r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za vae leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 96 .1 GLAS NARODA list .slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 26. — ŠTEV. 26. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 1, 1932. — PONDELJEK, 1. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. KITAJSKA BO NAPOVEDALA VOJNO JAPONSKI JAPONSKO VOJAŠTVO JE ZASEDLO DEL NEVTRALNE ZONE VSLED ČESAR SE JE POLOŽAJ POOSTRIL Bivši kitajski predsednik Kaj Sek je pozval Kitajce na boj proti japonskim vsiljivcem. — Japonci so aretirali Amerikanca. — Ameriška in angleška vlada sta poslali Japonski oster protest. — Pogajanja glede sklenitve premirja so v teku" — Sedež kitajske provizorične vlade premeščen. NANKING. Kitajska, 3 I. januarja. — Ker nameravajo Japonci napasti kitajsko glavno mesto se je preselila kitajska vlada v mesto Loyang, ki je oddaljeno par sto milj od Nankinga. Bivši kitajski predsednik Kaj Sek je postal nekak diktator ter je pozval kitajski narod naj napne vse sile in naj se posluži vseh sredstev, da požene japonske vsiljivce iz dežele. Kitajska zaenkrat še ni napovedala Japonski vojne, toda napovedala jo bo v teku par dni. Kitajci so zaenkrat še vedno prepričani, da se bo zavzela zanje Liga narodov ali pa kaka posamezna velesila. Dosedaj se v tem pogledu še nI zgodilo drugega kot da sta ameriška in angleška vlada poslali v Tokio odločen protest proti okupaciji nevtralnega ozemlju v Sanghaju, v katerem prebivajo inozemci. Japonci so aretirali v inozemski naselbini nekega Arjierikanca, ki je baje streljal na japonske vojake. Zanj se je zavzel ameriški konzul, toda prostosti mu še ni mogel izposlovati. Poročila, da so se začela pogajanja glede sklenitve premirja, niso potrjena. Kitajska provizorična vlada je vložila pri Ligi narodorv protest proti samopašnemu ravnanju Japoncev. Sedanji kitajski zunanji minister Lo Wem Kan je pozval diplomatski zbor v Sanghaju, naj protestira proti vpadu Japoncev. Kitajsko časopisje prerokuje, da da bo izbruhnila svetovna vojna ter domneva, da velesile na skrivaj podpirajo Japonsko. HARBIN, Mandžurija, 30. januarja. — Poveljnik kitajskega vojaštva v Harbinu, general Ting Com. je proglasil vojno pravo. Izvedelo se je namreč, da prodira japonsko vojaštvo proti mestu. Zapovedal je razdejati progo kitajske vzhodne železnice v smeri proti jugu. Japonci prodirajo pod poveljstvom generala Hasebe. WASHINGTON, D. C., 30. januarja. — Tu- kajšnje japonsko poslaništvo je bilo danes informirano, da je pozval ameriški knzul v Sanghaju zastpnike japonske in kitajske oblasti, naj pridejo v nedeljo zjutraj ob desetih na angleški konzulat, kjer se bodo vršila pogajanja glede sklenitve premirja. Ameriški generalni konzul v Nankingu j e naprosil vlado, naj pošlje nadaljne bojne ladje za zaščito Amerikancev. Sanghaj, Kitajska, 31. januarja. — Tukajšnji inozemci domnevajo, da bo prišlo do mednarodnih komplikacij, ker s Japonci vdrli v inozemsko naselbino ter jo napravili za oporno točko svojih operacij proti Kitajcem. Vsega skupaj se nahaja v Sanghaju pet tisoč japonskih vojakov. V kratkem jih bo izkrcanih nadaljnih pet tisoč. Admiral Siosava je rekel, da bo začel takoj obstreljevati kitajski del mesta, kakor hitro bo opazil pri Kitajcih znamenja nadaljnega odpora. Kitajci trumoma beže v inozemsko naselbino, kjer je že začelo primanjkovati hrane. Važna konferenca v Beli hiši ZNIŽANJE PLAČ ŽELEZNIČARJEM Lastniki železnic zahte-v a j o, da uslužbenci sprejmejo 10-odstotno • v • i v r» • v zmzanje plac. — Znižanje bo uveljavljeno za eno leto. Chicago, 111., 31. januarja. — Železniki uslužbenci morajo sprejeti 10-odstotno znižanje plač za ono loto. Zastopnik železniških družb Willard je to naznanil konferenci železničarjev, ki ima že svoje zasedanje od 14. januarja. Willard je odločno odklonil štiri protipredloge železniških u-službenccv, ki zahtevajo, da bi železniške družbe od 10 odstotkov obrnile 3V-: odstotka za podporo nezaposlen ih železnica rje v. Dalje je rekel Willard: — A ko unije ostanejo pri svojih zahtevali, s tem saino pomagajo k svoji lastni nezapoleno-sti. — Četudi je res, tla morajo železnice obdržati promet, imamo dovolj preskrbljeno, da zapremo za štiri mesece vse tovarne in bomo še vedno opravljali redni o-brat. Willard j<- podal to izjavo, ko so zastopniki železnicarske unije zahtevali določno in jasno pogodbo. po kateri naj bo določeno stanje uslužbencev. MORILKA NEVARNO ZBOLELA Mrs. Judd je umorila svoji dve prijateljici. — Obravnava je odložena. — Tudi porotnik je zbolel. Phoenix,- Ariz., 111. januarja. A. HITLER BO KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA Nemški fašisti hočejo i-meti Hitlerja za predsednika. — Hitler se po svetuje z industrijalci. Berlin, Nemčija, 31. januarja. Xeinski fašisti so mnenja, da je Af XXT. • i» ti t i i ii I samo ena osebn zmožna prevzeti Mrs. \\ iniiie Kiiith Judd, mladega ; , , ... ' predsedniško mesto nemške repu-blkie in sicer Adolf Hitler. 'Na zborovanju v Sportpalast. 1500 AMERIŠKIH VOJAKOV JE NA POTI V ŠANGHAJ WASHINGTON, D. C, 31. januarja. — Po konferenci glede položaja v Sanghaju, ki se je vršila med predsednikom Hoover jem ter mornariškimi in vojaškimi uradniki, je bilo izdano v Beli hiši sledeče poročilo: — Willard jili je posvaril: družb obraza, ki se mora pred sodiščem . zagovarjati zaradi umora svojih "najboljših" prijateljic in katere je po umoru spravila v kovčege in jih odpeljala .v Los Angele-*, je nevarno zbolela na bronhitis. I>r. (ieorge \Y. Stephen je rekel, da ima Mrs. Judd 101 stopinjo vročine. Pod dobro postrežbo bo po zdravnikovi izjavi zopet toliko okrevala, da bo mogla priti pred sodnika. Pole» tega pa je tudi jetiena. Kden porotnikov je tudi zbolel, vsled česar je bila v četrtek sod-nijska obravnava prekinjena. — Drugi porotniki pa so na dvorišču sodišča balinali. — Izgube železniških vedno rastejo. — Deset odstotkov znižanja plač je potrebno, da uravnamo svoje finančne razmere in kot pri-. spevek k splošni prosperiteti naroda. Willard j«* tudi zastopnike ž«*-: lezničarjev posvaril, da bodo že-i lezniške družbe zahtevale 15-od-l I stotno znižanje plač. ako sedaj železničarji ne sprejmejo desetod-stotnega znižanja. ITALIJA SODI MAFIJO Agrigento, Italija, HI. januarja. — Peta velika sodnijska obravnava proti italijanski mafiji se je pričela in na zatožni klopi sedi 343 obtožencev, ki so zaprti v veliki dvorani prejšnjega samostana Sante. Spirito. Obravnava bo trajala tri mese-ee. Obtoženci so obdolženi. da so metali bombe, morili, kradli živino. nalagali sicilijanskim kmetom davke. V prejšnjih sodnijskih obravnavah je bilo obsojenih na več I "t ječe nad tisoč oseb. kjer je bilo zbranih 15.000 ljudi, so zborovalei ploskali pet minut, ko je nek mladenič zaklical: — II it tier — državni predsednik. Velike demonstracij«' so se pričelo, ko je državni poslanec Hans Hankel izjavil: — liabimo močnega predsednika. ki se zaveda nemške narodnosti. ki ima srce za svoj nesrečni narod, zlasti še za mladino. Monakovo, Nemčija, 31. jan. — Policija j«' vstavila izdajanje Hitlerjevega lista "Voelkischer lieobaehter". ne da bi navedla vzrok. Hitler se nahaja-v Dortmundu, kjer se posvetuje z renskimi in- industrijalci. NOVA NAJDBA MAJA RODU — Danes se je predsednik lloo-j ver posvetoval z državnim, voj-j nim in mornariškim tajnikom, dr-ževnim podtajnikom, načelnikom generalnega štaba, generalom Hc-Arthurom. in načelnikom mornariških operacij, admiralom Prat-tom. Razpravljali so o prošnji ameriškega general, konzula Cuning-liaina v Sanghaju. naj pošlje ameriška vlada nadaljno vojašvo, ki bo zaščitilo interese Amerikan-eev v mednarodni naselbini. Sklenjeno je bilo. naj se pošlje v Kanghaj tisoč mož 31. polka, ki je štaeijoniran v Manili, in 400 mornariških vojakov. Odpeljali se bodo jutri s transportom "Choumant". I Iz Manile je odpltila danes zjutraj proti Šanghaju križarka i "H« mston v spremstvu šestih torpednih rušilcev. S tem se bo ameriška posadka v mednarodni naselbini v Sang-haju povečala na 2800 mož. Kakorhitro bodo razmere dovoljeval*1. se bodo vojaki vrnili v Manilo. ŽE ŠEST LET GORI CERKVE BREZ ZVONOV , Stockholm, Švedska, 31. jan. — Preiskava nekega švedskega in-žinirja je dognala, da po šestih letih še vedno gori premogovnik Sveagruvan na Spitzborgih. Washington, D. C., 31. jan. — Carnegie Institution i/. Washing-tona naznanja, da j«' pri /kopavanju v glavnem meetu Majev Ci-čen-ea našla ekspedieija med drugim: starinskimi spomeniki tudi spomenik zmage nekega starega vladarja. Spomenik je lepo izklesan in je bil narejen, preduo je VRIinNUm Kohl,n1> Ameriko. Spome- mJUIUftU J „j|. j,, kam,«nita plošča, lepo iz-k lesa na in pobarvana. Izklesana podoba kaže sedemnajst lepo oblečenih ujetnikov, ki so povezani z vrvmi ter se pribli-i žujejo oboroženemu vladarju, ki I stoji na dveh človeških truplih. Kansas City, Kans., 31. jan. — pr]j j„ s,Miaj. Požar se je pričel leta ,, , , , , - - , • • • . . , . , Podobo obdajajo v okvirju štiri l etna jst let pred tem so izkopali , - ... j r kače. veliko množino premoga. Iver ognja niso mogli pogasiti, so ga za- livaj! >Xi zvonov je vzklik- nil predsednik trgovske zbornice v Kansas Citv. Trgovska zbornica je poslala poziv vsem cerkvam, da bi njih KRADEL, DA PLAČA DOLG. Berlin, Nemčija, 29. januarja. iVštni uradnik H. Kalin, star 20 zvonovi zvonili na AVaslungtonov j«, bil obsojen na enoletno je rojstni dan. <>d 4(J cerkva, ki so bile naprošene. jih je 43 odgovorilo. da nimajo zvonov. eo. ker je odpiral pisma. Izgovarjal se je, da je hotel plačati dolg v znesku $1.75. PRUSKI PRINC JE PRODAL VILO STARA ČLOVEŠKA LOBANJA Danville, Pa., 31. januarja. — Dr. H .V. Pike ima na svoji pisalni mozi človeško lobanjo, ki je po njegovem mnenju stara t<)00 let. Or. Pike je našel lobanjo pri izkopavanju v Egiptu. Nek znanstvenik, ki se posebno peča z egiptovskim i starinami, pravi, daj je to lobanjo nosil človek 2000 ■ let pred Kr. NENAVADNO SREČANJE ZAKONCEV LONDON, Anglija, 31. januarja. — Poročila, da je napovedala Kitajska Japoncem vojno, so izzvala veliko razburjenje. Kitajski delegat pri Ligi narodov je pa tozadevna poročila odločno demen-tiral. Japonska bo najbrže izstopila iz Lige narodov, ako bo slednja odredila gospodarski bojkot proti nji. Neki kitajski dnevnik v New Yorku je dobil poročilo, da je bila neka japonska bojna ladja potopljena, da je bilo uničenih devet japonskih letal in da je padlo v bojih pri Chapei najmanj tisoč Japoncev. Ženeva, Švica, 31. januarja. — Pruski princ Friderik Leopold, ki je bratranec bivšega cesarja Viljema, je prodal svojo vilo blizu Logano bogatemu nemškemu industrijalcu Frincu Thvssen za $340.000. Pred enim letom ji' princ, ker ni mogel dobiti posojila cm svojega bratranca Viljema, prodal flavto, ki je bila nekdaj last pruskega kralja Friderika Velikega. Poleg tega jo tudi prodal dragoceno pohištvo, slike in več drugih dragoc enih stvari, ki so bile dolgo vrsto let lastnina pruske kraljeve rodovine. Eno svojo palačo je oddal v najem neki družbi za hotel za bogate Amerikance. Princ je lansko leto kupil vilo. Pred petimi meseci so tatovi odnesli veliko zlatnine in dragih kamenov, ki je bila lastnina ho-henzollernske rodovine. To izgubo so nekateri, ki verujejo v vraže, pripisovali prodaji "čudežne" flavte Friderika Velikega. Sea Cliff, L. I., 31. januarja. — .Mr. in Mrs. Thomas Morris sta že ločena nad eno leto in ima vsak svoje stanovanje in svoj avtomobil v Sea Cliff. Nekega večera st» »se oba vozila po trgovskem delu mesta. Dva avtombila sta se trčila. 'Ko sta se po nezgodi pričela oba voznika prepirati, sta se spoznala : bila sta mož in žena. Pride policijski načelnik fJeor-ge »Schuessler in ju pelje na policijo. Edei drugega dolžita ne-j previdne vožnje. Ko sta šla iz policijske pisarne, sta bila med seboj zelo prijazna in mogoče jima je ta dogodek u<> kostanj. Ameriški državni tajnik Stimson je objavil besedilo not, ki so bile v zadnjib šestih mesecih izmenjane med njim in japonsko vlado, toda zadnji dohodki v Šanghaju so pokazali, da note niso imele nobenega uspeha. Stimson je poudarjal pravice, ki jih imajo Ameri-kanci na Kitajskem ter se skliceval na pogodbo med devetimi silami, ki je bila sklenjena iela 1922. Opozoril je na nevarnost, v kateri s«> nahaja svetovni mir, ter naravnost povedal, da Amerika ne bo priznala nobenih pogodb, ki bi ogrožale njene pravice in pravice njenih državljanov na Kitajskem. Kaj je pa storila angleška vlada.' Izjavila je enostavno: — Mi popoinoma soglašamo z vsem, kar pravijo v Washingtonn, in nimamo ničesar dostaviti. Japonska je pojasnila svoje stališče, in mi smo s tem pojasnilom povsem zadovoljni. Na kratko rečeno: — Anglija zopet ribari v kalnem. Amerika naj se pobota z Japonci kot jo je volja, Anglija bo tudi v bodore ostala njihova prijateljica. Pa saj ni bilo nikdar drugače, Amerika je dala zaveznikom priliko, občudovati njeno plemenitost, ko se je slednjič odločila iti v boj za •'demokracijo". Ko je šla slednjič zanje v ogenj po kostanj ter ga razdelila med nje, so se ji začeli smejati v pest. Ali se je washingtonska gospoda sploh česa naučila ' lies je, da ima Amerika svoje interese na Daljnem iztoku, in če bi vse interesirane sile skupno nastopile, bi bilo kmalu konec japonske objestnosti. Ako bo pa Amerika sama skušala rešiti zapleten problem, se bo kaj žalostno proslavila. STARA CERKEV V MEZOPOTAMIJI tiodišču otvorili letošnjo sodno tlobo, je imel otvoritveni govor generalni prokurator Mandruzza-to, znani fašist, ki je že lani govoril o slovanski narodni manjšini v Italiji kakor' o najbolj nizkotni in zločinski družbi. Njegov letošnji govor o tržaški jutranji listi objavili le v izvlečkih in so pri tem previdno izpustili poglavje o narodni manjšini, ker so lanski izpadi tega zastopnika fašistične pravice izzvali ne le v inozemstvu marveč tudi v italijanski javnosti sami odpor in obsodbo. Tržaški "iI Piccolo" je zato prepustil poglavje o fašistični obmejni politiki iz Mandruzzatove-ga govora svoji opoldanski izdaji, ki je razširjena izključno le po Trstu. Mandruzzato je po poročilu te ga lista* izvajal: "Protidržavna kampanja, ki ima namen, da siste matično ovira širjenje italijan-stva mod tujerodei in ki se pri tem poslužuje slepega sovraštva in absurdnih aspiracij. polagoma izguija. I'xoda dr av je takšna, da se na njihovih mejah stalno pojav Ijajo nasprotstva in motnje različnega značaja. Toliko bolj so se kazale to diference v naših obmejnih pokrajinah, kjer bivajo med našim ljudstvom ljudje, ki se razlikujejo po rasi. po poreklu, po svojih čustvih in po svojem jeziku. Razumljivo je. da se med temi ljudmi širi separatistična du-ševnost, ki se doslej še ni dala docela uničiti in ki jo najbolj drži pokonci baš tuji je-zik; ta je najbolj na poti združitvi sinov iste domovine. Poleg jezika so pa tudi že omenjene tradicijo, običaji in čustva ter družinski odnosi t os. ko je prevzel vodstvo ijoriške nadškof i je, znani Siroti, ki je že pričel "čistiti" razmere med slovensko duhovščino, napravil po-klon : "V atmosferi odkritosrčnih odnošajev med cerkvijo in domovino smo pričeli upati, da bo tudi tujerodna duhovščina, ki deluje na. skrajnih točkah ob naši meji. delovala za to. da se ljubezen do domovine in vera med ljudstvom združita v okviru italijan-stva. Pri tem bo postala tujerodna duhovščina o tem ne dvomimo, sredstvo miru in sodelovanja. Ko se bodo združili duhovi v kompaktno enoto, se bo sodelovanje pričelo tudi poti skupno zastavo, simbolom ujedinjeiie in prenovljene nac?je". MODERNA INDUSTRIJA, KI TEMELJI NA KOLUMBOVEM RAZKRITJU. Ko se je Kolumb podal na svoje zgodovinsko potovanje, mu je vzelo dvainsedemdeset dni, da je dospel preko oceana, dočim za-m ore j o dandanes hitri parniki napraviti isto pot v manj kot petih dneh. Z ozirom na to si lahko predstavljamo, kako je človeštvo v par stoletjih napredovalo. Co-lumb je opazil med drugim tudi Indijance. kakšen užitek so imeli od kaje tobačnih listov, zelišča, ki je bilo tuje Evropejcem. Izza onega časa se je tobačna industrija strahovito povečala, posebno odkar so v rabi moderne metode. V vsakem tobačnem listu so že p<> naravi rezki dražljivei. ki dražijo grlo in povzročajo kašelj. Indijanci, ki jih je videl Kolumb kaditi, si niso zaščitili grla prot združitvi nasrotni faktorji. Z na-L dražljiveeI11. Dandanes so pa še strani so se narodne razlike ti dražijivsi. ki kvarijo gr vsaki priliki rigorozno spoštovale j ]() odst|..luili hl American Tobat in baš zaradi te naše popustljivo-: sti je sovražni duh odkrito ali i •Neki nemški avtor je. poskusil pred kratkim v obsežni razpravi dokazati, da spada izumitev komata za vprego živali med največja dejanja v zgodovini človeštvo. Dokler človek ni izumil te priprave, konji na pr. niso bili sposobni vlačiti težka bremena' in človek sam je igral vlogo vlačil-nega sužnja. Kdo je bil tisti niož, ki je komat izumil, nam ni več znano, vemo pa. da je beseda sama na sebi sta rosi ova nskega izvora in da so jo prevzeli na pr. Xemci s pripravo vred od Slovanov. Še važnejšo pridobitev pa je človeštvu poklonii istotako nežna ni mož, ki je kot prvi ukrotil konja in ga vzgojil za delo. Od atentata do ženitve ŠKODLJIVOST POLJUBLJANJA Sir Pa dri! L Barrier-Johns, ravnatelj angleškega zavoda za bak-terioFogijo. je predaval v društvu za pospeševanje ljudskega zdravja o škodljivosti poljubljanja. Profesor je nagovoril nekatere svoje -znance, tla. so poljubili svoje žepno zrcalo, ki so jih potem preiskali pod drobnogledom. Harrier-Johns je bil naravnost osupel, ko je spoznal, kako ogromno število bacilov jetike se je ostavilo na površini zrcal. To navaja učenjak v podkrepitev svoje teze. da se bacili jetike in druge bakterije s poljubljanjem zelo lahno prenašajo, kar pomeni veliko nevarnost za naše zdravje. pod krinko nadaljeval na vse mogočo načine svoje delovanje, kise odraža juridično v naših aktih. Nacijonalna vlada se tega duha dobro zaveda in da rabim besede naših državnikov, "ni mogla prezreti. da v nekaterih obmejnih pokrajinah še vodno žare ognjišča kriminalne infekcije, ki so jih netili z oue strani meje. Z energičnimi in naglimi ukrepi je treba uničiti ta gnezda in zaradi lega jo padla odločitev, da začasno še nadalje ostane v svoji funkciji |>o-sebyo sodišče za zaščito države". "<'eprav pa je upadla takšna zločinska kriminalnost. — je nadaljeval Mandruzzato. — si vendar ne sinemo delati iluzij, ker so efekti dogodkov v preteklem letu še vedno veliki in pričajo o vztrajni propagandi, ki se širi iz zasede proti veljavnemu pravnemu redu in proti italijaii-itvu. ki ga širijo oblasti in stranka, fašistična milica in šola. Omeniti je treba požig šole v Cezsoči. atentat na vojaško smodnišnico v Za-dru. bombe, ki so jih nastavili v kapucinskem samostanu in v sedežu fašistično milice pri Sv. Križu nad Ajdovščino, atentate na obmejne miličnike v Bovcu in pri Sv. Križu, na finančne stražnike v Cerknem in pri Or niča h. na ka-rabinerje v Dragi in pri Ilirski Bistrici, umora fašistov Burlini-ja in Z i via ni ja in še celo vrsto drugih zločinov. Kar zločincev ni zbežalo, jih je dosegla naša pravica in jih bo kaznovala. Vem pa. da se na Krasu v skritih gnezdih še skrivajo uporniki in tudi te bomo ukrotili. V preteklem letu je skrivaj zbežalo čez mejo 1623 ljudi, da bi lahko nadaljevali svoje zločinsko protiitalijansko počet - »t Jo - Kakor pa je Mandruzzato lani New Haven, Conn., 31. januar-I*rofe*or Michael 1. Kostovčeff iz Yale vseučilišča je objavil, da je neka ekspedicija v mestu Doura-Europos v Mezopotamiji izkopa la staro krščansko cerkev. v kateri j« več zelo lepih fresco-slit. Profesor Rostovčcff pravi, da je bilo Doura edino mesto starega veka. ki je imelo zveze s štirimi velikimi civilizacijami: — grško, rimsko, semitsko. ]K*rzijsko in krščansko. Poleg tega je bila izkopanih mnogo predmetov, iz katerih jo mogoče natančno sklepa centov prvo tretino milje za ono osebo, 10 centov za vsako uaduljno tretjino milje in H) centov za vsako drugo osebo. Ko se jo'Mrs. Victoria Vogel, slani 21 let, peljala v taksi v bolnišnico, je med potom povila sedem funtov težko deklico. Šofer je računal za otroka 10 centov več. Prihodnje clni se bo oženil v Berlinu igralec Kurt Daehn z dunajsko igralko Greto Martn. Pred dvema letoma je Daehn napadel Marenovo z revolverjem !n jo težko ranil. Sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe. Kazen je odsedel. nato pa odšel v Berlin in kmalu sta se z Marenovo spravila. Iz sprave se je rodila nova ljubezen, ki se bo končala s poroko. Lakota v turškem tobačnem ozemlju V Urli, središču najboljšega turškega tobaka, je izbruhnila lakota. Ljudem je ostalo od zadnje tobačne žetve 90 odstotkov tobaka doma. Zaradi poostrene gospodarske krize nisc mogli prodati svoliga pridelka, niti ga zamenjati zi moko in druga živila. Pridelovalci tobaka ponujajo celo balo najfinejših tobačnih listov za vrečo mo -ke, toda noben trgovec noče pristati na takšno zamenjavo. Številke namestu imen V Italiji se je zadnje čase razpasla navada krščevanja otrok z imeni številk. Prvega potomca krstijo na ime Primo, drugega na Secondo, desetega na Decimo. N*; takšen način je prišel do svojega krstnega imena tudi znani boksar Camera, ki se pie s krstnim imenom Primo, dočim je njegoven u drugemu bratu ime Secondo. Smetana dobi spomenik PORES V PACIFIKU Washington, D. C., 31. jan. — Potresne postaje so naznanile, da je bil hud potres v Pacifiku blizu ekvatorja. Središče potresa je bilo severozapaduo od Salomonskih ; otokov in severno od Nove Gui-| lioje. Smetanova družba v Pragi je določila 1934 za Smetanovo leto, v katerem se postavi skladateljev spomenik in se otvori Smetanov muzej. Za mu^ej je nameravala družba prvotno kupiti neko občinsko hišo, zdaj pa so zadevna sredstva tako narasla, da bo lahko kupila poslo-pje v bližini Narodnem divadla. Dotično hišo bodo podrli in jo nanovo pozidali ter jo tako preuredili, da bo pred njo lahko stal spomenik, ki ga bo napravil znani kipar prof. O. Spaniel. Lahko je moškemu, če poveri današnji ženski .>voje srce. ^ Vrag jo pa. če ji mora zaupati tudi svoj želodec. 1'iiietnost kuhanja, ki je bila nekoč na prvem mestu, je namreč stopila daleč v ozadje. * Zakonski mož .je globoko vzdih-nil. — Xo. kaj pa zdihuješ.' — ga je vprašala žena. — <>h, tako čudilo je to naše življenje. Nekateri so deležni vsega, kar je lepo in dobro, nekaterim pa da usoda same slabosti. — Kes je tako — je odvrnila — ti spadaš med prve. jaz pa med druge. — Kako misliš / — jo je vprašal. — 1. kako.' Povsem enostavno. Ti si mene dobil, jaz pa tebe. * — Moj mož je strašno ljubosumen.— je rekla zakonska ženica. — Moj mož pa niiua te bolezni- — ji jo odvrnila prijateljica. — Moj mož sploh no ve. kaj je ljubosumnost. — Seveda ne, ker te noben drugi moški ne pogleda. * Prihodnji teden bo pa pustni torek. Salu me nt. j«* naglo šlo. Kako bo kaj z norcnjem. se še lie ve. Japonska je ž«- začela noreti, in vso kaže. da bo ž njo vred ponorel tudi ves ostali svet. Rojakinja je pripovedovala : — Moj mož jv tako kratkoviden. da mora imeti še v spanju i naočnike, tla vidi. kaj -e mu sa-I "ja. * 1 'Natakar je stopil pred gosta, vzel svinčnik v roko in začel pisati: — Imeli str torej pečenko, solato iu krompir in juho. Kakšno juho? (jovejo ali kurjo juho. — >.\e vem. kasna jo bila — je odgovoril gost. Dišala po žajf-liici. — < >. potem ji> bila goveja. kajti kurja diši danes po petroleju. Brezposelnost v Angliji VSAKO SEKUNDO 100 BLIS KOV. Po ugotovitvi Uritske metcrco-so bile takrat, ko so zapustile to-. postaje -se utrne v oblakih varno. Cellophanski ovoj je lah- vsako sekundo povprečno 100 ko odpreti, če se pritisne za en, bliskov. Če bi imeli na zemlji nadel taba iu Se potegne za drugi j prave, ki bi vjele to električno s-i-del. J lo ter jo oddale naprej, bi imel Dolga je bila pot od stare ja-1 Ves svet dovolj elektrike. Iz Ute-drnice do modernega parnika.|?a poročila imenovanega zavoda dolga je bila pa tudi pot od staro-1 Jt. tudi razvidno, da razsaja na k o pit ue ga pripravljanja tobaka j 2emlji vsak čas in ob istein času do modernih metod izdelovanja [ 1800 neviht, pri katerih udari v ei ara ret. zemljo vsako uro strel. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE Iz Londona poročajo, da se jc število brezposelnih v prvih tedn'h meseca decembra znižalo z a 77.000. Varšava — milijonsko mesto Zadnje ljudsko štetje v Varšavi je pokazalo, da ima poljska prestolnica 1 milijon 172.000 prebivalcev. Od leta 1921. je prebivalstvo naraslo za 240.000 duš. Ford kupuje lordsko palačo Lord Harwood. zet angleškega kralja, je sklenil, da iz ozirov Ste d ljivosti proda svojo londonsko palačo Chesterfield House. Za stvar je izvedel avtomobilski kralj Ford ki je poveril svojega zastopnika v Angliji, naj si ogleda takoj palačo. Bat*a na Angleškem Tomaž Bat'a, češkoslovaški kralj čevljev, namerava v Londonu zgraditi ogromno tovarno, ki bo lahko dnevno izdelala 100,000 parov čevljev. Ti bi se izvažali zlasti v Indijo. "GLAS NARODA" m čata samo v CENE ZA OGLASE SO H0VE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. !8tK St. New York * —• Hoj. prijatelj," ti imaš snk-njo. ki lili jo bila ukradena na A če-rajšnji veselici. S temi besedami je Ustavil iim ulici društveni predsednik mladega n» znanca. .Neznanec je bil precej v zadregi. slediljič mu je pa takole odgo-voril: — Motite se. prav gotovo s»» motite. Xa vasi veselici >ploli ni-svoji prijateljici: — Oil. moj l»og. kako sriu ne-srečua. Vedno bolj -poznavam, da me j»* moj mož vz»*l »amo zalo. k»*r imam par tisočakov. — >>h. kar potolaži se. — j«- odvrnila prijateljica — Potolaži s»» z mislijo, da ni tako neumen kakor izgleda. * Ko j«- zapuši-al -%tari profesor Učilnico. g» jv «>|M>/.oril dijak: — 4io»pod profesor, zunaj lij«' kakor iz škafa, vzemite vendar d«*žnik '»••boj. Na k — jf odvrnil profesor mozavestno. Jaz vem. kaj d»— tam. l*r: vsiki >»tvar: mora biti sistem -laz imam vedno en dežnik doma in en dežnik v šoli. Ako bi vzel ta dežnik ^'boj. bi imel dva doma. v šoli pa nobenega. Zato grvm rajši brez njega. * Slovenski novinar Mr. Mariau Pfeifer je pred kratkim napisal dober članek o Jugoslaviji Delavski pisatelj Mr. Ivan J«»»i-tez mu je v odgovor napisal tako dober članek. Toda po vsebini v elanka razlikujeta kakor noč iu dau. ilasi sta oba resnična in pravična ter so tičeta istega predmeta — razmer v Jugoslaviji. Kako je to mogoče .*— boste rekli. — Ni le mogoči*, pač pa res. S primerom vam bom dokazal. Jugoslavija je stična velikemu rožnemu grmu. Mr. Pfeifer vidi v tem grmu same rože. Mr. Jonte« pa samo trnje. Kdor obojap n« vitji, vi 1 pristranski opazovalec. "O 1 A8 VAftOBA" HEW YORK, MOITDAY, fCBBVUtY 1, 19» TSZ LUOm tbOVSIS DAILY in o. ». a Visolco v hribih je prisionjena ob strmi re on samotna Matjanov.i kmetija. Ko je odšel 1914. gospodar na vojno, je pustil doma dvanajst otrok — od vsakega leta enega Doma jc ostala žena sam« s '"fdcuirlcretletnim očetom. Dan za dnem se jc grizla na pomlad v kolona, ko je nosila v strmo reher t gnojnim kupčkov, dokler ni bila vsa njiva polna gnojnih kupčkov. Nerodni plug merjasec* je ni u-bogal. voliči so bili spočiti m niso hoteli po brazdi, kamor jih je silila onemogla očetova roka. Koliko je prestala trt vojna leta, ko sc DOBROTNIK nikjer več samega lemeža. Tovarne delajo le granate, bajonete In čelade. — K novi plugovi glavi pa dobiš še vedno po dva lemeža, — je pripomnil kovač. — Zaradi lemeža -vendar ne bom kupoval novega pluga in zaradi enega samega zoba ne cele brane! — se je zavzel Tomažin! — Nekoga moraš pač dobiti, ki bi kupil plugovo glavo in ga naprositi, da ti odstopi drugi lemež. Ti ga boš že našel! — je dejal Pe-trač in porinil Tomažinu nazaj zli-zani lemež in krepko pognal meh, je mož poredicoma oglašal, sedaj i: da se je vsul snop isker iz vigen- Galicije, potem iz TLrolov. kdo bi I ca. doumel. Da ni bilo rodne grude, i Takoj drugi dan se je napotil otrok in upanja na plačilo onstran TOmažin na vse zgodaj od doma. groba, ne bi dobila pomladi zad- Čez dobro uro je stal pred Matjo njega vojnega leta vest, da so ji! novim hlevom in voščil "dobro ju-Taljaui ubili moža. je le za hipitro!" gospodinji, ki je nesla zvr-klcnila glavo, potem pa se še z < hano spenjeni žehtar mleka iz hle-večjo vnemo vrgla v delo: za grunt! va. in otroke 1 — Kaj pa je tebe prineslo tako Nikogar ni imela na vsem božjem, "godaj k nam Tomažin? — se je ^v?tu. ki bi se brigal za njo. Le'radostno zavzela Matjonka. ob nedeljah, ko je vstajala cb __ Malo sem prišel pogledat, ka-treh. da je pospravila pri živini, v i k0 kaj rinete v teh hudih časih. — kuhinji in pri otrokih. je šla k fa- ji je segel Tomažin v roko. ri. Po maši je bilo zmerom kaj o-pravka na občini: popisovanje živine. razne karte in še sto drugih dolžnosti. Takrat je tudi šla k varuhu svojih otrok v Svete. Močan možak je bil bil Tomažin. Desno nogo je imel krivo in ni bil za vc-. jaka. Dobro -se mu je godilo zato v teh hudih letih in je srečno živci z ženo in dvema otrokema nr. svojem lepem posestvu sredi doline. Matjonka se je vračala vedno lx>tolažena domov. Zvečer so "potem se vedno pridejali večerni nr.o-litvi en čenaš: za dobrotnika, v mislih je imela Tomažina. Tisto pomlad 1918. leta jc n^sel Tomažin kovaču Pctraču podsta-vit lemež. Pttrač sc je pocohal za usesom: Nc gre več, Tomažu:. Tvoj lemež jc dosiužii. Za nov.m bos moral gledati. Sam sem že mislil. — jc odgovoril Tomažin. toda nc prodajo Dvojni jilug za hribovite njt- ,va. Za utrujene mišice Nič nc da tako hitre pomoči kot PAIN-EXPELLER Peljala ga je v hišo, kjer so sa spoštljivo sprejeli otroci, ko jim jc mati rekla: — To je naš dobrotnik. Lepo mu je postregla z vročim čajem. Ko sta ogledovala gospodarstvo jc položil Tomažin svojo zdravo nogo na hribovskega mrjasca. ki jc rjavel ves zakrpan pod pajati: — Star je že. — Pa neroden, neroden, da se ga Bog usmili, — je priprcgla gospodinja. — Težava je s takim o-redjem v naših bregih. — Prav imaš! tudi jaz sem se dolga leta pckril s takim plugom z dolgo desko. Ko sem odrezal orazdo, je ležala kakor neskončna riba vzdolž njive. Cc bi jo bil prijel na enem koncu, bi jo kar celo — Kaj bo drag! za desetak že dobiš plugovo glavo, gredelj in kovač pa tudi ne bosta znesla nad petak, — je hitel Tomažin. — Petnajst goldinarjev praviš? Še jutri ga kupim. Dvajset jih dobim za rajnim možem. Kratek bo res ves mesec za nas vse cn petak. Toda, ne bom sc več mučila sto staro pošastjo! — je odločila vsa srečna Matjonka. — Opravek imam tudi jaz jutri v mestu, — je pristavil Tomažin, ko sta šla narazen, — pa stopim s teboj, da te ne opeharijo. — Predober si Tomažin! — se jc zahvaljevala vdova. — Nikoli ti ne bom mogla poplačati tvoje dobrote. — Beži, beži Matjonka, — je zamahnil Tomažin z roko. Torej jutri prideva skupaj v gostilni "Pri raci" in se poslovil. Drugi dan sta res izbrala v trgovini Pri jekleni verigi moderno plugovo glavo. — Par kar dva lemeža sta poleg saj še enega ne bom zdelala v naši ilovki deset let, — je opomnila Matjonka,-ki se ji je zdela škooi^ denarja za lemež, ki ga ona morda res ne bo nikoli rabila. — Ga pa meni prepusti; — je navidez ustrežljivo pripomnil Tomažin. — Ja? ga boni že kajkoko uporabil! — Ne večne čase ti bom hvaležna za tvoje dobrote Tomažin. moreš ga vzemi, meni je tako za nič! — mu je z veseljem prepusti la odvisni lemež. Izpila sta ga ž* liter "Pri rcci" na dobro kupčijo in se ločila. Tomažin se je odpeljal zadovoljen domov z vlakom, Matjonka i«1 pa vrgla znancu na voz plugovo glavo in prisedla. Spotoma sta obstala pri kovaču. Mojstra ni bilo doma. zato sta sprejela pomočnika plugovo glavo. — Recita Petraču, da je za Mat-jonko. Gredelj bo napravil in mu ga še jutri poslal Mrhar. Le takoj — Oko val sem ga, ker sem mi-J slil, da sta se fanta zmotila v imenih. Da sem vedel, da je res zate, ne hi ga bil. — Kaj nisem točna plačnica? — je zbodlo vdevo. — Nič ne rečem! Toda povej mi prosim, kdo ti je svetoval tak plug za tvoj hribovski ilovnati grunt'.' Še ene brazde ne potegneš ž njim, ker je narejen le za rahlo dolinsko zemljo, — je pojasnjeval kovač. Neverjetno je gledala Matjonka kovača in ji je kar samo ušlo; — Kdo? Moj edini dobrotnik Tomažin. Kovač se je najprej zasmejal, potem pa je zaklel. Hudiča! Da s« je izbral prav najbednejšo vdovo za svojo žrtev. In je razložil strmeči vdovi: — Veš, nikjer ni mogel dobiti lemeža za svoj plug i? pa tebe napetnaj-stil, da si kupi-la plužno glavo. — Jcli da si mu ti dala drugi lemež. Molče je prikimala Matjonka in so jo polile solze.... Matjonka je orala vso pomlad Sam sem oral s tem nesrečnim plu-ji je kovač spravil v denar. Popustiti je morala za cel goldinar. Sam sem oral s t£m nsrečnim plugom in je prav lepo tekel v naši mehki naplavini. JAVNE JUSTIFIKACIJE V ITALIJI ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N E T pretegnil. Potem pa drgajsaj brez naj ga vzame v roke in dobro ga konca po brazdah z brano, da naposled zavlečeš za silo zrnje v te kolebite. Že več let imam sedaj nc-vc vrste plug s kratko desko. Da bi videla kako orje. Kakor da ories po vodi in je -a teboj kakor po gredi. Kar s prsti bi lahko zagre-bcl seme! Delo speši ž njim, da je veselje! — ji je navdušeno pravil Tomažin. Kakor odrešenika ga jc poslušala Matjonka in s skrbjo pristavila: — Pa je drag? naj okujc! V nedeljo pa sc oglasim, ker hudo potrebujem plug. — jc naročala Matjonka. V nedeljo se jc res oglasila. Kovač Petrač jc stal pred kovačmeo in se je zvito smejal: — Bog daj Matjonka! Uboga si, ko si zgubila v enem mesecu moža in pamet. — Ne uganjaj burk Petrač, ko vidiš, da sem tako nesrečna! — jc napol jezno napol proseča zavrnila vdova kovača. — Si mi okoval plug? Knjigarna "Glas Naroda" 216 We»t 18th Street New York, N. Y. POUČNE KNJIGE (Nadaljevanje.) Karunar v kronski in dinarski veljavi ........................................73 Kotni slov. italijanski iu iiali- janski-slovenski slovar ...........JU Kotni spisovnili isakuvrstnih pisem ...........................................54 Solneenje ............................................J5i Klike iz živalstva. tr0 Spretna kuharica, trdo rezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze. lepo trdo vezana ........................3.— Sadno vino .........................................46 Spolna nevarnost .............................i3 Slavonic American Year Book ....1.— Ltbenik angleškega jezika trdo voz.....................................1.50 broširano ...................................1.25 lU «* v Katakombah 45 ; Fran Baron Trenk.................................33 Amerika, povsod dobro, doma Filozofska zgodba ...............................60 najbolje .......................................65 i Fra Diavolo .........................................50 Agitator (Kersnik) bros..................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli mecesen ......................................40 Bele noči. mali junak .......................~fi0 Balkaiisko-Turška vojska .............—.80 Balkanski* vojaka. s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .......................JS0 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ..............................................M Boy. (roman) ................... ................65 Burska vojska ..................................40 Beat in dnevnik ...................................60 Božično darovi ...........-......................33 Božja pot na Bledu ...........................20 Božja pot na Šmarni gori ................20 Cankar: Grešnik Lenard. broš..................70 Mimo življenja..........................&) Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ......................-........................JtS Čebelica ...............................................-25 Črtice iz življenja na kmetih _______.35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Milčln^ld .........................60 Darovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Eliza ........................................-40 Dalmatinske povesti —......................35 Dolga roka........................................30 Do Ohrida bi Bitolja ......................-70 Doli z orožjem .............-...................JS0 Dve sliki: ~ Njiva; Starka _______(Mefiko) .................................—<60 Devica Orleanska ................-.............50 Duhovni hej .......................................50 Dedek je prav«; Marinka in ikra- 2. januarja >.♦- je izvršila v Cal-taniseti na Siciliji prva justifiku-eija navadnega zločinca po fašističnem kazenskem zakoniku. Na smrt je bil obsojen neki rudar, ki je posilil in usmrtil nekega dečka. Prošnjo za pomilostitev so mu odklonili in dve uri pozni* j t- ><> «ra že usmrtili z ustrelitvijo v hrbet. Zgodilo sc jc to na odprtem polju. tako da j«- imel vsakdo dostop k justii'ikaciji. kar je bilo tudi .javno razglašeno. To je za fašističim Italijo zelo značilna novotarija. kajti v drugih državah stremijo za tem. da priložnosti za posurovite\ ljudstva rini bolj zmanjšajo. Vendar je liil<» navzočih "samo nekoliko sto oseb", kakor ra/očarauo pričajo fašističui žurualisti. Zanimivo je tudi to. da justifi-karije ui izvršil odred fašistične luiliee kakor doslej, temveč da so poslali iz Kima četo tauiošujib mestnih polieistw. Zakaj so milici snedlj to priliko, da bi jo. kakor običajno, pozneje hvalili zaradi njenega "junaškega za drža nju" med justifikacijo, ni znano MATTHEW SCOTT SLOAN. 12 »Se istega večera je stopila Arijana k telefonu, visečem v jedilnici, in ko se je u-verila, da je nihče ne sliši, je zahtevala zvezo ter izpregovorila v aparat nekaj kratkih stavkov. — Minil je mesec dni. bilo je sredi vročega, nevihtnega poletja, ko je neki dogodek prerušil mir v Dvoranski. Ko se je Yar-vara nekega večera ob osmih vrnila z iz-prelioda domov, je našla stanovanjska vrata odprta, ter vstopila, ne da hi ji bilo treba pozvoniti. 8 svojimi naglimi lahkimi koraki je šla skozi jedilnico, ne (hi bi jo k.lo slišal. Vrata v Arijanino sobo so bila priprta in v ozadju sobe je zagledala deklir-n v tanki, beli obleki, slonečo na steni, pred njo pa je stal Vladimir Ivanovič. oklepajoč joč z razprostrtimi lakti. Tako nizko se je sklanjal k dekletu, da je Varvara mislila, da se mora obličje njenega ljubimca dotikati dekličinega. Imela je še toliko moči, da je prišla v svojo sobo in pozvonila, in kmalu sc je raznesla po vsej hiši vest. da je Varvara omedlela. — Naslednjega dne je |>okliea!a k sebi Ari-jano in ji rekla s skrušenini glasom: "Glede tvoje zadeve sem danes drugačnega »menja. Nimam pravice, da bi te tu zadrževala. 1'redi si življenje po svojem okusu, in če prav hočeš, pojdi št udirat. IVj-di na vseučilišče v Petrograd, v Moskvo, v Luettich. ali vrag vedi kam. — Dam ti. kolikor rabiš za življenje. Z dvesto rubjji boš bogata študentka, imela l>oš lejn- obleke, fino perilo in parišk« vonjave.'* Ari.janin odgovor je preseliti! telo. in si očividno ni prizadevala, da bi se pridobila naklonjenost žensk. Neko oholo zaničevanje je kazala do njih, zato so jo skr-raj sovražile. Veselilo jo je, če je mogla razrahljati trdne zveze in razpreti srečne zaljubljenec, pa naj s<> bili tu zakonci ali ne. In posebno v tem pogledu je bila taka. kakor da jo zlodej nagovarja, naj se maščuje, dasi ni nihče vedej vzroka njene maščevalnost. Izbirala je namreč take moške, ki niso bili več prosti. Nihče ni vedel, s čim jili privlačuje, zato so vsi slej »o verjeli najhujše. In ker so ji govorice nadevale brez števila l.jubčkov, ji niso več prizanašali. Na žalost pa jc treba povedati, da je neki dogodek, pri katerem je bi!i> njeno ime ime v ospredju, povzročil še veliko večje pohujšanje. — Bilo jc nekega večera okrog enajstih, k<» sta sc dva znana lahkoživea po obilni večerji in še obilnejši pijači v ženski družbi napotila k predmestni hiši. ki je bila last hotelskega vratarja Leva Davidovima. Ta hiša jima je bila dobro znana, ker sta se že poprej večkrat zatekla vanjo, kakor vsi. ki so hoteli skriti svojo srečo ;* ženskami. Nista vedela, da je malo hišo i-lnel že od spomladi v najemu inženir Mihael Ivanovič liogdanov. Pripeljali >o >c z vozom in pozvonili; nič odgovora. Ta molk ju je tako razdražil. da Ma začela tolči p< vratih .Končno so >c ta odprla in pred njimi je stala stara služabnica, ki jima je povedala. da je hišo najel Bogdanov. Kckla jima je. naj odideta in nc razgrajata. Toda ni jim znala razločno povedali, onadva pa cm -e ze je ni>ta niti poslušala, ker sta hotel,-! uotH in tam dalje popivati. Starka je zaecla \ |>i-ta, toda potisnila sta j«» vstran in vkljub ugovarjanju žensk, ki Ma ju zaman skusa-li pridržati, >ta moža stekla po >t »pnieah navzgor. Y prednji -obi jima jc siopil na- - , . . . . . . . . t .. proti Bogdanov s palico v roki in jima vena nečakinja ni hotela nie povedati. Arijana j , • , .. , , ... .....i..., „_ , * .. . , f. ... , , lel. na i sc odstranita; lo«la onad\a sta ga se je odstranila brez uadalmjih besed. „" . , • , - ... . ,, J *' napadla, da je komaj lisci v sosedin« so- Ko jc Varvara ostala sama, je z nepri- bo. odkoder je telefoniral policiji. Medtem jetnim občiutkoin ugotovila, da ne ve o svo- odprla neka dt'uga vrata v prednjo so- ji nečakinji ničesar, dasi je pri njej dorasla bo in neka mlada ženska /. zagrnjenim ob-in živela tri leta v njeni hiši. i ličjem je stekla po stopnieah na ulico. -- .... . , . , , , , , , i Ženski pred hišo pa sta izjavili, da jc bila a. |t| s—7T . .i > Se f! kaza,°' »»»a »nlatlo dede neko o AHjana Nikolajevna. ki je bila znana tek r pr^sellkTl,"! "v" T T\ ^ ^^ V! vse mu 1 nest U. Spoznali sta jo po lepi. ele- o k icsignirai kot prcdscunik lhe }e Y ar vara občutila, da nnua nobene moč J New York Edison Company in Vrii'l " Pojdeni na vseučilišče, za kai davno odločila. Toda denarja nc potrebujem. Jlvala ti, toda to zadevo sem že uredila; jaz sem in ostanem docela neodvisna." Zaman je skušala Varvara kaj izvleči iz nečakinje, ker je bila zelo radovedna, njc- družb. ki so ž njo v zvezi — Za bodočuost imam razne •ijano: vedno se ji je izinuzala; kaj je tičalo v tem dekletu? načrte. O katerih pa ne bom sedaj Tako je bila prepadena. da se ui mogla gantm postavi. Naslednjega dne je vedelo to vse mesto. Pridejali so še stotero podrobnosti. Gozdornik (J ZVEZKA) ..............1.20 Gospodarica sveta ............................40 Godfrvfcki katekizem .........................2o Gostilne v stari Ljubljani .................60 Gr&ka Mitologija ..............................1.— Gusarji .............................................K Gusar v oblakih ...............................-80 Hadži Mu rat (Tolstoj) ______________40 Hči papeža, vez.................................1— Hektorjev me« .................................JS9 Hedvika ..........................................„..40 Hudi rasi. Blage duš«, veseloigra .IS Helena (Kmetova! ...........................40 Hudo Brezdno (11. zr.) .................33 Humorske, Groteske in Satire , vezano ...................................80 broširano...................................-.60 Izlet g. Branika ...............................1JS0 Izbrani spisi dr. H. Dolenca -.....-..-ti I* tajnosti prirode ..........................JS% Iz modernega sveta, trdo ves. —1.60 Izbrani spisi dr. ivan Mencinger: 'i zvezka ............................... Igračke, broširano ----------------------J$$ Igrpiec ......................—................—.73 Jagnje................................................ Janko in Metka (za otroke) ............J&Q Jernač ZmngovaČ. Med iriazovi______50 Jntri (Strug) trdo vez................... t»ro5..............................-................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .......................^......10*— G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................73 J una iMserija (Povesti la Španskega življenja.......................— e am Jaz likal (AleSorec) I. sreaek — skupini mesecu Oktobra H>2s j ljubici da je blazno zaljubljen v Arijano. j a ' je vst. te ne tičejo. Vendar Devet let ae bd predsednik Bil je to izreden m pretresliiv prizor Z;;- ' / , . , - , , Brooklyn Edsion Company ter se ljubljenca sta se skupno zjokala: že (loigo ^ ^^ dl11 "" U>1 je izkazal za i/.bornega uradnika. Pod njegovim predsedstvom so sc dohodki družbe povišali od $8.fj00.000 iia leto na *4-H.000.000. Najbolj je ponosen na Hudson Avenue elektrarno, ki je nastala pod njegovim vodstvom ter je ena najbolj uspešnih v vsem mestu. Ivo je postal načelnik električnih družb, je začel kmalu uvajati temeljite izpremembe. Odjemalcem elektrike v mestu je takoj znižal stroške za $4*500,000 s tem. da je odpravil pristojbino za premog. Soglasno s Public Service Commission so se završila še nadaljna znižanja, in predsednik komisije Maltbie je rekel: — Kolikor je meni znano, ni bilo dosedaj v Združenih državah v industriji elektrike takega znižanja kot ga je predlagal Mr. Sloan. Mr. Sloan je uveljavil vsepov-?K»d izredna izboljšanja ter je imel vedno pred očmi dobrobit uslužbencev in odjemalcev električnih družb. Vsak vesten delavec je bil pošteno nagrajen za svoje delo. On je vedno vztrajal, da se mora podjetnik postaviti na stališče odjemalca ter s tega stališča rese vati svoje trgovske probleme. nista doživela take ure"globokega, prisrčnega vzliieeuja. Sredi poletja so se začele širiti po mestu ovorice, ki so se neprijetno dotikale Ari-jane Nikolajevne. Stalni gostje hotela Londona so zatrjevali, da so jo videli pozno v noč po hodnikih hotela. Nekdo je pripovedoval. da je stopila opolnoči v neko sobo, kjer so pili šampanjec; nekdo drug je trdil, da jo je videl v pozni uri, stopajočo navzdol po hotelskih stopnicah. In hudobni jeziki niso več mirovali. Kajpak da ni bila Arijana prva, o kateri so šle govorice, da ima razmerje, tudi so bili navajeni dekličinega precej razbrzdanega obnašanja, vendar pa ima vsaka stvar svojo mejo. Če je mlado dekle ljubimkovalo in pri tem celo prekoračilo običajno mero, ni bilo za Ruse nič izrednega ne graje vrednega. To so reči, za katere se najde vselej opravičilo, in samo največji tepci se morejo temu čuditi. Toda slavlja in pojedine v hotelu Londonu so bile le preveč javne, tu pa se začenja že sramota. Arijani Nikolajvui niso prizanašali; dekleta in gospe je niso posebno ljubile; preveč vidnih uspehov je imela. Skoraj vsi moški, ki so ji prišli v bližino, so se vanjo zaljubit. Bila je pač prenevarna tekmiea štirinajst dui na tetinem posestvu. (NADALJEVANJE SLEDI "GLAS NARODA' NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 1, 1D32 TRE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSE SE PREBOLI EE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. =85 Glas Naroda priredil I. H. S is (Nadaljevanje.) Tedaj ja pravi Margareta odločno: — Gospod Aličin je zelo natančen. Kar napiše vse še enkrat predela, da je potov, da je dobro. — Mnogo plev bo moral ločiti od te peščice pšenice. — pravi zoprno Clirh. CJreto je jezila ta ponižujoča sodba. Pripravljena na boj, se potegne zanj in v očeh ji šviga ogenj : —• Tega ne vrjamem! Aheinove misli so tako visoke, njegov; i^tavki tako mogočni — — O. ali vam je dovolil pogled v svoje pisanje? —- Pogosto je ob včerrh bral moji materi in meni, kar je napisal. Zdaj piše neko igro. 1'Jrih zaničevalno zamahne z roko in pravi: — Vem. Jo&ko drzno poskuša vse. Zato pa se njegove misli razbijajo. Margareta na to ne odgovori, toda bolelo jo je. ko je slišala ta ko poniževalno o .Jošku. Mogoče je to opazil Virih. — Rekel rsem v splošnem, gospiea Ilomčeva. Človek ne more biti v v*aki stvari mojster. Že dolgo pričakujejo od mene velik roman, toda jaz rajši roman doživim, kot pa bi ga pisal. — Zdaj pa moram pričeti in upam. da in i bo pri t<*ni gospiea dreta v veiiko pomoč. ririli >e oprosti in se odpelje za nekaj časa v mesto po opravilih. je obrnilo. k< t -i je sam želel. Z«Iaj, ko je zopet vide! Margareto. j«> na njej zopet občudoval njeno očarljivo, nedolžnost polno, krasno svežo lepti. V teh tednih je ni pozabil in t udi se ni zabaval z ženskami, ki so se mu vsiljevale. Kako lepa je bila! Podobna je bila pesmi, kot bi bila v^tvarj*'-•ia v razkošni dobroti narave. Xepopisna sreča se mu je zdela, ko bi se mu te nedolžne, bledordče rožnate ustnice odprle v poljub. Toda zelo je moral biti previden. Margareta ne sme vedeti za njegove misli in želje. Proti njej mora biti sicer prijazen in ljubez-njiv, do tedaj, ko bo premagal njeno srce. t irih se kmalu vrne in jkj ktrsilu je bila gospa utrujena ter odide v s v«) jo spalnico. * Margareta m* takoj pripravi, da piše kar ji bo l" 1 rili narekoval, ririli sede tako, da gleda od strani Margareti v obraz. Margareta poskusi pi->alni stroj in delo ji gre dobro od rok. Spočetka ji narekuje neko pismo in počasi. Ko pa opazi, da gre Margareti spretno izpod rok. prične narekovati zelo hitro, kakor je bil ita\ii,ren hitro govoriti. Ko mu nato ponudi končano pismo, da ga prebere in k«-r ne vidi nobene napake, ji pravi vesel; Te jo z»*lo dobro. Urez pogreške. Odkrito priznam: prekosili .-te moje pričakovanje. I i'rili ni vedel, kako ji je utripalo srce. kb -el>i razumljivo. Komu naj tudi govorim o temu! - Mislim, ako slučajno pišete gospod« Ahčinu. Ali ni naravno, da bi mu .. tem pisali .' Kajti prav gotovo mu pogosto pišete. — Xe. gospod baron. Vem. da moram smatrati vsako tako pihanje za uradno tajnost in ne smem ničesar povedati. Pri meni ni ♦r. ba nikake prisege. — In sramežljivo ter ljubko se nasmeje. I>obro. potem pa bom zadovoljen sanio s tem, da si seževa v roke. I i rili stegne proti njej roko. Poječe mu seže v roko. TIrih pa ,io trdo prime. Torej strogo molčanje. 1'lrili opazuje njeno lepo roko. j,a kateri se je svetil briljauten P r-1 a n. Toda ueutschlan