Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 114 Andrej GULIČ Sergeja PRAPER GULIČ Simon KOBLAR Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto Cilj projekta ASTUS – Premišljene prometne in urbane strategije za območje Alp –, v katerem Urbanistični inštitut Republike Slovenije (v nadaljevanju: UIRS) sodeluje kot partner, je podpreti lokalne skupnos- ti pri opredeljevanju in udejanjanju dolgoročnih rešitev na področju trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja z namenom zman- jševanja izpustov toplogrednih plinov (v nadaljevanju: TPG), ki jih prispeva dnevna mobilnost prebivalstva predvsem z individualnim avtomobilskim prevozom. Območje Alp je zelo privlačno za razvoj industrije, turizma in bivanja, kar velja za metropolitanska in urbana območja, vse bolj pa tudi za obmestna, podeželska in hribovita ob- močja. Krepitev razpršene poselitve in porazdelitev dejavnosti v pros- toru, ki se ne ujema z načeli skladnega in učinkovitega prostorskega razvoja, povzroča naraščanje uporabe netrajnostnih oblik mobilnosti, ki temeljijo predvsem na individualnem avtomobilskem prevozu. Od- visnost obmestnih, podeželskih in hribovitih območij od avtomobil- nosti narašča. Obenem se nadaljujejo negativne demografske spre- membe na odročnih, manj razvitih in hribovitih območjih, katerih prebivalci lahko le v omejenem obsegu uporabljajo sredstva javne- ga potniškega prometa. Omenjeni procesi vplivajo na zaostrovanje podnebnih sprememb in jačanje potreb po blaženju (zmanjševanje izpustov TGP) in iskanju bolj trajnostne rabe omejenih energetskih virov. V prispevku predstavljamo del rezultatov aktivnosti, ki smo jih izvajali na pilotnem območju Mestne občine Novo mesto, in sicer trende, scenarije in strategijo nizkoogljične mobilnosti za občino. Ključne besede: projekt ASTUS, nizkoogljična mobilnost, trendi, sce- nariji, strategija 1 Uvod V projektu ASTUS – Premišljene prometne in urbane strategije za območje Alp, ki poteka v okviru transnacionalnega progra- ma Interreg Območje Alp, poleg Urbanističnega inštituta RS sodeluje še 11 partnerjev: Region Auvergne-Rhone-Alpes (vodilni partner) (FR), Salzburger Institut für Raumordnung und Wohnen (A), Centre d’études et d’expertise sur les risques, l’environnement, la mobilité et l’aménagement (FR), Research Studios Austria Forschungsgesellschaft (A), Université Gre- noble Alpes (FR), Région Bourgogne-Franche-Comté (FR), Technische Universität München (D), UNCEM Unione Na- zionale Comuni ed Enti Montani Delegazione Piemontese (I), Münchner Verkehrs- und Tarifverbund (D), Landeshauptstadt München (D) in Consorzio BIM Piave Belluno (I). Izzivi, s katerimi se v projektu ASTUS soočamo, so: 1. narašča- joča privlačnost Območja Alp za razvoj industrije, turizma in bivanja, ki poleg metropolitanskih in urbanih območij vse bolj zajema tudi obmestna, podeželska in hribovita območja; 2. kre- pitev razpršene poselitve in porazdelitev dejavnosti v prostoru, ki se ne ujema z načeli skladnega in učinkovitega prostorskega razvoja, kar povzroča naraščanje netrajnostnih oblik mobil- nosti, ki temeljijo predvsem na individualnem avtomobilskem prevozu; 3. naraščanje odvisnosti obmestnih, podeželskih in hribovitih območij od avtomobilnosti; 4. nadaljevanje nega- tivnih demografskih sprememb v odročnih, manj razvitih in hribovitih območjih, katerih prebivalci lahko le v omejenem obsegu uporabljajo sredstva javnega potniškega prometa, ter 5. vpliv omenjenih procesov na zaostrovanje podnebnih spre- memb in jačanje potrebe po blaženju – zmanjševanje izpustov TGP – z bolj trajnostno rabo omejenih energetskih virov. Splošni cilj projekta je podpreti lokalne skupnosti pri opredel- jevanju in udejanjanju dolgoročnih rešitev na področju traj- nostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja z namenom zmanjševanja izpustov CO2 (TPG), ki jih prispeva dnevna mobilnost prebivalstva predvsem z individualnim avtomobil- skim prevozom. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 115Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto Specifični cilji projekta so: 1. razvoj orodij za sprejemanje odločitev, ki bodo v pomoč pri ocenjevanju vplivov možnih mobilnostnih rešitev in sprejemanju odločitev lokalnih oblasti; 2. podpora lokalnim skupnostim pri opredeljevanju in udejan- janju dolgoročnih rešitev za razvoj nizkoogljične mobilnosti ter 3. razvoj prenosljivih instrumentov za regije in lokalne skupnosti v alpskem prostoru, ki si prizadevajo izboljšati svoj ogljični odtis na področju mobilnosti. V prispevku predstavljamo del rezultatov aktivnosti, ki smo jih izvajali na pilotnem območju v Sloveniji, to je v Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju: MONM), in sicer trende in go- nila sprememb, scenarije in strategijo nizkoogljične mobilnosti za občino. Izvajanje pilotne aktivnosti je temeljilo na sprotni komunikaciji in sodelovanju med skupino sodelavcev mestne uprave MONM in projektno skupino na UIRS. 2 Trendi in gonila sprememb 2.1 Stanje Novo mesto je največje zaposlitveno središče v Statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Obenem je tudi pomembno funkcio- nalno središče, ki povezuje in ponuja administrativne, zdrav- stvene, izobraževalne in gospodarske storitve regionalnega pomena. Je edino strnjeno naselje v MONM. Med mestom in zaledjem ni vidno prepoznavne meje. Za primestje je zna- čilen razpršen poselitveni vzorec z izrazitimi elementi podežel- skega bivalnega sloga. Desetletja varstva najboljših kmetijskih zemljišč so pustila sledi v vzorcu prostorskega razvoja mesta. Ker je Novo mesto obkroženo z zalednim pasom najboljših kmetijskih zemljišč, v procesu prostorskega in urbanističnega načrtovanja ni bilo mogoče težiti k t. i. organski rasti mes- ta, s katero bi postopoma dosegli strnjeno poselitev. Razpr- šen vzorec urbanega razvoja prinaša poglabljanje problemov mobilnosti, ki se izražajo v naraščanju stopnje motorizacije in pretežni uporabi osebnih vozil. Po drugi strani se omenjeni trend izraža tudi v manjši uporabi sredstev javnega prevoza in različnih oblik nemotoriziranega prometa, kar vpliva na zman- jševanje konkurenčnosti sistema mestnega in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov, na nadaljevanje netrajnostne rabe prostora, ogrožanje okolja ter zdravja ljudi. V MONM se aktivno odzivajo na navedene trende in so spre- jeli več dokumentov, ki predstavljajo osnovo za udejanjanje prizadevanj za preusmerjanje neželenega razvoja. V povezavi z vsebino projekta ASTUS so pomembne predvsem Strate- gija razvoja MONM do leta 2030 (2018), Celostna promet- na strategija MONM (2017) in Trajnostna urbana strategija Novo mesto 2030 (2015). Uresničevanje usmeritev in ukrepov omenjenih dokumentov bo pomembna gonilna sila za spre- minjanje neugodnih stanj in trendov v občini ter v regional- nem funkcionalnem in gravitacijskem zaledju Novega mesta. 2.2 Trendi in gonilne sile Uvodoma ponujamo opredelitve nekaterih pojmov, ki so upo- rabljeni v nadaljnjem besedilu: 1. Trend – splošna težnja ali smer razvoja/spremembe skozi čas. 2. Gonilne sile v širšem smislu – gonila za spremembe, spodbujevalci sprememb – dejavniki, ki povzročajo spre- membe, ki vplivajo na prihodnost. 3. Gonilne sile v ožjem smislu – dejavniki, ki spodbujajo ali zavirajo povpraševanje po prevoznih storitvah in vidi- ke kot so frekvence voženj, prevožene razdalje in celotni obseg potniškega prometa. V nadaljevanju predstavljamo ključne trende na področju mobilnosti na ravni razvitih držav sveta, na ravni Slovenije in na ravni MONM. Trendi na področju mobilnosti v razvitih državah sveta so deloma povzeti iz tujih dokumentov strate- škega premisleka (Arthur D. Little Global, 2018; McKinsey Research Institute, 2016; UITP, 2017). Trendi na področju mobilnosti na ravni države so povzeti iz strateških dokumentov in virov državnih ustanov (MzI, 2017; ARSO, 2016), trendi na področju mobilnosti na ravni MONM pa iz različnih stra- teških dokumentov MONM in z njimi povezanih virov, kot so Občinski prostorski načrt (MONM, 2009), Demografska študi- ja (MONM, 2015a), Trajnostna urbana strategija (MONM, 2015b), Celostna prometna strategija (MONM, 2017). Trendi na področju mobilnosti v razvitih državah sveta: 1. Povečuje se povpraševanje ter spreminjajo potrebe po mobilnosti. 2. Ponudniki rešitev mobilnosti morajo zadovoljiti povpra- ševanje po storitvah, ki morajo biti uporabne, hitre in predvidljive. 3. Spreminjajo se potrošniške navade, vedno več uporab- nikov je pripravljenih opustiti oblike mobilnosti, kot je zasebni avtomobil, v korist drugih načinov prevoza, ki omogočajo uporabne, hitre in predvidljive storitve. 4. Zmanjševanje vloge in pomena tradicionalnega modela lastništva nad avtomobilom in ustvarjanje prostora za razvoj nove kulture izmenjave. 5. Mladi se prednostno usmerjajo v uporabo in ne v lastni- no prevoznih sredstev (avtomobila) ter v multimodal- nost. 6. Spreminja se mobilnostno vedenje ljudi, naraščajoče število nadpovprečno povezanih uporabnikov pričakuje prilagajanje ponudnikov mobilnostih storitev uporab- nikom in nadzor nad izvajanjem storitev. To vpliva na Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 116 A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR uvajanje novih mobilnostih rešitev, kot je npr. mobilnost kot storitev (ang. Mobility as a Service – MaaS). 7. Industrija 4.0 – zbliževanje industrije in tehnologije, digitalizacija in internet stvari, socialna omrežja, in- dividualizacija in množično prilagajanje – se navezuje na mobilnost 4.0 – zbiranje in obdelovanje masovnih podatkov o mobilnosti, integracija načinov in novih sto- ritev mobilnosti, avtonomne vožnje, razvoj mobilnosti kot storitve, ki pomeni uporabo namesto lastništva pre- voznih sredstev. 8. Povečuje se povpraševanje po multimodalni mobilnosti, v ospredju je reševanje vprašanja »prve in zadnje milje« (s poudarkom na zadovoljevanju potreb starajočega se prebivalstva). 9. Porast uporabe samovozečih vozil in v povezavi s tem zmanjšanje uporabe sredstev javnega prevoza. 10. Porast pomena regulativnega okvira za uvedbo bolj traj- nostnih rešitev mobilnosti. 11. Prepoznavanje vloge sistema javnega prevoza kot hrb- tenice intermodalnih potovanj prihodnosti, medtem ko avtonomna vozila in avtobusi na zahtevo služijo kot napajalne linije do rednih linij javnega prevoza in tako v okviru udejanjanja mobilnosti od vrat do vrat rešujejo problem »prve in zadnje milje«. 12. Zmanjševanje potreb po parkirnih površinah zaradi uvedbe avtonomnih vozil, površine se bodo lahko bolj učinkovito in trajnostno uporabljale za druge dejavnosti. Trendi na področju mobilnosti, opredeljeni v strateških do- kumentih in virih Republike Slovenije: 1. Razogljičenje in digitalizacija kot nova trenda v razvoju prometa (MzI, 2017: 5). 2. Nadaljevanje negativnih trendov na področju posoda- bljanja železniške infrastrukture in povečevanja deleža železniškega prevoza (MzI, 2017: 27). 3. Nespodbuden položaj in trend na področju trajnostne mobilnosti, ki zaenkrat bistveno še ne zmanjšuje nega- tivnih vplivov prometa na okolje, ne izboljšuje kakovosti življenjskega prostora na urbanih območjih in prometne varnosti ter ne povečuje mobilnosti prebivalstva z odma- knjenih območij (MzI, 2017: 50). 4. Povečevanje števila potniških kilometrov za cestni po- tniški prevoz z osebnimi avtomobili (ARSO, 2016). 5. Stagniranje in rahlo upadanje cestnega in mestnega javnega potniškega prevoza ter železniškega notranjega potniškega prevoza (ARSO, 2016). 6. Upadanje števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa (ARSO, 2016). 7. Povečevanje števila lastniških osebnih avtomobilov na gospodinjstvo (ARSO, 2016). 8. Povečevanje povprečne starosti osebnih avtomobilov (ARSO, 2016). 9. Povečevanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa (ARSO, 2016). Trendi na področju mobilnosti, opredeljeni v strateških do- kumentih MONM in virih, povezanih z njimi: Demografski trendi 1. Naraščanje števila prebivalcev predvsem v naseljih, ki se nahajajo v bližini naselja Novo mesto ter še posebej v se- vernem delu MONM v bližini priključkov na avtocesto (MONM, 2015a). 2. Brez močnega dviga rodnosti se bo upadanje števila roj- stev le še stopnjevalo« (MONM, 2015a: 75). 3. Krepitev trenda selitvenega upada (MONM, 2015a: 142). 4. Krepitev trenda zmanjševanja števila in deleža prebival- cev z nižjo stopnjo izobrazbe, ki sodijo k starejši popu- laciji ter večanje števila in deleža prebivalcev z višjo in visoko stopnjo izobrazbe, ki sodijo k mlajši populaciji (MONM, 2015a: 147). 5. Trend večanja števila in deleža enočlanskih in deloma dvočlanskih družin ter hitrega zmanjševanja tri in več- članskih gospodinjstev (MONM, 2015a: 170). Prostorski trendi 1. Težnje po razselitvi in razpršitvi poselitve (MONM, 2009: 10). 2. Ogrožanje tradicionalnih vzorcev poselitve s suburba- no, predvsem razpršeno gradnjo na robovih naselij in v odprtem prostoru med posameznimi naselji (MONM, 2018: 24). 3. Nadaljevanje prepletanja podeželskih in predmestnih tipov poselitve (MONM, 2018: 24). Trendi na področju prometa in mobilnosti 1. Nadaljevanje trenda pospešene motorizacije (MONM, 2017: 21). 2. Trendi na področju spreminjanja potovalnih navad mla- dih (leta 2002 je približno 75 % osnovnošolcev prihajalo v šolo aktivno (peš ali s kolesom), leta 2016 pa le še 27  %) (Plevnik, Balant, Mladenovič, 2017; MONM, 2017: 22). 3. Poslabševanje razmer medkrajevnega potniškega prome- ta (MONM, 2018: 44). 4. Zmanjševanje obremenjenosti okolja (MONM, 2015b: 28). 5. Upadanje ponudbe avtobusnih prevozov (MONM, 2017: 54). 6. Povečevanje števila vozil na alternativne pogone (MONM, 2017: 61). Gonilne sile v širšem smislu za območje MONM so: 1. Upadanje konkurenčnosti storitev javnega prevoza. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 117 2. Upadanje števila potnikov v javnem prevozu. 3. Nadaljevanje pritiskov za razpršeno poselitev v prime- stnem prostoru. 4. Višanje stopnje motorizacije. 5. Krepitev avtomobilnosti. 6. Večanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa. Z analizo trendov in gonilnih sil so bila oblikovana širša stro- kovna izhodišča, ki so omogočila prepoznavanje najpomemb- nejših dejavnikov sprememb, ki vplivajo na pilotno območje. Predstavljeni trendi na področju mobilnosti v razvitih državah sveta, v Sloveniji in MONM se precej razlikujejo. Medtem ko se v razvitih državah sveta krepi sodobni javni potniški pro- met, spodbuja mobilnost kot storitev ter razvoj električnih in samovozečih vozil, je za Slovenijo še vedno značilno upadanje števila potnikov v javnem potniškem prometu in širitev avto- mobilnosti kot posledica netrajnostnega prostorskega razvoja. Podobne trende kot so tisti, značilni za državno raven, smo zasledili tudi v MONM. Pri pripravi nabora scenarijev smo ugotovljene trende smiselno upoštevali in jih prepletli v raz- ličnih inačicah. 3 Nizkoogljični scenariji 3.1 Razlogi za uporabo metode oblikovanja scenarijev Scenariji so raziskovalna orodja, ki v pogojih negotovosti od- ločevalcem ponujajo opise alternativnih prihodnosti, spodbu- jajo domišljijo, omejujejo nedoslednosti, pomagajo pri struk- turiranju skupnih pogledov in ustvarjanju enotnega jezika ter omogočajo sprejemanje odločitev. Temeljijo na skladnem nizu predpostavk o gonilnih silah sprememb in njihovih medseboj- nih odnosih. Scenarijsko načrtovanje je metoda priprave, vrednotenja in izbire alternativnih scenarijev prihodnjega razvoja, ki omogoča skupno ustvarjalno učenje in uporabo domišljije vključenih de- ležnikov, spreminjanje načina razmišljanja in vedenja ter izbol- jšanje učinkovitosti strateškega načrtovanja in odločanja. Upo- raba scenarijskega načrtovanja je zelo primerna v zapletenih situacijah in kadar je negotovost visoka – ko imajo odločevalci šibek nadzor nad udejanjanjem pričakovanih rezultatov – ter lahko pripomore k oblikovanju primernih in uresničljivih stra- teških ciljev, politik, ukrepov in odločitev, povezanih z njimi. Scenarijska metoda predstavlja eno od pomembnih orodij za prostorske načrtovalce in druge deležnike pri oblikovan- ju predstav o verjetni prihodnosti z namenom predlagati ustrezne politike, strategije in ukrepe, bodisi za udejanjanje izbrane razvojne smeri ali za izogibanje predvidljivim nevar- nostim. Po drugi strani celovito in vseobsežno napovedovanje prihodnjega razvoja ni možno. Zaradi tega je uporaba scenarij- skih metod na področju prostorskega načrtovanja - in v našem primeru spodbujanja razvoja trajnostne mobilnosti - koristen instrument za raziskovanje možnih prihodnosti, za lažje razu- mevanje kompleksnih razmerij in procesov v prostoru ter za spodbujanje ozaveščanja o različnih razvojnih možnostih, ki so na razpolago. Partnerji projekta ASTUS so se odločili, da metodo oblikovan- ja scenarijev vključijo kot osnovo za oblikovanje strategije in akcijskega načrta nizkoogljične mobilnosti v izbranih pilotnih območjih. 3.2 Elementi nizkoogljičnih scenarijev Na temelju ugotovljenih trendov in gonilnih sil so bili obliko- vani štirje elementi nizkoogljičnih scenarijev: obstoječe stanje prometnega sistema v MONM, obvozni obroč, železniško in avtobusno omrežje. Možne različice so predstavljene na sliki 1. Kolesarsko omrežje in prostorski razvoj sta bila kot dejavnika vključena v vse scenarije, vendar samo v eni različici kot naj- boljši možni potek razvoja. Za tri elemente scenarijev so bile oblikovane različice: 1. Obvozni obroč: • Popolni obvozni obroč: 3. razvojna os – jug in zahodna obvoznica. Slika 1: Elementi nizkoogljičnih scenarijev (vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar, 2019a) Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 118 • Delni obvozni obroč: 3. razvojna os – jug. 2. Železnica: • Posodobljeno omrežje (pri)mestnega prevoza z vlakom, vključno z novimi postajami. • Obstoječe omrežje (pri)mestnega prevoza z vlakom, brez novih postaj. 3. Avtobus: • Posodobljeno omrežje mestnega in primestnega avtobu- snega prevoza. • Obstoječe omrežje mestnega in primestnega avtobusnega prevoza. Elementi nizkoogljičnih scenarijev so bili oblikovani za obmo- čje, ki ga zajema urbanistični načrt MONM in vključuje ob- močja, privlačna za različne vrste rabe zemljišč. Gre predvsem za območja stanovanj, centralnih in proizvodnih dejavnosti ter prometne površine (slika 2). Časovni okvir nizkoogljičnih scenarijev je do leta 2030. 3.3 Nabor nizkoogljičnih scenarijev in izbor V postopku izdelave so bili opredeljeni štirje scenariji. V na- daljevanju so na kratko predstavljene najpomembnejše značil- nosti: • Nizkoogljični scenarij 1 temelji na izgradnji celotnega obvoznega obroča okoli mestnega območja Novega me- sta, posodobitvi (pri)mestnega železniškega omrežja, ki vključuje nove železniške postaje ter posodobitvi mestne- ga in primestnega avtobusnega omrežja (slika 3). • Nizkoogljični scenarij 2 temelji na izgradnji delnega obvoznega obroča okoli mestnega območja Novega me- sta, posodobitvi (pri)mestnega železniškega omrežja, ki vključuje nove železniške postaje ter posodobitvi mestne- ga in primestnega avtobusnega omrežja (slika 4). • Nizkoogljični scenarij 3 temelji na izgradnji celotnega obvoznega obroča okoli mestnega območja Novega me- sta, na ohranjanju obstoječega (pri)mestnega železniške- ga omrežja brez gradnje novih železniških postaj in po- sodobitvi mestnega in primestnega avtobusnega omrežja (slika 5). • Nizkoogljični scenarij 4 temelji na izgradnji delnega ob- voznega obroča okoli mestnega območja Novega mesta, na ohranjanju obstoječega (pri)mestnega železniškega omrežja brez gradnje novih železniških postaj in poso- dobitvi mestnega in primestnega avtobusnega omrežja (slika 6). Slika 2: Koncept prostorskega razvoja Novega mesta v Občinskem prostorskem načrtu (strateški del) (vir: MONM, 2009) A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 119 Slika 3: Nizkoogljični scenarij 1 (vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar, 2019a) Slika 4: Nizkoogljični scenarij 2 (vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar, 2019a) Slika 5: Nizkoogljični scenarij 3 (vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar, 2019a) Slika 6: Nizkoogljični scenarij 4 (vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar, 2019a) Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 120 Predstavniki MONM so kot najbolj primernega izbrali niz- koogljični scenarij 1, ker je v največji možni meri usklajen z veljavnimi razvojnimi dokumenti občine ter obenem na naj- boljši možni način odraža dolgoročne razvojne interese in cilje na področju trajnostne mobilnosti ter prostorskega razvoja. Na osnovi predlogov predstavniki MONM je bil za izbrani nizkoogljični scenarij opredeljen nabor elementov, ki podrob- neje opisujejo scenarij ter obenem izpostavljajo pomembna vprašanja, povezana s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in prostorskega razvoja v občini. Gre za naslednje elemente: vozni park, opremljenost mesta (z javno gospodarsko infrastruktu- ro), prebivalstvo v opremljenem mestu, izvenmestna središča, javni potniški prevoz, železnica in javne ceste. Vsak element scenarija je bil opisan s štirimi komponentami: podelementi scenarija, aktualno stanje, opis načrtovanega ciljnega stanja iz veljavnih razvojnih dokumentov občine in opis željenega ciljnega stanja. 4 Strategija nizkoogljične mobilnosti Strategija nizkoogljične mobilnosti MONM temelji na izbra- nem nizkoogljičnem scenariju 1. V nadaljevanju predstavljamo sintezni opis vizije, strateških ciljev, aktivnosti in podaktivno- sti. 4.1 Vizija V letu 2030 je v Mestni občini Novo mesto udejanjena zelena in zdrava trajnostna mobilnost. Vozni park osebnih vozil in vozil javnega prevoza sta posodobljena, opremljenost mesta z javno gospodarsko infrastrukturo – predvsem znotraj mestne obvoznice – je izboljšana. Vzpostavljeni so pogoji za kakovo- stno življenje prebivalcev v opremljenem mestu, za bivanje so privlačna tudi pomembnejša izvenmestna središča. Javni potni- ški prevoz je dobro razvit in skladen z veljavnimi družbenimi in tehničnimi standardi. Mestna železnica opravlja pomembno funkcijo ene od osnovnih hrbtenic javnega prevoza. Cestna in- frastruktura je posodobljena in dograjena ter omogoča hitro in okolju bolj prijazno mobilnost. Pri načrtovanju in udejanjanju prostorskega razvoja in mobilnosti se prednostno izbira rešitve, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. 4.2 Strateški cilji Ključni strateški cilji, ki določajo smer udejanjanja strategije, so naslednji: 1. Posodobljen vozni park osebnih vozil in vozil javnega prevoza kot osnova za učinkovit in konkurenčen javni potniški promet. 2. Izboljšana opremljenost mesta z javno gospodarsko in- frastrukturo. 3. Vzpostavljeni pogoji za kakovostno življenje prebivalcev v opremljenem mestu. 4. Oživljena pomembnejša izvenmestna središča. 5. Visoko razvit avtobusni javni potniški promet. 6. Dobro delujoč mestni železniški potniški promet. 7. Posodobljena obstoječa in izgrajena nova cestna infra- struktura. 8. Spremljanje gibanja izpustov toplogrednih plinov, pove- zanih z mobilnostjo in prostorsko razvojnimi odločitva- mi. 9. Digitalizacija mestnega javnega potniškega prevoza. 4.3 Aktivnosti in podaktivnosti Udejanjanje opredeljenih strateških ciljev bo potekalo z izvaja- njem naslednjih skupin aktivnosti in podaktivnosti. 1. Posodobitev voznega parka: • Upočasnitev naraščanja (števila) registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. • Zniževanje povprečne starosti osebnih avtomobilov. • Izboljševanje strukture osebnih vozil in vozil javnega pre- voza z večjim uvajanjem vozil z alternativnimi in okolju bolj prijaznimi gorivi. • Spremljanje dogajanja na področju razvoja sistema po- vezanih in avtonomnih vozil, namenjenih skupni in za- sebni rabi v drugih mestih doma in v tujini in aktivno odzivanje. • Vključevanje razmisleka o tem, kaj je potrebno storiti na področju načrtovanja sistema povezanih in avtonomnih vozil tako v okviru prometnega sistema, kot tudi v okviru prostorskega načrtovanja in načrtovanja potrebne javne gospodarske infrastrukture. • Povezovanje z zainteresiranimi deležniki doma in v tujini na področju razvoja sistema povezanih in avtonomnih vozil. 2. Izboljšanje opremljenosti mesta z javno gospodarsko in- frastrukturo: • Izvedba investicijskih vlaganj v javni potniški prevoz. • Izvedba investicijskih vlaganj v javni in zasebni stano- vanjski fond z infrastrukturnim opremljanjem območij, predvidenih za gradnjo večstanovanjskih objektov. 3. Vzpostavljanje pogojev za kakovostno življenje prebival- cev v opremljenem mestu: • Uvajanje načinov trajnostne mobilnosti, ki prispevajo k dvigu splošne kakovosti življenja za vse prebivalce občine. • Izvajanje prenove stanovanjskega fonda, ki sledi napo- vedanemu umirjanju rasti števila prebivalcev, povečanju A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 121 Preglednica 1: Izbrani dejavniki tveganja na področju prostorskega razvoja, obvladovanje tveganj ter vplivi na mobilnost prebivalstva v Mestni občini Novo mesto Dejavniki tveganja na področju prostorskega razvoja Vplivi dejavnikov tveganja na področju prostorskega razvo- ja na mobilnost prebivalstva Obvladovanje dejavnikov tve- ganja na področju prostorskega razvoja Vplivi obvladanih dejavnikov tveganja na področju prostorskega razvoja na mobilnost prebivalstva • razpršitev individualne stanovanjske gradnje • povečanje dolžine in pogostosti potovanj z osebnimi vozili • zmanjšanje možnosti za razvoj in delovanje učin- kovitega javnega prevoza • zmanjšanje možnosti za učinkovito uporabo nemotoriziranih oblik premikanja • načrtovanje in izvajanje na- menske rabe prostora, usmer- janje individualne stanovanj- ske gradnje v ureditvena območja naselij s poudarkom na prenovi obstoječega sta- novanjskega fonda • spodbujanje stanovanjske gradnje za različne lastniške tipe stanovanj (lastniška, najemna stanovanja) na lo- kacijah, ki so opremljene s sodobno javno gospodarsko infrastrukturo • sorazmerno predvidljive in manj- še spremembe dolžine in pogo- stosti potovanj z osebnimi vozili v primerjavi z razpršeno gradnjo • povečanje možnosti za učinko- vito uporabo sredstev javnega prevoza • povečanje možnosti za učinkovi- to uporabo nemotoriziranih oblik premikanja • dekoncentracija območij za gospodarski razvoj • povečanje dolžine in pogostosti potovanj z osebnimi vozili • zmanjšanje možnosti za razvoj in delovanje učin- kovitega javnega prevoza • zmanjšanje možnosti za učinkovito uporabo nemotoriziranih oblik premikanja • koncentracija delovnih mest v nekaj zgoščenih ter infrastruk- turno in poslovno storitveno dobro opremljenih območij zaposlovanja • zmanjšanje dolžine in pogostosti potovanj z osebnimi vozili • povečanje možnosti za učinko- vito uporabo sredstev javnega prevoza • povečanje možnosti za učinkovi- to uporabo nemotoriziranih oblik premikanja • umanjkanje vlaganj v dvig kakovosti bivalnega okolja starejših stanovanj- skih območij, ki so zaradi odsotnosti kakovostnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter neustrezne urbane opreme neprivlač- na za bivanje • povečanje dolžine in po- gostosti potovanj z oseb- nimi vozili v bolj oddalje- na območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti • prenova obstoječih in izgra- dnja novih stanovanjskih območij z razvito ponudbo večfunkcijskih oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter s sodobno urbano opremo • sorazmerno predvidljive spre- membe ali ohranjanje dolžine in pogostosti potovanj z osebnimi vozili • povečanje možnosti za učinko- vito uporabo sredstev javnega prevoza • povečanje možnosti za učinkovi- to uporabo nemotoriziranih oblik premikanja Vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar (2019b) Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto števila majhnih gospodinjstev, zaželenemu dvigu stano- vanjskega standarda in s tem povezane kakovosti življenja prebivalcev občine. 4. Oživitev pomembnejših izvenmestnih središč: • Prenova in oživitev javnih površin in prostorov v jedrih pomembnejših izvenmestnih središč. 5. Spodbujanje razvoja javnega potniškega prevoza: • Spodbujanje razvoja sistema multimodalnega mestnega javnega potniškega prevoza. • Izboljševanje ponudbe in podobe ter povečevanje upo- rabe javnega potniškega prevoza ter izboljševanje dosto- pnosti javnega potniškega prevoza za osebe z zmanjšano mobilnostjo. • Povečevanje konkurenčnosti javnega prevoza v primerjavi z osebnimi vozili. 6. Razvoj mestnega železniškega potniškega prometa: • Spodbujanje razvoja zmogljive mestne železnice, ki bo povezovala pomembna stanovanjska in gospodarska ob- močja naselja Novo mesto v smeri sever-jug s kakovostni- mi in pogostimi vlakovnimi povezavami. 7. Posodabljanje obstoječe in izgradnja nove cestne infra- strukture: • Izvedba rekonstrukcij javnih cest za potrebe izvajanja multimodalnega cestnega prometa. • Izgradnja načrtovane »mestne obvoznice« kot dela tretje Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 122 razvojne osi, ki bo znižala emisije onesnaževal za 23 % v primerjavi s sedanjim stanjem (Žerdin, 2012). 8. Spremljanje gibanja izpustov toplogrednih plinov v pove- zavi z mobilnostjo in prostorskim razvojem: • Spremljanje dejanskega stanja izpustov toplogrednih pli- nov v povezavi z mobilnostjo. • Ocenjevanje vpliva ukrepov, povezanih z mobilnostjo in prostorskim razvojem, na gibanje izpustov toplogrednih plinov. 9. Digitalizacija mestnega javnega potniškega prevoza: • Obdelovanje in ponujanje informacij o javnem prevozu v realnem času. • Uvajanje inteligentne prometne signalizacije in cestne navigacije v realnem času. • Rešitve pametnega parkiranja v realnem času. • Postopno uvajanje digitalnih plačil storitev javnega pre- voza. • Spodbujanje razvoja sistema povezanih in avtonomnih vozil, namenjenih skupni in zasebni rabi. 4.4 Opis tveganj pri udejanjanju aktivnosti in možnosti, da se jih obvlada V preglednicah 1, 2 in 3 so predstavljeni izbrani dejavniki tveganja na področju prostorskega razvoja in mobilnosti pre- bivalstva ter predvideni vplivi. Opisani so tudi predlogi za ob- vladovanje teh tveganj ter vplivov. Predstavljeni so še nekateri dejavniki tveganj, ki izhajajo iz odločitev, sprejetih na državni ravni, ki lahko bistveno vplivajo na udejanjanje nizkoogljične strategije razvoja trajnostne mobilnosti in prostorskega razvoja v Mestni občini Novo mesto. 5 Akcijski načrt nizkoogljične mobilnosti 5.1 Splošno o akcijskem načrtu Predstavljene aktivnosti in podaktivnosti na eni strani ter de- javniki tveganja na področju prostorskega razvoja in mobilnos- ti prebivalstva ter njihovi vplivi in možne rešitve na drugi so predstavljali osnovo za pripravo akcijskega načrta nizkoogljične Preglednica 2: Izbrani dejavniki tveganja na področju mobilnosti prebivalstva, obvladovanje tveganj ter vplivi na prostorski razvoj v Mestni občini Novo mesto Dejavniki tveganja na podro- čju mobilnosti prebivalstva in prometa Vplivi dejavnikov tveganja na področju mobilnosti prebival- stva na prostorski razvoj Obvladovanje dejavnikov tveganja na področju mobilnosti prebival- stva in prometa Vplivi obvladanih dejavnikov tvega- nja na področju mobilnosti prebi- valstva na prostorski razvoj • slabša dostopnost do nekaterih stanovanjskih območij • zmanjšana privlačnost stanovanjskega območja za bivanje • nižje cene zemljišč in nepremičnin • izboljšanje dostopnosti sta- novanjskih območij s traj- nostnimi potovalnimi načini (izboljšana kakovost javnega prevoza in možnosti za nemo- torizirane oblike premikanja) • izboljšanje funkcionalnih, teh- ničnih, prostorsko oblikovalskih, bivalnih in okoljskih razmer ter podobe stanovanjskega območja • višje cene zemljišč in nepre- mičnin • slabša dostopnost do nekaterih območij za go- spodarski razvoj • zmanjšana privlačnost območij za gospodarski razvoj • nižje cene zemljišč in nepremičnin • izboljšanje dostopnosti ob- močij za gospodarski razvoj z izgradnjo sodobne cestne in železniške infrastrukture • izboljšanje dostopnosti ob- močij za gospodarski razvoj z navezovanjem na različne vrste javnega prevoza (mestni avtobus, mestni vlak, mestna žičnica) in nemotorizirane oblike premikanja • izboljšanje lokacijske privlač- nosti območij za gospodarski razvoj • povečanje možnosti za udeja- njanje aglomeracijskih učinkov • pojav novih privlačnih lokacij in možnosti povezovanja gospo- darskih (predvsem proizvodnih) podjetij ter posledično bolj raci- onalna namenska raba prostora • slabša dostopnost do lokacij oskrbnih dejavnosti (maloprodajnih trgovin/ nakupovalnih centrov) • zmanjšana privlačnost lokacij oskrbnih dejavnosti • izboljšanje dostopnosti lokacij oskrbnih dejavnosti z navezo- vanjem na različne vrste jav- nega prevoza (mestni avtobus, mestni vlak, mestna žičnica) in nemotorizirane oblike pre- mikanja • izboljšanje lokacijske privlačno- sti območij oskrbnih dejavnosti (neposredna bližina oz. kako- vostna dostopnost do lokacij oskrbnih dejavnosti sta ključna dejavnika, ki vplivata na potro- šnikov izbor) Vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar (2019b) A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 123 mobilnosti. Ukrepi se vsebinsko navezujejo na ukrepe, opre- deljene v veljavni Celostni prometni strategiji Mestne občine Novo mesto (MONM, 2017). Navezujejo se predvsem na tiste ukrepe omenjenega dokumenta, ki sodijo v skupino t. i. »mehkih ukrepov«, katerih izvajanje je potrebno in smiselno v daljšem časovnem obdobju oz. do leta 2030. Nekateri ukrepi so navedeni pri več različnih aktivnostih. 5.2 Programiranje udejanjanja ukrepov akcijskega načrta V preglednici 4 je predstavljen predlog programiranja udeja- njanja ključnih ukrepov po okvirnih časovnih obdobjih. 6 Sklep Ključna tema projekta ASTUS je povezovanje prostorskega razvoja in prometne mobilnosti na lokalni ravni. V okviru pi- lotne aktivnosti, ki je potekala v Mestni občini Novo mesto, je bila v ospredju izmenjava informacij, posredovanje znanj in razmislek o možnostih skupne obravnave in reševanja prob- lemov prostorskega razvoja in prometne mobilnosti v občini. Priprava dolgoročne nizkoogljične strategije in akcijskega na- črta je poleg tega prispevala k povezovanju in nadgradnji ob- stoječih razvojnih dokumentov. Lokalne strategije in akcijski načrti so bili pripravljeni tudi za druga pilotna območja pro- jekta ASTUS, skupno za trinajst območij v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji. Ti dokumenti so osnova za razvoj zaključkov in priporočil za alpski prostor. V okviru izvajanja projekta ASTUS v Sloveniji sta bili pripra- vljeni še dve orodji, ki se vsebinsko navezujeta na nizkoogljično strategijo in akcijski načrt za MONM in lahko pripomoreta k zmanjševanju izpustov TPG. Za pilotno območje MONM, pa tudi za drugo pilotno območje projekta ASTUS v Sloveniji, Mestno občino Velenje, so bili urejeni vozni redi mestnega po- tniškega prometa in objavljeni na Google zemljevidih. Na ravni države je bil pripravljen atlas dostopnosti, ki omogoča vpo- gled v dostopnost z različnimi potovalnimi načini. Občinam v Sloveniji, državnim ustanovam in preostalim zainteresiranim deležnikom so na voljo tudi ključni rezultati, pripravljeni v pro- Preglednica 3: Izbrani dejavniki tveganja, ki izhajajo iz odločitev, sprejetih na državni ravni, ki lahko bistveno vplivajo na udejanjanje nizkoo- gljične strategije razvoja trajnostne mobilnosti in prostorskega razvoja v Mestni občini Novo mesto Dejavniki tveganja na podro- čju mobilnosti prebivalstva in prometa Vplivi dejavnikov tveganja na po- dročju mobilnosti prebivalstva na prostorski razvoj Obvladovanje dejavnikov tve- ganja na področju mobilnosti prebivalstva in prometa Vplivi obvladanih dejavnikov tveganja na področju mobilnosti prebivalstva na prostorski razvoj • nadaljevanje veljavnosti se- danjega sistema povračila stroškov prevoza na delo • spodbujanje rabe osebnih vozil ne glede na prevoženo razdaljo od lokacije bivanja do lokacije delovnega mesta • povečanje stopnje motorizacije • spodbujanje prostorske razprši- tve območij za bivanje • ukinitev sedanjega sistema povračila stroškov prevoza na delo • spodbujanje večje uporabe sredstev javnega potniškega prevoza • zmanjševanje lokacijske pri- vlačnosti območij razpršene poselitve • izboljšanje lokacijske privlač- nosti za kakovostno bivanje prebivalcev v opremljenem mestu in v nekaj pomemb- nejših izvenmestnih središčih • nadaljevanje veljavnosti se- danjega vinjetnega sistema za uporabo avtocestnega sistema • sorazmerno nizki stroški naku- pa vinjete vplivajo spodbuje- valno na rabo osebnih vozil, na daljšanje prevoženih razdalj in na povečevanje stopnje mo- torizacije • spodbujanje prostorske raz- pršitve območij za bivanje in za delo • ukinitev sedanjega vinje- tnega sistema za uporabo avtocestnega sistema ter prehod na elektronsko cestninjenje za osebna in tovorna vozila z udejanja- njem načel »uporabnik in onesnaževalec plača« • izboljševanje lokacijske pri- vlačnosti območij, ki so ka- kovostno opremljena z javno gospodarsko infrastrukturo in ki ponujajo konkurenčne storitve javnega prevoza • ohranjanje sorazmerno nizkih cen pogonskih goriv za osebna vozila in soraz- merno visokih cen storitev javnega prevoza • prevelika ponudba možno- sti brezplačnega oz. cenov- no ugodnega parkiranja osebnih vozil • spodbujanje rabe osebnih vozil ne glede na prevoženo razdaljo od lokacije bivanja do lokacije delovnega mesta • povečevanje stopnje motori- zacije • spodbujanje prostorske razprši- tve območij za bivanje • prepustitev oblikovanja cen transportnih goriv trgu • izboljšati kakovost in zni- žati cene storitev javnega prevoza • zmanjševanje lokacijske pri- vlačnosti območij razpršene poselitve • izboljšanje lokacijske privlač- nosti za kakovostno bivanje prebivalcev v opremljenem mestu in v nekaj pomemb- nejših izvenmestnih središčih Vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar (2019b) Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 124 Preglednica 4: Predlog programiranja udejanjanja ključnih ukrepih po okvirnih časovnih obdobjih Okvirna časovna obdobja Ključni ukrepi 2020–2023 2024–2026 2027–2030 • posodabljanje voznega parka • stopnja motorizacije 550 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev • povprečna starost osebnih avtomobilov znaša 8,5 let • stopnja motorizacije 580 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev • povprečna starost osebnih avtomobilov znaša 8 let • stopnja motorizacije 599 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev • povprečna starost osebnih avtomobilov znaša 7 let • izboljšanje opremljenosti mesta z javno gospodar- sko infrastrukturo • prva faza opremljanja • druga faza opremljanja • znotraj načrtovanega me- stnega obroča je mesto opremljeno s sodobno javno gospodarsko infrastrukturo • možna je uporaba osebnih vozil in vozil JPP na alterna- tivni pogon • vzpostavljanje pogojev za kakovostno življenje prebivalcev v opremljenem mestu • povečanje števila novih stano- vanj v opremljenem mestu v povprečju za 110 na leto • povečanje števila novih sta- novanj v opremljenem mestu v povprečju za 130 na leto • povečanje števila novih stanovanj v opremljenem mestu v povprečju za 150 na leto • oživitev pomembnejših izvenmestnih središč • prva faza opremljanja • druga faza opremljanja • pomembnejša izvenmestna središča so primerno opre- mljena z javno gospodarsko infrastrukturo in omogočajo zmerno priseljevanje • spodbujanje razvoja javne- ga potniškega prevoza • prva faza opremljanja • druga faza opremljanja • mestni avtobusni prevoz, multimodalno vozlišče jav- nega prevoza, sistem skupne uporabe osebnih baterijskih priključnih vozil in koles ter preizkusni sistem poveza- nih in avtonomnih vozil so vzpostavljeni in delujejo • razvoj mestnega železni- škega potniškega prometa • prva faza opremljanja • druga faza opremljanja • v Novem mestu deluje zmo- gljiva mestna železnica • posodabljanje obstoječe in izgradnje nove cestne infrastrukture • prva faza opremljanja • druga faza opremljanja • mestna obvoznica kot del tretje razvojne osi je izgraje- na in je v uporabi • spremljanje gibanja izpu- stov toplogrednih plinov v povezavi z mobilnostjo in prostorskim razvojem • vzpostavljeno spremljanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa • uvedeno ocenjevanje vpliva ukrepov občine na gibanje izpustov toplogrednih plinov • spremljanje izpustov • ocenjevanje ukrepov • spremljanje izpustov • ocenjevanje ukrepov Vir: Gulič, Praper Gulič, Koblar (2019b) jektu ASTUS. To so: transnacionalna tipologija alpskih obmo- čij, nabor orodij za zniževanje izpustov toplogrednih plinov, lokalni scenariji, strategije in akcijski načrti ter priporočila za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v alpskem prostoru. Več informacij o projektu ASTUS je dostopnih na spletni strani: http://astus.uirs.si Andrej Gulič Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: andrej.gulic@uirs.si Sergeja Praper Gulič Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: sergeja.praper@uirs.si Simon Koblar Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: simonk@uirs.si A. GULIČ, S. PRAPER GULIČ, S. KOBLAR Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 125 Viri in literatura ARSO – Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Sloveni- je za okolje (2018): Kazalci okolja v Sloveniji. Ljubljana. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/ (sneto 26. 10. 2018). Arthur D. Little Global (2018): The Future of Mobility 3.0. Dostopno na: https://www.adlittle.com/en/insights/viewpoints/future-mobility-30 (sneto 20. 9. 2018). Gulič, A., Praper Gulič, S., Koblar, S. (2019a): Opis izbranega nizkoogljič- nega scenarija trajnostne mobilnosti in prostorskega razvoja v Mestni občini Novo mesto. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Ljubljana. Gulič, A., Praper Gulič, S., Koblar, S. (2019b): Opis nizkoogljične strategije trajnostne mobilnosti in prostorskega razvoja v Mestni občini Novo mesto. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Ljubljana. Mckinsey Research Institute (2016): An integrated perspective on the future of mobility. Dostopno na: https://www.mckinsey.com/business- -functions/sustainability/our-insights/an-integrated-perspective-on-the- -future-of-mobility (sneto 15. 9. 2018). MONM – Mestna občina Novo mesto (2009): Odlok o občinskem prostor- skem načrtu Mestne občine Novo mesto. Novo mesto. MONM – Mestna občina Novo mesto (2015a): Demografska študija za Mestno občino Novo mesto. ERICo. Velenje. MONM – Mestna občina Novo mesto (2015b): Trajnostna urbana strate- gija Novo mesto 2030. Novo mesto. MONM – Mestna občina Novo mesto (2017): Celostna prometna strate- gija Mestne občine Novo mesto. Enostavne poti do živahnih središč. Novo mesto. MONM – Mestna občina Novo mesto (2018): Strategija razvoja Mestne občine Novo mesto do leta 2030. Novo mesto. MzI – Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije (2017): Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030. Ljubljana. Plevnik, A., Balant, M., Mladenovič, L. (2017): Skrb vzbujajoče spre- membe v mobilnosti mladih – primer osnovnošolcev v Novem mestu. Urbani izziv 28, str. 70–79. Dostopno na: https://doi.org/10.5379/urba- ni-izziv-2017-28-02-006 (sneto 10. 9. 2018). UITP (2017): Autonomous vehicles: a potential game changer for urban mobility. Policy Brief. Dostopno na: https://www.uitp.org/news/autono- mous-vehicles-urban-mobility (sneto 10. 9. 2018). Žerdin, M. (2012): Okoljsko poročilo za 3. razvojno os – jug. 1. etapa: od AC A2 do priključka Maline. Aquarius, Ljubljana. Projekt ASTUS – trendi, scenariji in strategija nizkoogljične mobilnosti: primer Mestne občine Novo mesto