagolom so pogosto ubesedene z dovršnim sedanji-kom, npr. Apeliram (dov./nedov.) na vas, da to čimprej uredite. Vendar hkrati vas agitiram za daljše strokovno sodelovanje (nedov.) nedovršniška raba performativa izraža aktualno sedanjost, dovršniška raba pa ima tudi modalno prvino in zato izraža neaktualno sedanjost (BONDARKO 1967).
5 Obsežnost glagolskih tvorjenk na -irati
Pri glagolih oz. glagolskih tvorjenkah na -irati, ki so nagnjeni k vidski nevtrali-zaciji, pa se pri konkretnem glagolskem pomenu jasneje kot sicer izrazi leksikalni in skladenjski vpliv na določitev vida. Pretežno so to novotvorjeni glagoli v slovenščini s prevzetimi samostalniki v besedotvorni podstavi, prevzeti samostalniki pa si po-glagolitvijo pridobijo večje skladenjske in besedilne zmožnosti.
Dvovidskost pri glagolih dopušča določeni leksemski pomen, ki lahko izraža pro-cesualnost, glede na skladenjski pomen pa tudi rezultativnost procesualnosti.
5.1 Pri zbrani novejši leksiki, ki še ni mogla biti upoštevana v SSKJ, ni naključje, da prevladujejo glagoli na -irati kot izsamostalniške izpeljanke (z navadno prevzetimi samostalniki v skladenjski podstavi); in obrazilo -irati glede na široko distribucijo in na širše vidske zmožnosti daje kar najoptimalnejše možnosti poglagoljevanja. Homonimno rabo pa razbija razločevalna raba npr. kadrirati film nasproti kadrovati (redkeje: kadrirati) nove ljudi ipd.
Spodnji zgledi novejše rabe odkrivajo tudi skladenjske lastnosti, ki gredo v smeri oženja in poenostavljanja vezljivostnih zmožnosti. Zaradi zadostne koncentracije raztopljenega kisika, vode ni potrebno aerirati 'ozračiti', Akcentirali so glavne ugotovitve, Vdrli so v Evropo in akulturirali dotedanje prebivalce, Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira 'razkisli' naše telo, Zagotovljeno mora biti, da procesi morajo zahtevati in alocirati vse vire, Na lokalni ravni so oblikovali amandmaje k besedilu, tako da bodo praktično spoznali, kako amandmirati predloge in jih obrazložiti, Pri večjem klubu pa bi se moral najprej ambientirati in si izboriti mesto v prvi postavi, Nobena krema ne odpravlja ničesar - le vlažijo, hranijo, antioksidirajo, Ustavno sodišče je moralo arbitrirati, ali bodo v konkretnem primeru nastale protiustavne posledice, Bila je sposobna artikulirati univerzalni interes mlade generacije, Z različnimi načrtnimi postopki družbene prevzgoje nameravajo ateizirati ves narod in vso družbo, Želite balirati komunalne odpadke in ovijati bale v folijo?, Redno je bildal telo, Politično temo so bulvalizirali, Državno upravo so centralizirali, V torek pozno popoldne je Dars začel cestniniti tovorna vozila na pomurskem avtocestnem kraku, Če bi res rad pregledal vse v nulo, bi moral vse razdirati in čekirati, Starega psa so čipirali zastonj, Umivati in deodorirati se je seveda trebal, Dolga leta je de-
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
223
sničaril v slovenskem prostoru, Digitaliziral je in še digitalizira vse, kar je uporabno na daljši rok, Veliko filmov so tudi ekranizirali, Strokovne teme tudi esejizirajo, Okoljska vprašanja ni potrebno še dodatno etnizirati, Evangelizirajo okolje, Drugega je treba familiarizirati, ga dobesedno vpotegniti v družino, mu dati hčer, Vse okoli sebe fintira in fintiral je tudi leta prej, Skušajo getizirati slovenščino, Začnite od najdaljše injekcije injektirati pripravek vse dokler material ne pride do ciljne snovi, Načrtujemo, da bomo v naslednjem letu uspeli inkubirati do pet podjetij, Najbolj sem ponosen da imamo ekipo, ki zna inovirati na vseh področjih, Ceneje bo ujeti ptico in potem fotko primerno kadrirati nasproti Ne bo mogel več kadrirati/kadrovati svojih ljudi v gospodarstvo, Država ni smela na nacionalni osnovi kantonizirati in deliti, Človeštvo se je začelo kibernetizirati in se je virtualiziralo v docela predruga-čenih razmerah skupnosti, Ponudnik mora biti sposoben tiskovino natisniti oziroma izpisati, konfekcionirati in oddati v distribucijo, Sodobna družba res želi vse medi-kalizirati - osebnost, ljubezensko življenje, Oscenaril, posnel, zmontiral, ozvočil in produkcijsko zapakiral je film in ga pogosto sam tudi projiciral, Podtalnica najprej ozonira v bazenih za ozonizacijo, nakar teče prek peščenih filtrov in prek filtrov z aktivnim ogljem, Blago je potrebno paletizirati, Intenzivno je terapirala in tudi ogromen napredek naredila, Mesto so plinificirali in toplificirali.
Izpeljanke na -irati se vedno pogosteje tudi predponskoobrazilijo. Prevzeto predponsko obrazilo de- je v pomenu 'ukinjanja' v S tem korakom se da vaš Fa-cebook račun deaktivirati, Mislim, da našega zgodovinopisja ni potrebno debal-kanizirati, ker mislim, da ni niti šovinistično, niti nacionalistično, podobno še: defeminizirati, deinstitucionalizirati, dekofeinizirati, dekomprimirati, dekontami-nirati, dekriminalizirati, demotivirati, denominirati; s pomenom 'ukinjanja' tudi obrazilo raz-: razminirati; predponsko obrazilo do- 'doseganje določene meje': dokapitalizirati, doštudirati; predpona v- kot del izpredložne izpeljave v glagolih tipa vprogramirati; predponski obrazili za- in z-/s- s faznim pomenom 'začetnosti ali končnosti': zanimirati, zablefirati, zadebatirati se, zaintrigirati, sformatirati, zlobirati, zrelaksirati.
5.2	Nenovi glagolski leksemi na -irati (npr. v SSKJ), izbrani glede na pomenske (vezljivostne) skupine, so lahko drugotne (vzporedne) glagolske tvorjenke ali pa enobesedne različice rabljenim opisnim zvezam, npr. abonirati/naročiti se v gledališču, adresirati/nasloviti pismo, aklimatizirati/prilagoditi sobne rastline, alarmirati/ obvestiti gasilce, bandažirati/obvezati roko, bazirati/temeljiti na delu, biljardirati in kvartati 'igrati biljard in karte' v kavarni, delegirati/določiti za delegata, downloa-dati/prenašati datoteko, evakuirati/umakniti ranjence, parfumirati/odišaviti obleko/ obleke, vitaminizirati 'dodajati vitamine v' hrano ipd.
5.3	Poudarjena sestavina glagolskih novotvorjenk na -irati je pogosto tudi 'eks-presivnost': emtivizirati, naspidirati (sleng), piknikirati, samoorganizirati, skulirati (se) (sleng), slalomirati, televizirati se, zašminkirati (sleng), zrelaksirati, žurirati ipd.
224
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
6	Prevladujoča težnja v tožilniško vezavo
Pri glagolih oz. glagolskih izpeljankah na -irati, ki zaradi pogoste izsamostalni-ške izpeljave navadno že vključujejo sredstvo ali vsebino, je opazna težnja k neza-znamovani tožilniški vezavi (z udeležensko vlogo prizadeto ali cilj dejanja) - tako z vidika splošne kot terminološke rabe lahko govorimo o tipični (terminološki) tožilniški vezavi, npr. pri balirati železne odpadke/hmelj/krmo/seno, diplomirati/magistri-rati/doktorirati zgodovino (še vedno pogostejša uporaba diplomirati iz zgodovine/ na zgodovini), dopingirati športnika, džezirati na trobento, ekranizirati gledališče, fikcionalizirati pot, foulirati nasprotnika filetirati sardele, kanonizirati Cankarja, klimatizirati prostor, misijonariti vero in vrednote, pamfletirati dogodke, parcelirati zemljišče, pilotirati motornega zmaja, preblefirati nastop, raketirati mesto, robotizi-rati celico za varjenje, sponzorirati dejavnost, žirirati prispevke; tudi izpeljanke iz predložne zveze tipa vprogramirati v rom ipd.
Glagoli tipa solidarizirati se, npr. solidarizirati se z bojem koroških Slovencev, se vedno pogosteje uporabljajo s tožilniško vezavo, npr. solidarizirati boj koroških Slovencev v pomenih 'podpreti, odobriti boj ...', podobno še specializirati se v jezikoslovju in specializirati jezikoslovje.22 To velja tudi za glagole brez prostega morfema se, npr. poleg špijonirati za kom tudi špijonirati koga.
Tudi t. i. široka terminologizacija omogoča (ponovno) prehajanje določenega glagola tudi v smer determinologizacije, ki glagolu s širjenjem pomenja daje vezljivostne zmožnosti, najprej in prednostno v smer najbolj navadne tožilniške vezave: akcentui-rati besede (jezikosl.) > Vulgarnost v svojem delu premočno akcentuirajo ; alimentira-ti otroke (pravn.) > alimentirati investicijske sklade iz amortizacije, kanalizirati reko (teh.) > kanalizirati družbene interese (publ.), kapitalizirati obresti (fin.) > kapitalizira-ti prihranke (ekon.) > kapitalizirati obrt, profilirati brus (teh.) > profilirati raziskovalne ustanove ipd. Pogosta zaktualizirana raba sčasoma lahko zabriše smer /de/terminolo-gizacije, npr. normirati cene/stroške/volitve - normirati knjižni jezik (jezikosl.), normirati izdelek (teh.). kanalizirati (kanalizirati vodo/rečni tok (teh.) : kanalizirati manko ideološke identitete v delo, kanalizirati dobičke v nogavice ipd.
7	Za sklep
Pri glagolih na -irati se samo še dodatno potrjuje, kako je vid odvisen od morfoloških, leksikalnih in skladenjskih lastnosti in specifičnosti posameznega jezika; smer vidskosti pa gre od pomena proti morfemskosti. V novejši leksiki prevladujejo izsamostalniške glagolske izpeljanke na -irati in so najvitalnejša besedotvorna vrsta tudi za vse nadaljnje poglagoljevanje sproti prevzemanih samostalnikov. Zaradi izsa-mostalniške motivacije glagolskih izpeljank na -irati se zlasti strukturnoskladenjsko
22 V teh primerih ne gre za prostorsko-časovno prehajanje dejanja na drugega udeleženca, ker ta drugi udeleženec z udeležensko vlogo vsebine dejanja (Vsd) samo natančneje določa vsebino dejanja v povedju. Dejanje torej ostaja samo v okviru osebkovega delovanja in zato je prostomorfemski se s 'povratnostjo' kot pomenskosestavinsko stalnico lahko opuščen. Vendar o možnosti tožilniške vezave lahko govorimo samo v primerih vsebinskega udeleženca, medtem ko se živi delujoči udeleženec izraža z orodniško vezavo, npr. solidarizirati z junakom ipd.
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
225
poenostavlja tudi ta del glagolske vezljivosti, tj. občutno se povečuje pogostnost sa-motožilniške (nepredložne in predložne) vezave.
Viri in literatura
HaTanta CEPrEEBHA ABH.OBA, 1976: Eud ^na^ona u ceMaHmuKa ^na^onbHo^o cnoBa.
MocKBa: H3ygaTentcTBo HayKa. npeMtira A^AME^ 1978: 06pa3oBaHue npegno:®eHuH u3 ^po^o3u^uH (B coBpeMeHHOM
pyccKOM «3HKe. Praha: Univerzita Karlova. n. M. APKA^LEB, 2008: ypoKu nuToBCKoro a3HKa gna cnaBaHCKon acneKTonoruu. CnaBmcKoe H3UK03HaHue. XIV MexgyHapogHLm cte3g cnaBucToB, Oxpug. MocKBa: HH^PHK. 28-43.
France BEZLAJ, 1948: Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, Slavistična revija 1. 199220.
AneKcaHgp B. BOH^APKO, .eB .Hlbobuh By.AHHH, 1967: PyccKuu ^na^on (noco6ue gna cTygeHTOB u yHHTeneft). Peg. ID. C. MacnoBa. .eHuHrpag: H3garentcTBo npocBe^eHue. AneKcaHgp B. BOH^APKO, 1971: rpaMMaTunecKaa KaTeropua u KOHTeKCT. .eHuHrpag:
H3gaTentcTBo »HayKa«. Aleksandra DERGANC, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/ posebna št. 67-79. --, 2010a: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 58/1. 73-80.
--, 2010b: Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. Vojko Gorjanc in Andreja Žele. Ljubljana: Založba FF. 185-191.
BuKTop C. XPAKOBCKHH, 2007: rpaMMaTunecKuft ^0TeH^uan rnarontHoft neKceMti.
36opHUK Mara^ cpncKe 3a cnaBucTUKy 71-72. Hobu Cag. 76-91. Lana HUDEČEK, Milica MIHALJEVlC, 2010: Glagoli na -irati kao morfološki i leksiko-grafski problem: Zbornik radova s Medunarodnega znanstvenog skupa Riječki filološki dani. Reka: Filozofski fakultet. 503-517. AneKcaHgp B. HCA^EHKO, 1960a: rpaMMammecKuu cmpou pyccKo^o H3UKa b conocmaBneHuu c cnoBaqKUM. Mop^onorua. ^acTt BTopaa. BpaTucnaBa: H3garentcTBo cnoBa^oft aKageMuu HayK. Aleksander V. ISAČENKO, 1960b: Slovesny vid, slovesna akce a obecny charakter slovesne-
ho deje. Slovo a slovesnost 21/1. 9-16. Franc JAKOPIN, 1966: K tipologiji slovenskega in ruskega jezika. Jezik in slovstvo 11/6. 176-182.
Josip JERNEJ, 1959: Glagoli na -irati u XVII. i XVIII. stolecu. Filologija 2. Zagreb: JAZU. 31-40.
Tomo KOROŠEC, 1972: Nekateri slovenski nedovršni glagoli v dovršni funkciji. VIII. Seminar SSJLK. 202-215.
Korpus Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. (Pregledano februarja 2011.) Korpus slovenskega jezika FidaPLUS: http://www.fidaplus.net. (Pregledano februarja 2011.) Majda MERŠE, 2006: Glagolski vid v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami v knji-
226
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
žnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija - Slovensko jezikoslovje danes 54/posebna št. 159-173.
Tjaša MIKLIČ, 2007: Metafore o načinih gledanja na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju
glagolskega vida. Slavistična revija 55/1-2. 85-103. Svein M0NNESLAND, 2006: Je li glagolski vid sintaktička kategorija. Sintaktičke kategorije. Ur. Branko Kuna. Osijek: Filozofski fakultet, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovje. 145-157.
Pycenurn HHUPHOBA, 2007: TeMnopamrna c^e^u$uKa uMnep^eKTUBHtix maronoB c „nycTHMu" npucTaBKaMu B 6onrapcKOM «3HKe. 36opHUK Mara^ cpncKe 3a cnaBucTUKy 71-72. Hobu Cag. 92-102. P. H. HHKy^ECKy, 1984: Ot 6e3BugoBoro «3HKa k BugoBOMy. Eonpocu H3UK03HaHUH 2. 115-121.
Enem B. nagyneBa, 2007: 3epKamHaa cuMMeTpua npomegmero u 6ygy^ero. 36opHUK
MaT^e cpncKe 3a raabuctuky 71-72. Hobu Cag. 63-71. H. A. nOTAEHKO, 1984: K «3HKOBOMy ocBoeHuro BpeMeHHOH cTpyKTypti geftcTBUTemHOcTu.
Eonpocu M3biK03HaHun 6. 43-53. Fran RAMOVŠ, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih prof.
dr. Frana Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: DZS. Anton SCHELLANDER, 1984: Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišljanj in kali
njegovega zapažnja v Bohoričevi slovnici. Slavistična revija 32/3. 223-30: Petar SKOK, 1954: Sufiks -irati u službenom govoru. Jezik 1. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 25.
--, 1955/56: O sufiksima -isati, -irati i -ovati. Jezik2. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 36-43. Mitja SKUBIC, 1969/70: Besedni romanizmi v slovenskem časopisnem jeziku. Jezik in slovstvo 15/2. 45-54.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) I-V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS. Jože TOPORIŠIČ, 1976, 2000: Slovenska slovnica. Prva in četrta prenovljena in razširjena
izdaja. Maribor: Obzorja. --, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1985: Primeri tvorbenih vzorcev glagola. XXI. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 47-61. --, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. --, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska postava in vezljivostne lastnosti (Z normativno slovensko-nemškim vidikom). Slavistična revija 41/1. 161-192.
Summary
In contemporary Slovene the formant -irati is an established or independent word-forma-tional element, no longer connected to German -ieren. Verbs in -irati give additional confirmation about how aspect is dependent on the morphological, lexical, and syntactic properties and peculiarities of a particular language; the direction of aspectuality goes from meaning to morphemicity. The imperfectivity or perfectivity of a verbal action is thus determined by the verbal meaning used, e.g., imperfectivity of action is expressed in asfaltirati 'to lay asphalt'
Andreja Žele, Glagoli na -irati v današnji Slovenščini
227
in contrast to the perfectivity of action inpromovirati 'to ceremonially bestow the title of doctor'. In verbs built with -irati—because of their primary imperfectivity or aspectual neutrality and because of the impossibility of secondary imperfectivity—the semantic and morphosyn-tactic role of the prefixal formant becomes even clearer than is usual. In newer lexical items post-nominal verbal derivatives in -irati prevail and are the most dynamic word-formational type for productive formation of verbs from borrowed nouns. Because of the post-nominal motivation of the verbal derivatives in -irati especially this part of the structural syntactic properties of the verbal valence are simplified, i.e., the frequency of accusative only (with and without a preposition) government is considerably increased.
Marija Stanonik, Zgodovina slovenske slovstvene folklore
229
OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
MARIJA STANONIK: ZGODOVINA SLOVENSKE SLOVSTVENE FOLKLORE Od srednjega veka do sodobnosti. Ljubljana: Slovenska matica, 2009. 504 str.
V začetku leta 2010 z letnico 2009 je pri založbi Slovenska matica izšla prva znanstvena monografija z zgodovinskim pregledom slovenske slovstvene folklore od srednjega veka, to je od najzgodnejših pisnih virov do sodobnosti, in sicer do obdobja, ko je bil ustanovljen Inštitut za slovensko narodopisje (1951) in so se s slovstveno folkloro začeli poklicno ukvarjati. 504 strani obsežno delo, izdano v formatu A4, je nastajalo sočasno s štirimi drugimi znanstvenimi monografijami, ki so od leta 2001 do 2008 izšle pri založbi ZRC SAZU in v katerih avtorica utemeljuje slovstveno fol-kloristiko kot samostojno in hkrati interdisciplinarno vedo: v prvi knjigi, Teoretični oris slovstvene folklore (2001) utemeljuje terminologijo, v drugi, Slovstvena folklo-ristika (2004), se zavzema za samostojnost te vede nasproti literarni vedi na eni in širše filologiji ter etnologiji na drugi strani, v tretji knjigi Procesualnost slovstvene folklore (2006) se ukvarja s predstavitvijo slovstvene folklore kot nikoli dokončnega »izdelka«, ki z zapisom v ponovljivo obliko prestopi mejo folklorizma, v četrti, Interdisciplinarnost slovstvene folklore (2008), pa skuša prikazati, s katerimi sorodnimi disciplinami se lahko slovstvena folkloristika povezuje, in hkrati pokaže, da je snov njenega proučevanja, slovstvena folklora, uporabna za številne druge stroke.
Manjkal je torej le še pregled snovi, ki smo ga dobili z novo knjigo Zgodovina slovenske slovstvene folklore: Od srednjega veka do sodobnosti. Snov je strukturirana v poglavja po obdobjih, in sicer z namenom, da prikaže širši družbeni kontekst (tudi miselnost) posameznega obdobja ter vzpostavi vzporednice in kontraste z literarno-zgodovinskimi obdobji, npr. vzporednost in pretakanje snovi iz slovstvene folklore v literaturo in obratno. Z izjemo poglavja o srednjem veku, kjer avtorica povzema izsledke raziskav Ivana Grafenauerja, v vseh naslednjih poglavjih z opiranjem na lastne raziskave sistematično obravnava vse tri vrste slovstvene folklore: folklorne obrazce, folklorne pesmi in folklorno prozo, znotraj tega pa snov razvršča še po žanrih in motivih, pri čemer mnogo temeljiteje obdela prvo in zadnjo skupino (torej folklorne obrazce in prozo), ki doslej še nista bili deležni poglobljene obravnave. V več desetletjih iskanja gradiva je za vsako obdobje posebej pregledala nepredstavljivo količino virov: najrazličnejše priročnike, slovarje, periodiko vseh vrst, leposlovje, zbirke, neobjavljeno in včasih težko dostopno gradivo po knjižnicah in arhivih pa tudi raziskave, ki so se ukvarjale s posameznim obdobjem oz. s specifično folklorno snovjo ali s tem povezano temo. Glavni tekst je tako dopolnjen s številnimi citati, s katerimi ponazori interakcije med posameznimi avtorji, njihove nazore in refleksije na različne plasti družbenega in kulturnega dogajanja, ki jih je mogoče zasledovati v glasilih, revijah in drugih objavah ter v arhivskem gradivu. Pregled folklorne snovi kaže, da je gradivo v posameznem obdobju z vidika vrst različno pestro in številčno, v različnih funkcijah, oblikah in načinih zapisa, različno dostopno in raziskano. Pri večini poglavij so izpostavljena specifična vprašanja, ki zadevajo samo obravnavano obdobje in tudi temeljni
230
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
razdelki znotraj njega so različno podrobno razčlenjeni. Najbolj temeljite obravnave je deležno obdobje realizma, ki obsega več kot tretjino monografije. Poglavja o slovstveni folklori v posameznih obdobjih si sledijo v naslednjem vrstnem redu.
Obdobje srednjega veka. Avtorica pregleda delo Ivana Grafenauerja in popiše snovi in metodologije, s katerimi se je loteval raziskav najprodornejši slovenski medievalist.
Obdobje protestantizma. Od prve slovenske knjige dalje lahko spremljamo pisne vire z zapisi slovstvene folklore. Avtorica poskuša ugotoviti, kako so protestanti sami doživljali prestop iz agrafične v grafično kulturo. V Trubarjevih uvodih je, s konfesionalnim namenom, veliko folklorne snovi, zapisana je prva pravljica, vremenski pregovori, pesmi, prav tako Bohorič za ponazarjalno gradivo v svoji slovnici vključuje pregovore, zato že v tem obdobju lahko iščemo zametke stroke. Poseben podrazdelek je Folklorni žanri v vlogi zbadanja (sramotilne pesmi, vzdevki, vzkliki ipd. obeh sočasnih taborov za nasprotni tabor).
Obdobje katoliške prenove in baroka. Od tega poglavja dalje avtorica v posebnem razdelku obravnava tudi jezik in kontekst. V razdelkih o posameznih vrstah slovstvene folklore, za katere je prebrala preko 5000 strani iz teh dveh obdobij, se najde izjemno veliko gradiva o genezi posamezne snovi. Razdelek o folklornih obrazcih je podrobneje razčlenjen na pregovore, zagovore in uganke, razdelek o prozi pa je razdeljen na podrazdelke bajčne pripovedi, pripovedi o hudiču, legendne pripovedi, povedke, šale, anekdote in basni. V raziskavo ni vključeno Valvasorjevo gradivo, v katerem so številne razlagalne povedke o naših krajih, obdelane pa so pridige Sve-tokriškega, še bolj pa se avtorica posveča manj znanim Rogerijevim pridigam, kjer najde iztočnice za številne motive, ki so se uveljavili v slovenski literarni vedi in mitologiji (npr. zlata ptica, zlatorog). Temu obdobju in tudi vsem naslednjim je dodan razdelek o terminologiji, kjer pregleduje poimenovanja vrst in žanrov slovstvene folklore pri posameznih avtorjih vsakega obdobja in s tem skozi čas sledi razvoju terminologije.
Obdobje razsvetljenstva. Najprej pregleda začetke zavestnega zanimanja za slovstveno folkloro, ki se je z Otoka razširilo po Evropi (zbirke folklornih pesmi, članki o tako imenovani ljudski tvornosti), in ugotavlja, da so se slovenski razsvetljenci s temi pobudami in vplivi srečevali bolj posredno kot naravnost. Doslej so se raziskovalci slovstvenih pojavov v tem obdobju posvečali predvsem pesmi, kratke oblike in proza pa so bile zapostavljene, in prav to nesorazmerje poskuša vsaj konceptualno odpraviti. Od vključno tega poglavja dalje je razdelek o kontekstu razširjen tudi na teksturo, saj je poleg sestavin, ki sodijo na ravnino teksta, v virih mogoče razbrati tudi podatke o okoliščinah in načinu izvedbe, o interakciji med pripovedovalcem in poslušalci, menjavanju vlog med njimi, vzgojne vidike slovstvene folklore ipd. (v tem obdobju npr. začno odklanjati strašljive pripovedi zaradi negativnih vzgojnih učinkov).
Obdobje romantike. V tem poglavju je z vidika slovstvene folkloristike povzeto kulturno dogajanje, ki je časovno raztegnjeno na celo 19. stoletje, saj se nekateri akterji še močno navezujejo na razsvetljenstvo, njihovo delovanje pa sega že v čas realizma. Tako avtorji v tem obdobju po svojem nazoru niso vsi romantiki in imajo različne svetovne, literarne in življenjske nazore. Anton Martin Slomšek nadaljuje z razsvetljenskimi načeli in se trudi učvrstiti narodno zavest. Pomemben zapisovalec
Marija Stanonik, Zgodovina slovenske slovstvene folklore
231
pripovedne snovi v tem obdobju je Stanko Vraz, čeprav je zapisoval v ilirščini -dragocena je vsebina in tudi zapisi o teksturi in kontekstu. Pravljice sta zapisovala Matevž Ravnikar - Poženčan in Matija Valjavec, slednji že po principu znanstvenega zapisovanja s pomočjo dijakov po vsej Sloveniji. Njuno delo je prišlo na dan šele v zadnjem desetletju. V zapuščini Emila Korytka so bili odkriti zapisi slovenskih pravljic v nemščini, ki sta jih zapisala oče in sin Potrebujež iz Ribnice.
V obdobju realizma pride do velike težnje po ohranitvi slovstvene folklore, ki ji sledi množično organizirano in spontano zbiranje gradiva, in to po celotnem slovenskem prostoru, kar kmalu prinese tudi rezultate v obliki objav in zbirk. V tem obdobju je večje pozornosti deležna tudi folklorna proza. Pojavijo se prve znanstvene obravnave in pristopi do njenega zapisovanja: Krek, Križnik (prvi zapisovalec, ki po navodilih J. Baudoina de Courtenayja zapisuje v narečju), Štrekelj, Navratil, Valjavec, Volčič idr.). Objavljena so metodična navodila za delo na terenu (zapisovati ime informatorja, kraj zapisa ipd.) in tudi vprašalnice o motivih/snoveh, vendar kljub temu mnogo zapisovalcev ne sledi načelom znanstvene akribije in je veliko gradiva literariziranega, torej gre za folklorizem. Tudi objav gradiva v revijah tistega časa je veliko, vendar pa proti koncu 19. stoletja začno presihati. V tem najobsežnejšem poglavju Zgodovine slovstvene folklore so vsi ustaljeni razdelki še natančneje razčlenjeni. Avtorica izpostavi nekatera načelna vprašanja: vprašanje naroda, sosednji in drugi narodi, deželna in pokrajinska pripadnost, ki jo obdela še z vidika vsake slovenske pokrajine posebej na podlagi objav, ki se nanašajo na krajevno prepoznavnost. V poglavje o jeziku vključi poglede z vidika žive besede, etnolingvistične snovi, slovenskega jezika v javnosti, sociolingvistična vprašanja o jeziku in o zbiranju besedišča (Pleteršnik). Tretji razdelek o zapisovanju slovstvene folklore pregleda pobude za zbiranje, vprašalnice in terensko gradivo, ki številčno najbolj zastopa območje Štajerske, po tehtnosti pa je so najpomembnejša opažanja Jana Baudouina de Courtenayja: gradivo (objave, zbirke in arhivski viri) je nato pregledano po vrstah - splošno, besedišče in folklorni obrazci, pesmi, pripovedi, zbirke (pesmi, pripovedi), Slovenska matica. Posebni podrazdelki so namenjeni bajeslovju, žanrskim vprašanjem vsake vrste slovstvene folklore posebej (folklorni obrazci, pesmi, proza) in sistemizaciji proznih žanrov (pravljic, povedk) - ti so razčlenjeni glede na motive in snovi. Avtorica se ukvarja tudi s terminološkimi in žanrskimi interferencami med proznimi folklornimi žanri ter vprašanji folkloriz-ma in folklorizacije.
Obdobje moderne obsega le približno 10 let, od 1895 do 1905, zato je tudi poglavje o njem najkrajše ter brez posebnih razčlenitev, z izjemo obravnave problemov z vidika slovstvene folklore kot umetnosti govorjenega jezika. Z modernisti Murnom, Župančičem, predvsem pa s Cankarjevim simbolizmom slovstvena folklora doživi razcvet v slovenski literaturi. Izide Pleteršnikov slovar, izhajati začno Štrekljeve narodne pesmi, Murko izda očrt češkoslovanske razstave, Ivan Prijatelj raziskuje literarno zgodovino, ob tem pa ne gre mimo folklorističnih vprašanj, izhajati začne Časopis za zgodovino in narodopisje. Folklorna pesem že doživlja refleksije in analize, prozni žanri pa so glede tega v zaostanku. Tudi zbiranje upada, edini zaokroženi prozni zbirki sta Šašljeve Bisernice in Gabrščkove Narodne pripovedke v Soških planinah, tudi objave slovstvene folklore v slovenski periodiki so maloštevilčne.
232
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
Slovstvena folklora v obdobju ekspresionizma. Slovstvena folklora doživi v tem času izid zadnjega zvezka Štrekljevih monumentalnih Slovenskih narodnih pesmi. Zgodovinsko gledano je to čas pretresov prve svetovne vojne in po njej, kar močno odseva v slovenski literaturi. Opaziti je porast ženskih avtoric, ki v pravljicah litera-rizirajo folklorno snov, kar lahko po mnenju Marije Stanonik razložimo kot tolažbo mater, ki so po vojni ostale same z otroki. Čeprav se nekateri raziskovalci (Kelemina, Glonar) ukvarjajo s teoretičnimi vprašanji, povezanimi (tudi) s slovstveno folkloro, je v tem obdobju opaziti proces propadanja slovstvene folklore. To se kaže tudi pri objavah v osrednjem slovenskem literarnem tisku (Dom in svet, Ljubljanski zvon), kjer je slovstveni folklori skopo odmerjen prostor le na platnicah.
Slovstvena folklora v obdobju social/istič/nega realizma. Proces literarizacije slovstvene folklore v literaturo se nadaljuje z razširitvijo prostora za proletarce: pravljica se preseli iz prvotno izključno kmečkega okolja tudi v delavsko okolje, v slabe socialne razmere (npr. Ludvik Mrzel, Bog v Trbovljah). Med drugo svetovno vojno in po njej slovstvena folklora doživlja različne interpretacije, oba politična pola jo skušata prikrojiti v svoj prid z instrumentalizacijo na eni strani in z idealizacijo na drugi. Po drugi svetovni vojni sledi profesionalizacija raziskovanja slovstvene folklore, Anton Ocvirk interpretira in utemeljuje simbole iz slovenske slovstvene folklore. Kljub temu slovenska literarna veda slovstveno folkloro vse bolj potiska na stranski tir. V letu 1951 je ustanovljen Inštitut za slovensko narodopisje, kjer Ivan Grafenauer in Milko Matičetov kot njegov naslednik profesionalno nadaljujeta in tudi orjeta ledino na področju slovstvene folkloristike.
V sklepu vsakega poglavja avtorica na kratko povzame bistvene značilnosti obdobja. Terminologija v citatni obliki sledi izvirnikom, sicer pa upošteva strokovno utemeljeno terminologijo. Z izjemo velikih nosilcev (Valvasor, Pohlin, Ravnikar -Poženčan, Valjavec, Križnik, Glonar, Moderndorfer, Grafenauer, Matičetov itd., ki so, pravi avtorica v uvodu, »zanje predvidene obravnave naravno nadaljevanje tega dela«) knjiga prinaša na enem mestu zbrano empirično problematiko slovenskega folklornega gradiva z vidika slovstvene folkloristike. Knjiga bo v pomoč raziskovalcem različnih strok, ki se pri delu srečujejo s slovensko slovstveno folkloro, in študentom kot študijska literatura. Delo ima okoli 5400 podčrtnih opomb, v opombah so navedeni tudi vsi citirani viri in literatura; posebnega seznama virov in literature in/ali imenskega kazala ob koncu knjige ni. Zato se bo moral uporabnik, ki bo želel najti le posamezno informacijo, nekoliko pomujati z iskanjem.
Barbara Ivančič Kutin Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Matj až Kmecl, Josip Jurčič - Pripovednik in dramatik
233
ODLIČNOST KMECLOVEGA »JURČIČA«
Matjaž Kmecl: Josip Jurčič - pripovednik in dramatik. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2009. 141 str.
Prvič sem prebral Kmeclovo monografijo Josip Jurčič - pripovednik in dramatik na dušek in se razveselil, da je objavil to svoje delo. Hkrati nisem bil zadovoljen, ker je ni uvrstil med monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. V »Predzačetni opombi« je bolj ali manj prepričljivo pojasnil svojo odločitev, da je »zaradi načina svojega pisanja in svojih (p)osebnih pogledov na današnjo literarno vedo izstopil izpod tega sicer razmeroma varnega in uglednega nadstreška«. V nadaljevanju je izrazil prepričanje, da tak način avtorju omogoča, da se toliko bolj »lahko posveti umetnikovi imanenci«. Na to je navezal svojo metodo, da »prikaza pisec ne bo preveč prekinjal z dokumentiranjem in sklicevanjem (samo toliko, kolikor se bo zdelo sproti res potrebno«) in da »izrecno nenavajanje strokovne literature seveda ne pomeni nikakršnega omalovaževanja; nasprotno, zdi se potrebno poudariti, da stoji v neizrecnem ozadju tega pisanja bolj ali manj ves njen tematski korpus, saj si avtor težko predstavlja, da bi lahko postoril karkoli smiselnega brez njega«. Pošteno in odgovorno povedano, vendar je bila odločitev morda prehitra. Tako bo v monografijah k Zbranim delom zevala velika vrzel, saj če pogledamo okrog sebe, ni videti strokovnjaka, znanstvenika, ki bi lahko bolje, temeljiteje, izčrpneje, kompetentneje zaokrožil podobo Jurčiča človeka in pripovednika, kot bi - kot je - to storil Matjaž Kmecl. Tega verjetno ne obžalujem samo jaz, marveč še marsikdo, ki so mu klasiki pri srcu. Monografska vrzel je velika: med klasiki realisti druge polovice 19. stoletja imata monografijo v okviru Zbranih del samo Jenko in Kersnik.
Pri nadaljnjem branju sem se »Jurčiča« lotil proučevalno, ugotavljal sem strukturo monografije in poglavitne avtorjeve trditve, dognanja, ugotovitve, teze. Če začnem s splošnim vtisom, potem moram zapisati, da me je branje potrdilo v prepričanju, da je doslej Kmecl najgloblje prodrl v zakonitosti Jurčičevega pripovedništva in ustvarjanja sploh, v pisateljevo človeško podobo in v posebnosti Jurčičevega razmerja do Levstika in drugih bližnjikov. Pri predstavljanju Jurčičevega opusa je bilo nedvomno primerno, da si je izbral kronološki vidik obravnavanja, ki ga je delno združil z zvrstno-vrstnim načelom ter temu prilagodil celotno metodologijo. S tem je namreč dosegel dvoje: pokazal je Jurčičevo pot v pripovedništvo in njegovo pripovedniško rast in hkrati osvetlil mnoge spremljajoče pojave, ki ilustrirajo slovensko pripovedno evolucijo. Nekaj posebnega je, kako si je Kmecl zamislil ustroj svojega »Jurčiča«, in sicer je po sestavi nastal pravi dramatsko-fabulativni trikotnik s Prologom na začetku, z vzpenjajočim krakom v nadaljevanju - 'Zapisovalec', Hitri vzpon do prvega literarnega vrhunca, z vrhom - Roman, svojevrstnim dvojnim »razpletnim« krakom - Kratke pripovedi, časnikarstvo, Jurčič dramatik in kratkim poglavjem Strnitev zapažanj o Jurčičevem literarnem slogu, na koncu sledi Epilog. To je bilo seveda mogoče, ker je Kmecl dodobra analiziral Jurčičevo ustvarjalno pot, ki se je vila natančno tako, kot jo je avtor predstavil v svoji monografiji. Kmecl je pronicljivo, domiselno in z odličnim poznavanjem vsega, kar je bilo o Jurčičevem pripovedništvu in ustvarjanju rečeno, sistematično odgovoril na ključna vprašanja Jurčičevega samorastniško-samostojnega in
234
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
inovativnega prodora v slovenski pripovedniški prostor. Temu je Jurčič položil trdne temelje, mu začrtal koordinate pripovedniške razvejanosti in pokazal na pripovedne možnosti, ki naj jih kot slovenski pisatelj upošteva.
Kmecl je zelo nedvoumno odgovoril na vprašanje Levstikovega vpliva na Jurčiča, na Jurčičevo oddaljevanje od Levstikovega mnenja o slovenskem pripovedništvu in o nasprotovanju njegovim rešitvam. Kmecl je uspel Jurčiča »osvoboditi nekaterih podcenjevalno delujočih stereotipov«, med katerimi je bil najočitnejši »Jurčičeva popolna odvisnost od Levstika«. Takoj na začetku monografije je ob objektivni oceni Levstikovega Martina Krpana za slovensko slovstvo upravičeno zapisal trditev, da je Jurčič z Jurijem Kozjakom »izkočil iz takšne alegorične tradicije [...]: po snov je krenil v realno zgodovino, se bralcu na ljubo že skoraj čezmerno posvetil živahni fabuli, uvedel značajsko in dejavno opredeljene posameznike in vse skupaj 'v živo', scenarično postavil pred bralca. Po načinu pripovedovanja se je priključil sodobni evropski literarni praksi«. Avtor je argumentirano menil, da je bil Jurčič v mnogo-čem zares »Levstikov« le pri zgodnjih, »zapisovalnih« pripovedih, torej pri zapisovanju ljudskih pravljic, pripovedk in drugega, »kot da se je v njih dosledno ravnal po Levstikovem zatrjevanju«, da je v narodu snovi dovolj, zlasti za šaljivo pisanje. In kaj je Kmecl še ugotovil na to temo? Jurčič je že v Domnu v nasprotju z Levstikom, »ki je hotel povsem kmečko literaturo«, »upovedil vsaj slovenskega povzpetnika nove vrste«. Tako usmeritev je širil na druge svoje pripovedi. Napravil je »snovni preskok iz ljudskosti v gosposkost«. Levstikovo formulo je obrnil: če pač nimamo gospode, ki je (po Levstiku) vsa potujčena, jo je treba narediti in enako velja za jezik. S to svojo zamislijo je nadaljeval najprej pri kratki pripovedi Dva prijatelja in kratki povesti Jurij Kobila, potem pa je zadevo ustoličil v svojih romanih. Levstik je Jurčiču odsvetoval, da bi se ukvarjal z romanom, toda ta ga ni poslušal in je šel po svoji poti. Pri tem je ustvaril dve vrsti romanov: »izvirne« (Kmeclova razlaga pojma »izviren« je tehtna in prepričljiva) in »historične«. Levstiku, ki je trdil, da je snovi za roman komaj kaj, je dokazal, da v tem nima prav. O jeziku je v nasprotju z Levstikom Jurčič menil, da je treba gosposki jezik ustvariti, »to pa je naloga deželne intelegencije«. Glede na vse to se seveda ni mogoče čuditi, da se je ob Desetem bratu po Kmeclu Levstik »kljub izjemni naklonjenosti nad svojega mladega prijatelja vseeno skopal z najostrejšo, skoraj surovo kritiko«. Jurčič je bil zelo prizadet, a je vztrajal na svoji poti. K Desetemu bratu se bomo vrnili, a zdaj se pomudimo pri Sosedovem sinu. Z natančno in prodorno analizo je Kmecl povest osvetlil iz povsem drugega zornega kota in dokazal, da je tudi v tem primeru Jurčič obšel Levstika. Navidezno je Jurčič po Desetem bratu skušal ugoditi Levstiku z ubeseditvijo kmečkega veljaka po Levstikovi meri, vendar je nastalo nekaj povsem drugega, in sicer: oba vaška mogotca sta nravno problematična (sklep: »nič, kar bi razveseljevalo Levstikov kmečko-narodni ponos in podpiralo njegove zahteve«); Jurčič je s to povestjo »v slovensko literaturo prispeval še en siže vzorčne mohorjanske pripovedi, pa čeprav je ni objavil pri družbi«; zgodba kaže prej na idilo »kot na kak 'zreli realizem'«. Kmecl je s svojimi ugotovitvami in argumenti demitiziral Sosedovega sina tako glede na Levstikovo stališče kot glede na dosedanje literarnozgodovinsko mnenje. Po Kmeclu Jurčiču »gruntarski veljavneži niso niti malo ne tako imponirali, kot so njegovemu 'učitelju' Levstiku, ki je iz njih delal malone narodnotvorni mit - celo v zasebnem življenju«. Jurčič se je
Matj až Kmecl, Josip Jurčič - Pripovednik in dramatik
235
kljub spoštovanju in navezanosti na Levstika v svojih pogledih na literarno snovanje in s konkretnimi literarnimi izdelki v bistvu povsem odvrnil od Levstikovega načelnega in konkretnega literarnega programa in se napotil v smeri modernih evropskih literarnih procesov. To je Kmecl v monografiji prepričljivo dokazal in s tem Jurčiča osvobodil enega od ključnih stereotipov. Za konec te teme naj navedem še avtorjevo mnenje o Levstikovem prepesnjevanju Jurčičevega Tugomerja: »Razlika med njunimi literarnimi stališči se je kasneje nadvse očitno pokazala ob Tugomerju - Jurčičevo novodobno napisano tragedijo je Levstik prepesnil po klasicističnih vzorcih; mime-tično prepričljivejši in modernejši prozni govor je zamenjal s patetično privzdignjeno verzifikacijo, psihološko zasnovane osebe je preoblikoval v idejno analogizirane tragedske heroje - skratka dovolj sodobno mladomeščansko žaloigro je 'prevedel' v gottschedovsko, kakšno stoletje zastarelo tragedijo.« Kmeclovo branje Jurčiča, ki ga v celoti sprejemam, v slovensko literarno vedo prinaša precej drugačen pogled na Jurčiča kot pripovednika in dramatika.
Pri razčlenjevanju Desetega brata je Kmecl predstavil nekatere po njegovem ključne značilnosti, ki jih je mogoče najti v takšni ali drugačni obliki tudi v drugih Jurčičevih romanih, tako da je s tem opozorjeno na Jurčičevo romaneskno poetiko. Pri tem je pomembno Kmeclovo ugotavljanje, da je »poetološke dispozicije, kakršne so se dotlej izoblikovale z evropsko romanopisno prakso«, Jurčič v precejšnji meri poznal in jih želel »upoštevati in obenem kolikor mogoče slovenizirati«. Med pomembne lastnosti Desetega brata spadajo značilnosti osrednjega lika, to je Lo-vra Kvasa, ki mu je pisatelj kot izobražencu »pripisal optimistično ali celo aktivi-stično protipodobo [glede na Martina Spaka, op. G. K.], uspešnost, celo erotično, na kakršno Levstik niti pomislil ni«. Kmeclovo mnenje o vztrajnem vzorovanju pri Walterju Scottu, ki naj bi pripeljalo do posnemanja njegovega Starinarja, nima trdne podlage, res pa je, da se je Jurčič pri Scottu učil. Pri Desetem bratu je bila večkrat v razpravi avtobiografska povezanost med pisateljem in romanesknimi osebami. Kmecl je prepričan, da take povezave ni, da pa je logično, da v literarnem delu odseva ustvarjalčeva človeškost in se temu ni mogoče izogniti. Tako v Desetem bratu kot v drugih Jurčičevih romanih je opazno ločevanje »izrecnega govora gosposkih od govorjenja kmečkih literarnih oseb«. V tem romanu in v drugih (a ne samo v romanesknih delih) se pojavljajo t. i. originali, ki so bili »sijajna snov za 'izdelovanje' slikovitosti in bralske privlačnosti romana«; ti so lahko »dekorativci« ali »usodovci« (med prvimi je npr. Krjavelj, med drugimi Martinek Spak). Kljub razlikam med Jurčičevimi osmimi romani je po Kmeclu mogoče izluščiti še nekaj skupnih potez, »nekakšen skupni obrazec«, ki ozačuje »zgodnji slovenski, jurčiče-vski, mladomeščanski in mladonarodni roman«. Sem spada »tukajšnjost snovi in jezika«; »slovenski roman naj bi bil resnično slovenski samo v primeru, če v njegovem središču stoji slovenski uglednež« (Kvas, Retelj, Lisec ali Nande pl. Basaj v Rokovnjačih itd.); za slovenske razmere je »ublažena« (prirejena) erotika, ki jo je moral Jurčič narediti kolikor mogoče moralno sprejemljivo; omeniti je treba tudi to, da je Jurčič prvotno analitično zgradbo v nadaljevanju svoje romaneskne proze (v romanu Med dvema stoloma) opustil, saj zapletene in skrivnostne preteklosti ni bilo in je tako ni bilo treba več razkrivati, marveč je bilo treba predstaviti samo tekočo stvarnost, sedanjost. Kmeclova analiza Jurčičevih romanov je zvrstila sku-
236
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
pne poteze, njihovo specifiko v posameznih delih in dala poudarek Jurčičevemu kritičnemu odnosu do osrednjih oseb, do njihove moralne in narodnostne podobe, razmerja do sočasnih razmer in ljudi ter njihovega ravnanja. Omenjeno lastnost je Kmecl pri Jurčiču povzel takole: »Jurčiča je bržkone začela dohitevati zavest, da čas rojstva čiste narodne gospode mineva in da je nevarnost moralnega izrajanja iz leta v leto, od enega kupčka nacionalno zaznamovanega kapitala do drugega, večja. Tako se je kot pripovedovalec začel iz zgodnjemeščanskega apologeta obračati v liberalnega (samo)kritika. Bržkone bi ne bila preveč tvegana domneva, da je z romanom Med dvema stoloma slovenski literaturi vsaj nakazal pot v družbeno kritičnost, kakršno sta poldrugo desetletje pozneje povzela Kersnik in še potem Govekar (Jurčič je pač prezgodaj umrl, 1881).«
Kmecl je dal največji poudarek Jurčičevemu romanu, vendar je veljala njegova pozornost tudi drugim vrstam pisanja: kratki pripovedi, feljtonistiki, dramatiki. Marsikatero trditev in ugotovitev tako o romanu kot o drugih stvaritvah bo v prihodnje v slovenski literarni vedi treba upoštevati. Vsa poglavja po vrsti in še posebej tisto o romanu in Strnitvi zapažanj o Jurčičevem literarnem slogu bi za mladi rod, ki študira literarno vedo, predpisal kot obvezno študijsko branje; poleg tega bi dal poudarek Kmeclovi obravnavi Jurčičevih literarnoteoretičnih pogledov, saj se iz tega da marsikaj spoznati in - naučiti.
Naš avtor je v monografiji znal smiselno, prijetno in ilustrativno vkomponirati tudi Jurčičeve biografske značilnosti, ki so sicer večkrat diskretno, toda funkcionalno oblikovale podobo Jurčiča človeka, ki ni imel lahke življenjske poti. Pri tem je Kmecl večkrat opozoril na medčloveška razmerja ne le z Levstikom, marveč tudi z Vošnjakom, s Stritarjem in z drugimi, zlasti z Jankom Kersnikom. Te medčloveške zveze je avtor predstavil objektivno, s posluhom za medsebojne vplive in prijateljstvo, ki se je pletlo med njimi, in rojevale marsikaj plodnega ne le za njih, marveč za celotno narodno skupnost. Ker sem se več ukvarjal z razmerjem Jurčič-Kersnik, vem, da je bil Kersnik na Jurčiča izredno navezan in marsikaj jurčičevskega prenašal tudi v svoje literarno delo, v publicistiko in nenazadnje v politično ravnanje. Kersnik je bil do Jurčiča večkrat sentimentalen, priznal mu je močno sugestivnost, boleče je doživljal njegovo bolezen, v njem je videl vzornika in prijatelja. Značilne za enega in drugega so besede, ki jih je v spominskih zapisih ohranil Fran Levec: »Janko je zelo zaupno občeval z Jurčičem, a časih mu je vendar presedala njegova družba. — 'Ta Jurčič je vražji človek', mi reče nekoč, 'vsako misel mi ugane in kar bere mi v srcu, da ne moreš čisto nič prikriti pred njim. Naj še tako tajim in zavijam, naposled se mu moraš vendar udati!'«
Naj zaokrožim svoje mnenje o Kmeclovem »Jurčiču«: monografija je izjemno tehten strokovno-znanstveni prispevek, ki mu je treba v slovenski literarni vedi odmeriti visoko mesto. Je posebnost pri predstavljanju slovenskih klasikov, prinaša veliko novega, metodologija je ustrezna, predstavitev pisatelja Jurčiča popolna, napisana je simpatično in zelo berljivo, za starejše in mlajše rodove slovenistov, slavistov in primerjalcev več kot poučna, tudi z literarnoteoretičnega stališča, skratka, več kot pomemben dosežek v slovenski literarni vedi.
(In še dodatna misel v oklepaju: Pred časom smo v javnem občilu - v Književnih listih - brali mnenje, ki se je zmrdovalo nad obravnavano monografijo. Eden od
Matj až Kmecl, Josip Jurčič - Pripovednik in dramatik
237
vzrokov za to je bilo nedvomno premajhno vedenje o obravnavanem predmetu in tako je bila javnost dezinformirana o kvaliteti in pomembnosti Kmeclovega dela. Zato bi podobnim piscem priporočal, če se že spuščajo v take »avanture«, da namreč pišejo o visoko kvalitetni strokovno-znanstveni literaturi, da samo čim objektivneje poročajo, medtem ko ocenjevanje prepuščajo drugim, bolj kompetentnim.)
Gregor Kocijan Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
NAVODILA AVTORJEM
Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih, pred objavo pa morajo v postopek uredniškega recenziranja. O sprejemu ali zavrnitvi članka je avtor obveščen najpozneje tri mesece po njegovem prejemu. Korekture je potrebno vrniti v treh dneh. Ob izidu revije dobi avtor 10 separatov svoje razprave.
Avtor odda članek na naslov tehnične urednice: urednistvo@slr.si. Dolžina članka naj ne presega ene in pol avtorske pole, tj. 45.000 znakov, ocene 24.000 znakov, poročila 8.000 znakov. Tipkopis je potrebno oddati v datoteki RTF in v elektronskem iztisu v formatu PDF. Nabor je Times New Roman, velikost črk besedila 12, za izvleček, povzetek, daljše citate in opombe 10, razmik med vrsticami pa 1,5. Odstavki so ločeni s prazno vrstico in brez umika ter desne poravnave. Narekovaji so dvojni srednji, ločila in prečrkovanje tujih pisav se ravnajo po zadnjem slovenskem pravopisu. Sinopsis naj ne presega 8 vrstic, povzetek ne dveh strani, ključnih besed, ki niso besede iz naslova, naj bo 3-5; uredništvo praviloma poskrbi za njihov prevod v angleščino. Članki, ki niso napisani v slovenščini, imajo slovenski povzetek.
Avtor naj priloži svoj elektronski naslov in polni naslov institucije, na kateri dela. Slikovni material se priloži v ločenih datotekah; vsako sliko s svojo številko; v tipkopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v tipkopisu članka. Nad 5 vrstic dolgi navedki so odstavčno ločeni od drugega besedila in brez navednic. Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v oglatih oklepajih; na začetku in na koncu citatov ni tropičij. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo mestu, na katero se nanaša. Literatura se navaja v krajši obliki v oklepaju v tekočem besedilu (BORŠNIK 1962: 213), v daljši obliki pa v seznamu literature na koncu članka. Spletno verzijo objave navedemo za bibliografskimi podatki natisnjene verzije. Seznam literature oblikujemo takole:
Marja BORŠNIK, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Helga GLUŠIČ, 2003. Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena NOVAK POPOV, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25.
Luiza PESJAK, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011.
Opombe naj ne vsebujejo bibliografskih podatkov, če pa že, naj bodo enote bibliografske navedbe
med seboj ločene z vejicami:
Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, Obzorja, 16-18.
Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj, knjig in periodičnih publikacij so postavljeni ležeče. Zbirka je v oklepaju tik pred navedbo strani; krajšavo str. za stran izpustimo. Naslovi v stroki poznane periodike so lahko okratičeni (npr. SR za Slavistično revijo, LZ za Ljubljanski zvon). Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b.
240
Slavistična revija, letnik 59/2011, št. 3, julij-september
GUIDELINES FOR AUTHORS
Slavistična revija (Slavic Review Ljubljana, SRL) accepts original, not previously published scholarly articles in the areas of Slovene and Slavic linguistics and literary studies and from related disciplines. Articles are published primarily in Slovene and occasionaly also in other Slavic or world languages. Before publication, all articles submitted to Slavistična revija are reviewed by the editors. The author is notified whether his/her article has been accepted for publication no later than three months after the submission date. The proofs must be returned to the publisher within three days. At the time of publication the author receives 10 off-prints of his/her article. Authors should send their articles to the production editor at the following address: urednistvo@ slr.si. Articles should not exceed 45,000 characters, reviews 24,000 characters, and reports 8,000 characters. All manuscripts must be submitted as RTF files and in PDF format, using the Times New Roman font. The article should be typed in 12-point fon;, the synopsis, summary, longer quotations, and footnotes in should be in 10-point font with 1.5 spaces between the lines. Paragraphs must be separated by an empty line, without indentation, and without right justification. Quotation marks are second-level double quotes (» «), punctuation and transliteration of foreign alphabets must comply with the latest edition of the Slovenski pravopis. Each article must include a synopsis (not to exceed 8 lines), a summary (not to exceed 2 pages), as well as 3-5 key words that are not contained in the title. The editors normally provide the English translation. Articles written in a language other than Slovene must include a summary in Slovene. Authors must provide their e-mail address and full name of the institution with which they are affiliated. Visual materials are to be sent in separate files, with each illustration numbered. In the manuscript, it must be clearly indicated where each illustration belongs; the captions to the illustrations are already included in the manuscript. Quotations longer than 5 lines should be typed in separate paragraphs, without quotation marks. Omissions in quotations must be indicated with three dots in square brackets, with no dots at the beginning or at the end of quotation. The footnote number must follow (with no space) the punctuation mark at the end of the segment that the footnote refers to. In the text, literature is cited in short form in parentheses, e.g., (BORŠNIK 1962: 213). Literature is cited in long form in the list of references at the end of the article. The on-line version of the article is listed after the reference for the printed version. In the list of references, the works are cited in the following manner: Marja BORŠNIK, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Helga GLUŠIČ, 2003. Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena NOVAK POPOV, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25.
Luiza PESJAK, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011. Footnotes should be free of bibliographic information; if this cannot be avoided, individual parts of a bibliographic citation are separated by commas: Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, Obzorja, 16-18.
Each bibliographic entry is followed by a period. Titles of individual editions, books, and periodicals are italicized. The series name is listed in parentheses before the page number; the abbreviation str. for stran 'page' is omitted. The titles of periodicals well-known in the field may be abbreviated (e.g., SR for Slavistična revija, LZ for Ljubljanski zvon). In subsequent quotations of several works by the same author in the reference list, the name is replaced by two hyphens. When citing several works by the same author with the same year of publication, the year of publication is followed (with no space) by lower-case letters, e.g., 1944a, 1944b.
CONTENTS
ARTICLES
Jernej Habjan: WORLD-SYSTEMS ANALYSIS AND FORMALISM IN LITERARY HISTORY...........................119
Zoran Božič: THE EVALUATION OF PRESEREN'S VERSE AS A PROBLEM OF RECEPTION .........................131
Alojzija Zupan Sosič: FORMULAICITY IN LITERATURE........................................................................................147
Vanda Babič: CHURCH SLAVIC RELICS IN SLOVENIA - STORIES, PLACES, AND PERSONALITIES
OF THE LJUBLJANA CODEX SUPRASLIENSIS (Part I of the Texts up to the Martyrdom of St. Sabina) ............161
Slobodan Pavlovič: SPACE AND SPATIAL METAPHORS IN THE CASE SYSTEM OF THE FREISING FOLIA .... 179 Alenka Jelovšek: THE DEVELOPMENT OF PRONOMINAL ADDRESS
IN SLOVENE WRITTEN SOURCES BEFORE 1850 ................................................................................................... 195
Andreja Žele: VERBS FORMED WITH -irati IN CONTEMPORARY SLOVENE ................................................213
REVIEWS
Barbara Ivančič Kutin: MARIJA STANONIK, zgodovina slovenske
slovstvene folklore: od srednjega veka do sodobnosti..................................................................229
Gregor Kocijan: MATJAŽ KMECL, josip jurčič - pripovednik in dramatik ...........................................233
Revijo sofinancirajo: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani