nm km •Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemam cc,I°,leto......K 24 - , celo leto......K 72r~ pol leta........ 12-_ pol leta........ četrt leta........ 6— četrt leta........ 550 na mesec.......9 2— 1 na mesec........ 1^0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Sceflova »lica it S, (v pritličju levo), Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. vatla M Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. *L Mm .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— cej0 leto.......K 28— Sit leto." !!!!!! I 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec......., 230 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka tL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8f Krizo v jocialnHemoKra-tlfiil stranki. Socialna demokratična stranka prav rada naglasa, da samo ona prav razumeva narodnostno vprašanje in da je samo ona zmožna pravično in pošteno rešiti to vprašanje. Kako boci jo nemški socialni demokrati reševati narod m »t no vprašanje, so jasno pokazali v četrtkovi seji poslanske zbornice. Do poslednjega moža so glasovali nemški socialni demokrati proti jezikovni enakopravnosti na železnicah in proti Stankovim resoluci-iam o državni podpori manjšinskega >oUtvau Toda tudi poljski, rusinski in 'aški soc. demokratični poslanci so rripomogli nemškemn šovinizmu do Triumfa. dočim s<> bili poljski mehanski poslanci v tem oziru pravični. Laški sodrugi so pokazali, da >aj slabo razumevajo narodno-tno vprašanje in to v dobi, ko se sami • jnjejo za svojo pravno fakulteto. Nemški soe. demokrati so že opeiova-no pokazali, da so v prvi vrsti Nem-Tako je n. pr. Seitz v nižjeavstr. ■ lnem zboru glasoval za famozni Koliskov nasilni zakon. Dr. Adler je pa bil pri zadnjih državnozborski u volitvah kandidat v okraju, kjer ;inajo češki mm-, d niokrati največ clasov in kjer so hoteli kandidirati t eha. Toda dr. Adler je zavrnil češke ilelavce, češ. da na Dunaju no «ih biti izvoljen Ceh, ker veljajo niije-strijski volilni okraji |>o volilnem <*du za nemške. Nemški soc. demokrati so s tem glasovanjem dokazali, ea so principielno zoj>er načelo, da »na vsak narod pravico izobraževa-ti in vzgojevati se v svojem materin-m jeziku. Proletariat pa ne potrebuje samo kruha, temveč tudi kultu-re, kajti ravno s pomočjo kulturne izobrazbe prid>* do kruha. In edini češki soc. demokrati so prav spoznali to življenske vprašanje vsakeira na-roda ter glasovali tako, kakor to zahteva korist češkega naroda, češkega delavstva. Tako je prišlo, kakor priznava »Pravo Lidu«, da se je avstrijska socialna demokratična stranka v narodnostnem vprašanju ločila in da je prišla vsled tega v veliko in težko krizo. Pa je že prišla »Arbeiter Zeiiung« z receptom, v katerem i navi: »Enega je treba, proletarske politike, razredne politike v prvi vrsti, i potem šele od nje odvisne, narodne : ■ «litike. Bode-li pmletarska razredna politika postavljena v ospredje, ne Hode težko odstraniti neizogibnih razporedov v vprašanjih druge vrste rdi jih pa vsaj premagati: Torej narodnostno vprašanje je vprašanje «cralno ministrstvo, ki ima na svoji strani veliko liberalno večino v parlamentu. - To ministrstvo, ministrski predsednik C a r. a 1 e j a s, hoče na Španskem uvesti nekaj reform, a klerikalizem se je tem reformam uprl z ljuto silo. Nastal je boj in že se govori, da hoče španska vlada pretrgati vse vezi z Vatikanom. Kar- hoče španska vlada vpeljati, kar je vzbudilo tako ljut odpor IJiiiia m vsega klerikalizma, to vse je že v drugih katoliških državah davno vpeljano. Vlada hoče pred vsem vpeljati nekoliko pravičnosti za nekatoličane. Na popolno enakopravnost niti ne misli, le na delno enakopravnost. S^daj n. pr. na Španskem protesta nt je na svojih cerkvah ne smejo imeti niti kriza in ju d je niti hebrejskega napisa. Katoliške, cerkev ima vse pravice, druge cerkve pa nobenih. Katoličani smejo delati procesije, protestantski ali židovski pop pa ^e pogreba ne sme v svoji duhovniški obleki po ulicah spremljati. Zdaj je vlada odredila, da smejo tudi nekatoiičani imeti na svojih cerkvah znamenja in že je ogenj v strehi in napoveduje cerkev najhujši boj tej odločbi. Drugi vzrok cerkveni jezi je ta, da hoče vlada, naj tudi cerkev spoštuj* postavo. V zadnjih desetletjih je namreč nastalo vse polno novih samostanov, moških in ženskih. Menihi iu nune so ustanavljali samostane, ne da bi bili vladi to sploh naznanili, dasi bi brez izrecnega dovoljenja vlade tega ne smeli storiti. Ti samostani so seveda veliko breme za itak ubožno ljudstvo. Menihi in nun^ izprašava jo iz ljudstva kolikor mogoče denarja, imajo pa tudi različna podjetja, s katerimi delajo davkopla-čevalcem konkurenco. Zdaj hoč° vlada odpraviti tiste samostane, ki so bili ustanovljeni brez vednosti in brez dovoljenja države. Zoper to se .je seveda klerikalizem uprl /, vso silo. Če se pomisli, da vse to, kar hoče španska vlada sedaj doseči, /e dolgo let eelo v Avstriji velja in temu avstrijski klerikalizem pr; jajno cvete, potem se mora pa znati, da je španski liberalizem skromen in ne zahteva prav ni« t i ranega. Vzlic temu pa je jako dvomljivo, če bo ministrstvo Canalejas zmigalo. Sicer ima ministrski predsednik kralja na svoji strani, ali špansko ljudstvo je po stoletnem vplivu klerikalizma tako pokvarjeno, tako propadlo, da 1h> šlo najbrž z vso vnemo v hoj proti svoji lastni koristi. Kogar bogovi sovražijo, tega udarijo s slepoto. Ni verjetno, da bi španski narod bi! sploh še zmožen preporoda; verjetnejše je, da bo popolnoma utonil v blatu klerikalizma in da ima samo eno nalogo: delati in se mučiti, da bodo državni upniki dobivali mastne obresti od svojih posojil in da bodo eerkvene blagajne vedno polne. Španski narod je podoben zadolženemu posestniku, ki mora delati kakor živina in stradati kakor pes, da zrna-era davke in obresti od svojih dolgov, kateremu pa končno vendar posestvo prodajo in otroke njegove strgane in propadle poženejo po svetu .. • zlic r si-pri-»rav pre- Parlament Reforma poslovnika. »Deutschnationale Korrespon-denz« piše, da vse parlamentarne stranke žele provizorično reformo poslovnika, ki je v veljavi samo do konca tega leta, podaljšati še za eno leto. Predlog, da se ta provizorična reforma podaljša, fce ima v ghornici rešiti še pred poletnimi počitnicami. To pa zato, ker je malo upanja, da bi bil Steinwenderjev predlog definitiv- ne reforme poslovnika o pravem času rešen. O posameznih točkah Stein-wendorjevega predloga so namreč mnenja poslancev zelo različna; težko se bodo prav kmalu zedinili. Slovenske visokošolske zahteve. V soboto se je vršil na Dunaju ministrski svet, ki se je pečal s slovenskimi zahtevami. O tem piše ko-respondeuca »Austria«: »Današnji ministrski svet težko da bo pripravljen ugoditi zahtevam Slovencev in včerajšnji napad cele opozicije v zadevi določitve prihodnje plenarne seje na petek kaže, kakšen odgovor bo dobila vlada na odklanjajoče stališče Hoj proti obstrukciji je otežkocen s premorom praznika v sredo in s petkovo plenarno sejo. V soboto pa bodo obstrukcijo osvežile nove moči, ki so zasedle mandate, katere so nekateri člani odložili. Na podaljšanje seje v soboto tudi ni misliti zaradi nedelje. Obsirukcija bi torej imela nado na uspeh, in to tem večjo, ker se ji hočejo samo kršč. socialci in Italijani pogumno ustavljati«. — Vendar pa korespondenca »Austria« Slovence svari pred obstrukcijo, češ, da so i^sti časi že davno minili, ko se je dalofe obstrukcijo kaj doseči. Težišče situacije bo — tako poroča »Poljska korespondenca« — v proračunskem odseku, ki se snide v torek popoldne. Že prva seja bo pokazala, ali je mogoče nadjati se rešitve predloge o laški prrvni fakulteti še v poletnem zasedanju. V drugi seji v četrtek bo že popolnoma jasno. Jako važno je vprašanje ali bodo Slovenci na svojem pohodu v proračunskem odseku imeli kaj uspeha. Že danes lahko računi jo tam na 8 mandatov, kar ni ugoden simptom za laško fakulteto. Prihodnji teden šele se pokaže, kdaj pojdejo poslanci na poletne počitnice. V danih okoliščinah bi mogle biti te počitnice prav dolge. Ogrsko. Prestolni nagovor. V soboto je cesar s prestol ni m nagovorom slavnostno otvoril državni zbor v Budimpešti. Zastopane so bile vse stranke, le Justhovei so manjkali. Po maši v dvorni kapeli se je cesar podal v slavnostno dvoTano, kjer je prebral prestolni nagovor. Cesar v presto lnem nagovoru najprej pozdravlja poslance in izraža zadovoljstvo nad izidom volitev. Nato pa našteva razne naloge, ki jih bo imel parlament izvršiti. Pred vsem gospodarske in finančne stvari: reforma direktnih davkov, ureditev bančnega vprašanja, trgovinska pogodba z Romunskim. Kar se tiče Hrvaške in Slovanije bo naloga vlade urediti sporna vprašanja na primeren način, ob popolnem varovanju interesov ogrske države. Glede volilne reforme pravi prestolni nagovor, nec Neisziedler, ker je najstarejši, posl. Madarasz, odpotoval. Ministrski predsednik Khuen je predložil kopijo prestol nega nagovora. Prestolni nagovor se je prebral. Opozicija je pri onem mestu, kjer se govori o splošni volilni pravici zaklicala: splošna, enaka in tajna volilna pravica! Z odobravanjem pa so vsi madjarski poslanci spremljali ono mesto, kjer se govori o enotnem narodnostnem značaju ogrske države. Prihodnja seja je danes. Dnevne vesti. + Vlada in Jugoslovani. V soboto je imel ministrski s\et sejo, na kateri je razpravljal o pogojih, pod katerimi so jugoslovanski poslanci pripravljeni opustiti svoje ^nasprotovanje glede italijanske pravne fakultete, tako da jo bo mogel državni zbor brez težav takoj rešiti. Dunajski nedeljski listi poročajo, da je ministrski svet jugoslovanske zahteve odklonil. Nam pa se poroča z Dunaja drugače, da namreč ministrski svet ni odklonil vseh jugoslovanskih zahtev, marveč samo določil svoje načelno stališče in da se bo ministrski predsednik sedaj šele pogajal z jugoslovanskimi poslanci. Kakor znano, so zastopniki Jugoslovanov za danes poklicani k mistrskemu predsedniku in bodo torej dnn°s izvedeli, kaj jim hoče vlada ponuditi, da odnehajo od nameravane obstrukcije. + Šuklje — J are — Zure. Počasi postaja vendar jasno, zakaj je deželni glavar Šuklje odložil svoj državnozborski mandat. Kakor vse kaže, se to ni zgodio prostovoljno in iz lastnega nagiba,marveč na zahtevo klerikalne stranke. To razodevajo /^Dolenjske Novice«, kjer je rečeno, da je Šuklje odložil svoj mandat »v zmislu ukrepov izvršilnega odbora« klerikalne stranke. Izvršilni odbor je s tem izpolnil svoječasni sklep stranke, da ne sme nihče biti obenem član deželnega odbora in deželni poslanec. Izvršilni odbor je izpolnitev tega sklepa čudno dolgo odlašal. Zakaj, je teško reči. Mogoče, da je izvršilni odbor že prej zahteval, naj Šuklje odloži državnozborski mandat, a se Šuklje ni hotel udati. Mogoče, da je izvršilni odbor vedel, da se bo Šuklje teško ločil od državnozbor-skega mandata in ga zategadelj ni silil, dokler niso drugi nanj pritisnili, kajti v klerikalni stranki jih je sedaj vse polno, ki hočejo priti do korita in ki jim je bil dobro sredstvo strankin sklep, da ne sme nihče biti ol>eneui član deželnega odbora in državni poslanec. Bržčas je moral Šuklje odložiti državnozborski mandat, da bo kak lačen klerikalec preda bo" vlada podala na"podiagrsplo^ j *krblien- V vsakem slučaju pa je za ne volilne pravice osnutek zakona, i Sukljeta jako bridko, da so ga odsta-ki bo ob popolni ohranitvi enotnega j Vlh- Njegov naslednik bo prof. Jare. narodnostnega značaja ogrske drža- I »Dolenjske Novice« pravijo, da so ve zadovoljeval zahteve demokratič- ! dne 19- .i"nija zaupniki klerikalne nega razvoja. Dalje obljublja izpre- i stranke na svojem sestanku v Šniihe-membo upravnega sistema, retormo j 1» PH Novem mestu soglasno nasve-občanskega sodnega reda in občan- j tovali prof. Jarca kot kandidata, ski zakonik. Potem govori o socialnih I Menda zato, ker ga niti ne poznajo. razmerah, železnicah, cestah itd. Obljublja ureditev duhovniške kongrue. Vlada bo skrbela tudi za šolstvo, reformirala bo srednje šolstvo in pripravljala ustanovitev novih visokih šol. Prestolni nagovor povdarja potrebo razvoja vojaške moči in obljublja nov vojaški sodni red. Slednjič omenja, da so zveze z vsemi tujimi državami kar najugodnejše. Prestolni nagovor so navzoči poslanci par-krat prekinili z odobravanjem, posebno tam, kjer je govor o volilni reformi. Po prestolnem nagovoru se je cesar vrnil v svoje sobe, poslanci pa so odšli v parlament na sejo poslanske zbornice. V soboto ob 1. popoldne je bila seja poslanske zbornice, kateri je predsedoval drugi najstarejši poela- O župana Zure u in da je bil tudi on nasvetovan kot kandidat, ne črhnejo »Dolenjske Novice« niti besedice, nego pišejo tako, kakor da je bil nasvetovan samo prof. Jarc. Nasprotno pa pravi »Slovenec«, da je bil župan Zure p. d. Stembur soglasno nasvetovan, pa da sam ni hotel prevzeti kandidature. Zakaj so »Dolenj. Novice« to zamolčale, kar poroča »Slovenec«? Mogoče je že, da je župan Zurc tudi sam odklonil kandidaturo, a resnica je tudi, da ga klerikalci niso hoteli kandidirati, da je bil nasvetovan proti volji gospodarjev stranke in da so naglašali, da mora Šuklje dobiti posebnega in njega vrednega naslednika. Mi smo samo zabeležili to, kar so kerikalei storili, torej nismo mi poniževali g. Zurca, ki je prav vrl mož in tudi pri klerikalcih dobro zapisan, marveč ponižali so ga klerikalci, ki so se ga branili kot kandidata, češ, da mora Šuklje dobiti posebnega in njega dostojnega naslednika. -+- Obrtniški shod. Pravo jarčev* sko otročarijo je napravil deželni odbor. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug se je kot poklicana čini-teljica doslej edina brigala za obrtniško organizacijo in pritiskala na rešitev perečih in važnih vprašanj. Predvsem se je zanimala za socijalno zavarovanje, za obrtno šolstvo, za pospeševalni urad in posredovalnico. Za dan 30. junija je sklenila deželna zveza sklicati shod zastopnikov obrtniških organizacij. To so po znani poti izvedeli klerikalci. Prestrašili so se, da bi obrtniki brez politike in strankarstva na strokovni podlagi zborovali. Zato je Jarc kar brevi manu na vrat na nos čez noč sklical nekak shod imenom deželnega odbora za 26. in 27. t. m. S tem je hotel skupnost razbiti. Zato je »Deželna /veza« posredovala, da se shoda raje skupno vršita in sicer 29. t. m., da ne bo obrtni stan trpef radi Jarčevih otročarij in da ne bodo obrtniki nastopili v povsem skupnih vprašanjih deljeno. Jare pa je napravil novo za-hrbtnost: V vabilu niti omenil ni »Deželne zveze«, ne njenih korakov in ne, da se shod vrši po omenjenem dogovoru. Take prismojene otročarije delajo kaplani po deželi, ne pa deželni odborniki, ki morajo nekaj držati na čast in lojalnost. Jarc ki nima za obrt niti vinarja zaslug, hoče pač imeti čast in slavo. Pošteno pa tako postopanje ni. Obrtniški shod bo radi tega Jarčevega koraka gotovo trpel, kajti obrtniki v mestu in deželi silno dvomijo nad tem najnovejšim prijateljem svojim in dobro čutijo, da so le za reklamo, ki jo potrebuje državnozborski kandidat Jarc za teško pot v Belo Krajino. Kakor smo izvedeli se bo »Deželna zveza obrtnih zadrug« shoda vkljub tem netaknostim udeležila, ker je njej na stvari in ima edino prospeh obrti na srcu, ne pa takih osebnih teženj. -j- Občni zbor »Zveze slovenskilr zadrug« daje »Slovencu« obilo opravka. Predlog nekega zborovale«, naj se bi računski zaključek natisnil, zavija na uprav nesramen način, dasi njegov poročevalec ve, da so imeli vsi zborovalci v rokah in na razpolago s strojem pomnožene popolne za-klučke, s katerimi se je na cenejši način isti nameu dosegel. »Slovenec« se je zopet izkazal kot popolen jezuitski liguorijanec, ki iz povesti, da zaključki niso bili v tiskarni tisKani. že izvaja, da jih zborovalci sploh niso imeli. Pometajte pred svojim pragom in ne zavijajte lažnjivo. »Slovenci*« dalje denuncira zadružneara učitelj*., Štiblerja, ki o politiki in političnem mišljenju sploh ničesar govoril ni. Najbolj pa mu po strani hodi, da je bil voljen v odbor tudi dr. Tavčar. Dr. Tavčar ni bil nikoli nasprotnik zdrave zadružne organizacije, pač pa je ugovarjal nezdravemu zadružništvu, ki je izviralo iz političnega sovraštva. Tudi nasprotje med »starimi« in »mladimi« bi rad vpregel »Slovenec« v svoje namene. Volitve v odbor »Zveze slov. zadrug« so se vedno in tudi letos vršile povsem sporazumno ter delajo »mladi« in »stari« složno na to, da se ta važna organizacija čim mogočnejše razvije. Ravno na občnem zboru objav ljena bilanca priča o tem, kako krepak zavod je »Zveza slov. zadrug« že danes, ko obstaja komaj 2 leti Reeskompt je izkazala tudi »Zadružna zveza«, ki pa nikomur ni povedala, kako globoko je morala v žep poseči dežela Kranjska, da je dala zadosti posojila »Zadružni zvezi volksrat« se ni razjaril. Ali glej predrznost slovenskih uradnikov! (Tnali so si ti revčki ustanoviti podružnico na Jesenicah, na kraju, kjer misli vsenemštvo zabiti prvi st bor nemškemu mostu k sinji Adriji, na vznožju tužnoga Korota na. Nemški j volksrat« se čuti zadetega v srce in vpije po časopisih, da razvija slovensko železniško uradui&tvo panslavi-stično gibanje in da hujska proti nemškim uradnikom, to pa dela >amo iz denuncijanstva in pa da pod to pretvezo lažje interpelira železniškega ministra. Nemški »volksrat« si prisvaja torej Jesenice že za svoje in upa. da se bodo kmalu godile na jeseniškem kolodvoru take stvari, kakor na celovškem in to na naši rodni zemlji. Slovenski poslanci, sedaj vidite, kako važna točka so Jesenice. Ne dopustite, da bi se nemški nacijo-nalci vtikali v vaš delokrog in si to enkrat za vselej pre}>ovejte. Slovenska javnost, ti pa obračaj veliko večjo pozornost na prevažno postojanko Jesenice. Nemška omejenost ali terori-zem? Vsem Slovencem, ki se zanimajo za literarno zgodovino, je dobro znano ime nemškega pesnika, prof. Edw. Šamhaberja. Saj je on tisti, ki je širše nemške kroge seznanil s poezijami našega Prešerna v znani knjigi »Prešcrenklange«. Dovolj smo nepristranski, tla radi priznamo Sam-haberju, da se je z dobrim pesniškim umevanjem lotil prevoda Prešernovih poezij in da jo žel za svoje j>ošte-no oceno Prešernovega delovanja in proslavo njegovih pesmi zasluženo priznanje slovenske in nemške kritike. So pa baš »Prešerenklange« tudi Šamhaberja samega proslavile med \emci. Zdaj na stara leta je izdal svoja zbrana dela v petih zvezkih in v teh se vidi.da se je mož vdal preveč nemško - nacionalni struji in tako je polovica njegovih poezij šovinistično bojevita, naperjena predvsem proti avstrijskemu slovanstvu. Vrhutega je sivolasi profesor tudi zelo gostobeseden, tako da nemška kritika (»Literarisches Echo«, 15. jun. 1910, str. 1304—Ob) opravičeno v nič dev-Ije pomen Šamhaberja kot nacionalnega pesnika. Pač pa pogreša kritik Fr. E. Hirsch. najbolj Sambaberje-vih prevodov iz Prešerna in obžaluje, da so ti prevodi kot najlepši Samha-berjevi izostali. Krivde je iskati pač v pesniku samem, ki se mu je estet-ki okus tekom let njegovega bivanja v nemškem Lincu tako na slabo izpre-vrgel. da svojih najboljših del ne smatra več za vredne; mogoče pa tudi, da so njegovi germanski prijatelji nanj pritisnili, češ, starec, o Prešernu molči! In tako je moral mož stopiti pred nemško občinstvo, ne da bi se upal pokazati na Prešerna. Čemu tak strah? — Občinske volitve v celjski okoliški občini. Kakor poročajo nemški listi, je okrajno glavarstvo v Celju ugodilo vsem pritožbam, ki so se od nemške strani vložile zoper volilni imenik. Iz tega sklepajo, da sta prvi in drugi razred zagotovljena Nemcem. "-)- Goriški laški kaparijoni so se strašno osmešili, ker so ropotali v seji goriškega mestnega sveta proti so-kolskemu pohodu po Gorici. Oni so imeli svojo veliko slavnost za občni zbor »Lege«. Slovenci so bili čisto mirni. Policija je povedala laškim kakarijonom, da e ne zgodi na dan 19. junija čisto nič, kar bi žalilo Lahe, od strani Slovencev. Bili so mirni, poskrili so se, Slovenci so se obnašali lepo dostojno. Nobenega izzivanja ni bilo, nič, nad čemer bi se mogla zgražati laška duša. Ali ven- je Jahal dr. laika Gorica skega pohoda po mestu in kako da ao ento otroke, anale Sonattie, isajafcali proti Lahom. Sprejeli en sesesnetjo, v kateri trdijo, da politttna oblast ni storila svoje dolžnosti, da jo pa mora storiti drugo pot, če ne nastanejo posledice, sa katere odklanjajo odgovornost. Ubogi revčki, ti Lahi) Kaj neki hočejo, ko vendar vedo, da ne morejo ugonobiti Slovencev ter da morajo biti lepo tiho, de hočejo sploh še imeti kako slavnost v Gorici. Slovenci hočejo živeti v miru in se obnašajo dostojno. Naj se Lahi kaj naučijo iz nedeljske slovenske sokolske slavnost i! -j- Goriški klerikalci pravijo, da se ne udeleže državnozborske dopolnilne volitve dne 26. jun., »L' Eco«, glasilo laške ljudske stranke, pa pravi, da bodo glasovali za liberalca Tssaia ter da navede imena onih slovenskih klerikalcev, ki bodo glasovali za Issaia. Bomo videli, kdo ima prav. + Tržaški klerikalci in Ciril-Metodova družba. Marijine hčere v Skednju pri Trstu so priredile društveno veselico. Ker so te hčere na vse zadnje vendar le zavedne Slovenke, so na vabilu k veseliei naznanile, da je polovica čistega dobička na korist družbi sv. Cirila in Metoda. — To pa seveda ni prav tržaški klerikalni »Zarji«, ki pripominja k temu, da dokler bo Ciril - Metodova družba v sedanji »barvi«, jej Marijine družbe ne morejo ničesar prispevati. — Sicer pa, pravi »Zarja«, imajo Marijine družbe drug namen. Na tržaški Ciril - Metodovi šoli poučujejo tudi šolske sestre, a krščanski nauk dva — duhovnika. — Sani zlodej naj ve ]xifemtakem. kakšno barvo naj bi družba imela / Morda tako, da bi prispevala mesto za šolsko svrho, delila za agitacijo »pierajanja v Kristu Kralju in medsebojno hujskanje?! Da imajo pa Marijine družbe drug namen to vemo dobro. Ali ta namen bo posebno na tržaškem vedno bolj zato, ker je protinaroden, nevreden zavednih ljudi in pripraven edino le za uboge na duhu! -f- Iz deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Jera Zebre za Škaru-eino; Vera Taneig za Izlake; Mila Agram za Sv. Križ pri Turnu; Leo-poldina Kogej za Vojsko; Katarina Kobal za Grahovo; Valentin Clemen-te za Nevlje; Ljudevit Mikolič za Črnomelj; Janko Polak (nadučite-ljem> za St. Vid pri Zatieini; Marija Polak za St. Vid pri Zatieini; Viljem Tsehinkel, Jvan Stalzer, Viktor Po-rubskv za Kočevje; Vincencij Brus za Matenjovas; Fran Gabrovšek (nadučiteljem) za Spodnjo Idrijo. — Razpisano učno mesto za Koroško Belo se na novo razpiše. — V pokoj stopita: Šimen Punču h v Šmarju, Florijan Rozman v Krškem. — Fran Kot ni kova dijaška ustanova se podeli Viktorju Beblerju, tehniku v Gradcu. — Ustanovitev četrte mestne deške ljudske šole v Ljubljani, se odobri. — Prof. Pajku je ministrstvo podelilo po to val no ustanovo. — Anton Germek se iz službenih ozirov prestavi iz Št. Petra pri Komendi v Krasno. Zopet politična justifikacija in drugega nič! — Predlaga se siste-miziranje še enega veroučiteljskega mesta na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. — Denarno nagrado iz premoženja bivšega vrtnarskega društva dobe: Josip Perz, Makso Ba-jee in Josip Gorišek. — Iz ustanove Metelkove dobe nagrado: Andrej Škul, Ivan Kocjančič, Leopo! I Pun-euh, Jože Ažman, Martin Mat ko, Fr. Štular. — Dalje se imenujejo: Ana flauta za Belocerkev; Marija Tomec za Ribnico; Josip Perz (nadučite-Ijem) za Linfeld. — Učiteljsko mesto za Dolenjo vas pri Ribnici se znova razpiše z dostavkom, da se bodo upoštevali le moški prošnjiki. —■ Vpokoji se Ivan Poznik v Ovčjaku. — Iz poštne službe. Poštni praktikanti Viktor Kenich, Ivan Svetina in Konstantin Solari v Trstu, Kdvard Schonta v Gorici, Henrik Mislej ter Juri Sergovič v Pulju so imenovani za poštne asistente. — Cmrl je sinoči ob 11. Urban Ušeničnik, poštni poduradnik in mestni občinski svetnik ljubljanski. Pokojnik je bil vesten uradnik, navdušen narodnjak in zvest pristaš na* rodno-napredne stranke. Ušeničnik je vžival v vseh slojih ugled iu spoštovanje, dokaz tega, da so ga volil-ci III. razreda izvolili za svojega zastopnika v mestnem občinskem svetu. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne z Dunajske ceste št. 6 na pokopališče k Sv^. Križu. Vrlemu možu bodi ohranjen trajen spomin. — Okrašenje Ljubljane sa Ciril-Metodovo slavnost. Gospod župan ljubljanski je prebivalstvu naznanil, da bo okrasiti dal mestna poslopja z narodnimi in mestnimi zastavami v čast udeležencem jubilejne skupščine in slavnosti dne 2. in 3. julija t. L Njegovemu pozivu na prebivalstvo, da i s to tak o okrase hiše po mestu, se bodo gotovo vsi odzvali. Mi se pridružujemo temu pozivu z željo, naj ok »ah, ki imajo lastnika, bodo UliMili, da lana as*. TmM y tustih h£-Ins in namsfjs stranko lahko Kakršno zanimanje vinula v Belgra dn za slovenski islot, dokazuje dejstvo, da je odbor sa sprejem slovenskih gostov poslal v Ljubljano svojega tajnka g. dr. Nika Župaaiea v svrho, da se z odborom v Ljubljani dogovori o vseh podrobnostih glede izleta. Po informacijah, ki jih je dal odboru g. dr. Župan ić, bo sprejem Slovencev v Belgradu naravnost sijajen. Na čelu pripravljalnega odbora je, kakor smo že omenili, župan belgradski Kosta Glavinič. Med naj-agilnejšimi odborniki so profesor Rista Odavič, urednik »Politike« V. Ribnikar in upravitelj narodnega gledališča Gavrilović, vsi navdušeni prijatelji Slovencev. V Belgradu žele, da bi se izleta vdeležilo čim največ rodoljubnih slovenskih dam. Ker se udeleži izleta gospa Franja dr. Tavčarjeva, se je nadejati, da se voditeljici narodnega ženstva pridruži še čim največ narodnih dam. Ker je se ta teden potreba poslati imenik vseh udeležencev v Belgrad, naj se vsakdo čim naj p reje prijavi. Priglasitve sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik dr. Ant. Švigelj, odvetnik v Ljubljani. — V vadnico »Mladike«, ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v štiri razrednico, se bode vršilo \ pisa-vanje v nedeljo, dne 3. julija in v petek, dne 9. septembra t. 1., vselej od desetih do dvanajstih dopoldne. Vpi-savalo se bode v vodstveni pisarni v pritličju mestnega dekliškega liceja. — Razstava. Na mestnem dekliškem liceju bodo v sredo 29. t. m. dopoldne od 9.—1. ure in v torek 30. t. m. od 9.—12. ter popoldne od 2. do 5. ure razstavljeni risarski izdelki gojenk liceja in višje dekliške šole, na kar opozarjamo slavno občinstvo, zlasti pa cen j. učiteljstvo. — IV. umetniška razstava v pa-\iljonu R. Jakopiča, Ljubljana, Lattermannov drevored. V četrtek, 30. t. m. ob pol 12. se vrši otvoritev razstave »Jedote umelcu vytvar-nveh v Praze«. Posebna vabila k otvoritvi se ne razpošiljajo, za to se usoja prireditelj razstave tem potom uljudno vabiti vse e. kr. oziroma deželne in mestne oblasti, nadalje vse prijatelje umetnosti, posebno pa v Ljubljani navzoče Čehe k obilni udeležbi. Vstopnina za dan otvoritve znaša 2 K. Izlet Cehov v Ljubljano. Praski češki klub »Ant. Čižek« napravi dne 15. julija t. 1. izlet v Ljubljano, Postojno, Trst in Bled. Novo delo »Siidmarke« v Šiški. Nemci so ustanovili v Šiški nekako »dobrodelno« društvo »Schutzeugel-verein« in sieer pod krinko grofice Gabriele Auersperg. Predvsem hoče to, od »Siidmarke« in »Schul vere ina« ustanovljeno in podpirano društvo loviti za šolo še negodno slovensko deco. Opozarjamo slovensko občinstvo naj ne gre na ta lim! Po v zdi ga ptujskega prometa. Pretekli teden sem obiskal v družbi ene dunajske in ene tržaške rodbine sloveči grad Predjamo pri Postojni, ki privablja vsako leto lepo število turistov ter ne vzbuja le spomina na davno preteklost naše domovine, temveč nudi tudi lep užitek krasne narave. Naša družba je želela razun gradu ogledati tudi podzemeljsko jamo, ki se razteza pod gradom daleč v goro. V to svrho sem se dogovoril z nekim kmetom v vasi, da preskrbi razsvetljavo in nas vodi po obisku gradu v jamo. Po ogleda nju gradu sem po nasvetu vodnika hote! naprositi knežjega gozdarja, ki prebiva v gradu, da izroči vodniku ključe do jame. Ker gozdar ni bil navzoč, pristopil sem k njegovi soprogi, ki je delala v vrtu, ter sem uljudno zahteval ključ. Z jako presenečenim obrazom, menda ker sem se upal jo nadlegovati, mi gospa po nekem premišljevanju naznani — seveda v blaženi nemščini, da si moram prej preskrbeti luči in vodnika. Ko odvrnem, da mi je oboje že na razpolago, pa dobim v veliko moje začudenje odgovor, češ da je jama pristopna le knežji gospodi, da pre-svitli knez Windischgratz ne dovoli nobenemu tujcu vstopa! — Obrnil sem se in šel. Kmetič-vodnik mi je zagotovil, da o take j prepovedi do tega trenotka ni znal ničesar ter da je ravno pred nekaj dnevi vodil tujce po jami. Spomnil sem se tudi sam, kako ljubeznivo mi je izročil pred nekoliko leti prejšnji gozdar p red jamski ključ do jame — in nisem si vedel tolmačiti zavrnitve, ki smo jo doživeli ravno sedaj, ko se po vsej deželi razlega posiv, naj se z vsemi sredstvi povzdiguje tujski promet v krasni naši domovini. Postopanje žene knežjega služabnika pač ni najboljše sredstvo v ta namen. Dozdeva se mi pa, da velja tudi v Pred jam i že dvojna ntera: človeku, grajska tla s slovensko pokažejo vrata, Nemcu se napoči i ni ve li ni ravno čuditi — saj vemo, da sili drugi časi, dana več prostora v teesjih slasteh, pač po da uradniki knez Windisfihgi itz-ove uprave zavzemajo enotna mesta pri Sudm&rki, ki razširja tudi is pri nas slavno nemško kulturo. Umrl« je v Trbovljah in bila včeraj pokopana ga. Kristina K o 1 -besen roj. Wartol. N. v m. p.! Ponesrečil se je v Hrastniku pensijonist Kačič. Padel je v potok Boben ter utonil. Oprsseeai tu mar j i. Pri drugi obravnavi, — ker je državno pravd-ništvo zahtevalo novih poizvedovanj — so bili turnarji, ki so napadli pred par meseci pet Slovencev s kamenji ter enega tudi ranili, zopet oproščeni. Proti tej razsodbi se je vložil ugovor. Celjska veličina Oechs — denuncijant. Dne 24. t. m se je vršila pred celjskim vzklicnim sodiščem razprava o tožbi znanega celjskega Oechsa proti mestnemu blagajniku Langu radi razžaljenja časti. Lang je očital Oechsu, da je nesramen denuncijant. Lang je bil oproščen, ker je dokazal, da je Oechs v resnici denuncijant. »Deutschfeindliche Bcschliissc der slovcnischen Lehrerschaft«. Pod tem zaglavjem zadnja celjska »Deutsche Waclrt« z dne 23. t. m. strašansko tarna glede sklepa slov. učitelj-stva v pogledu postopanja tistega ob uradnih okrajnih učiteljskih konferenci jah, glede slov. uradovanja s šolskimi oblastnijami itd. ter naposled vzklikne ob svojem brezupnem tarnanju: »Deutseher Michel, riihie dich, solange noch Zeit ist!« — Registra ni o z zadošeenjem te tirade ter kličemo zavednemu slovenskemu uei-teljstvu na Štajerskem: Le vrlo naprej na započeti poti! Novice iz Gradca. Obe. svet je sklenil, oddati graski gledališči v najem privatnemu podjetniku, ki bo seveda skušal zaslužiti kar mogoče, dočim bi občinska režija gledala pred vsem na umetniški nivo gledališča. — Zaprli so v Gradcu nekega Rusa, ki so ga schonererjanci v svojem avstrijskem patrijotizmu denuncirali kot vohuna. »Tagespošta« in »Tagblatt« sta v svoji veliki neumnosti razkričali, da se je posrečilo vjeti posebno nevarnega vohuna, ki je silil zlasti v družbo visokih oficirjev. V resnici je pa mož krokal le z dvema narednikoma. Polieija je moža seveda takoj izpustila. — Stavka m i zarje v v Gradcu je končana in sicer so dosegli mizarski rjomočniki ta uspeh, da je bila sklenjena kolektivna pogodba, ki sta jo dogovorili mezdna odbora mojstrov in pomočnikov. — Sodarji zahtevajo 15 odstotno zvišanje mezd. V Borovljah na Koroškem so na občnem zboru konsumnega društva zmagali Slovenci v zvezi s socijalni-mi demokrati in so podlegli nemški nacijonalci, ki so imeli društvo doslej v rokah. Firma se bo registrirala tudi v slovenskem jeziku in pravila se napravijo dvojezična. Boj za kruh v Gorici. Zlasti nižje ljudstvo je hvaležno goriškemu municipiju, da prodaja kruh po ceni iz Trsta. Peki v Gorici in pekovski pomočniki, ki so tami socialni demokrat je, pa zahtevajo od munieipija, naj kupuje kruh pri goriških pekarnah ter prodaja po svoji ceni; če se to ne zgodi tekom 4 dni, bodo zahtevali od organizacije v Trstu, naj prepove peči kruh, določen za Gorico. Peki pravijo, da, če magistrat naroči pri njih vsak dan toliko kruha, kolikor ga dobiva iz Trsta, ga lahko prodajo proti gotovemu plačilu tako, da ga bo magistrat prodajal po 36 v in 40 v kg, drugače to ni mogoče. Municipij se bavi tudi z mislijo, da naj tržaški »panificio« napravi filijalko v Gorici. Hitro pa je pritaknil poleg gonjo proti Slovencem, češ, na tak način bi se Gorica iznebila nekaj slovenskih pekovskih mojstrov in pomočnikov. Slovenski peki storijo najbolj pametno, da znižajo ceno kruhu saj škode ne bodo trpeli in na tak način preprečijo na mah vse postranske namene goriškega municipija. Slavnost Stanka Vraza v Streli-tsu na Meeklenhurškem. V soboto 18. t m. se je zbralo v prostorih društva »Bratske Sveze« mnogo slovanskih tehnikov, da proslavijo na dostojen način stoletnico Stanka Vraza, kakor so se prošlo leto tudi častno spominjali velikega Ilirca dr. Gaja. Bratskemu večeru je predsedoval Slovenec Ivan Zupan, ki je v slavnostnem govoru razložil navzočim društven i-kom in gostom življenje in pomenljivo delovanje Vrazovo. Iste misli so bile potem prevedene v bolgarski, ruski in poljski jezik. Tako »B. S.« ne pozabi gojiti tople vezi vseslovan-skega sporazumljenja in spoznavanja, med Slovani v da Injem Streli tzn. Vojaško kopališče se je otvorilo dne 20. rožnika. Kopališče je odprto vsak dan od 7. zjutraj do 8. zvečer. Ob delavnikih od 10. dopoldne do 12., ter ob nedeljah in praznikih od 8. zjutraj do pol 11. dopoldne je kopali- šče edino za Vojaški pouk v plavanju se vrši jvsak dan — isvsemši nedelje in praznike — od 7. do 10. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Ti lasu i vlomilci in tatovi nt deta. — Z ukradena mulo odpeljali blagajno* V soboto ponoči so vlomilci vdrli v vilo gosp. Ivana Robba v Skorklji št. 352 pri Trstu in odnesli verthajmersko blagajno, v kateri so bili razni važni dokumenti, 350 K denarja in zlatnina v skupni vrednosti 2500 K. Roparji so se tudi najedli gnjati in popili več steklenic vina ter nato onesnažili sobo. Blagajna, ki so jo odnesli, tehta 150 kilogramov. Nesli so jo do hleva trgovca Pavla S peha, ki je kakih 100 korakov od Robbove vile, ter ukradli tam mulo in voziček, na katerega so naložili blagajno in jo odpeljali. Policija je šla za sledom na vse strani in res našla v morju poleg Miramara razbito in prazno blagajno. O muli in ukradenem vozičku še ni nikakr sledi. Policija je izvršila že par aretacij, ali aretiranci odločno taje, da bi bili oni izvršili tatvino in vlom. — V nedeljo, že proti jutru, so vlomilci vdrli v ulici Cavana v Trstu ki je ena najživahnejših ulic mesta v prodajalno nekega zlatarja, ter od nesli, kar se jim je vredno zdelo, ostalo pa demolirali. Vlomilci so izvršili v prodajalni pravi vandali zem. — V nedeljo predpoldne se jf množica ljudstva ustavljala pred raz dejano prodajalno in vse je ugibalo kako je mogoče, da se to zgodi v takf živahni ulici. Pazite na otroke! Ko je šla včeraj popoldne 11 letna Marija Cu geljeva, stanujoča na Prulah št. 6, na neko stavbo na Grubarjevem nabrečju. je padla z nekega odra 4 m globoko Pri padcu je zadobila na glavi težke telesno poškodbo. Prvo pomoč ji jc dal poklicani policijski zdravnik gosp dr. Illner, potem pa odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželne bolnišnico. Konj splazil se je v soboto po poldne pred hotelom „Union" izvošceku Evstahiju Lipcu in zdirjal po Mikloši cevi cesti na Marijin trg, kjer je pade in se na desni srani života in desn, nogi poškodoval. Konj se je bil ustraši nekega avtomobila. 8 ceste. V soboto popoldne je pri sv. Jakoba mostu povozil s kole som pivovarski pomočnik Josip Bu-kovnik 70 letno Barbaro Weissovo, katera je pri padcu zadobila več težkih poškodb. Na lice mesta došla zdrav nika gg. dr. Illner in dr. Dolšak, sta dala Weissovi prvo zdravniško pomoč potem pa odredila, da so jo pre peljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 30 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Macedocev. — V soboto je šlo v Ameriko 13 Macedoncev, 9 Hrvatov in dva Slovenca, nazaj je pa prišlo 152 Hrvatov in Slovencev. 15 štajerskih Slovencev je odšlo od poglobljenja Grubarjevega prekopa v Poljčane, 15 Hrvatov pa iz Judenburga v Weitz. Svilnato ierpo svitlo modre barve zavito v papirnem ovoju je izgu bil nek deček na poti Poljanska cesta — gostilna Perles. Najditelj se prosi da jo odda na magistratu. Dotičnik, ki je v soboto v mestnem kopališču v kabini puščeno uto vzel, se poziva, da jo odda kopališč-niku, drugače se naznani policiji. Narodna obramba. Trst na slavnosti Ciril - Metodo* ve družbe v Ljubljani. Piše se nam iz Trsta: Za veliko Ciril - Metodovo slavnost, dne 3. julija v Ljubljani, zavzema se vse tu, kar se čuti Slovenca, Slovenko. Brez razlike stanu vse tekmuje, da napolni »primorski paviljon« ua tej slavnosti, kjer bodo nudile tržaške in goriške gospe in gospice vsem cenjenim gostom vs<> postrežbo, ki jo zahteva lačni in žej ni želodec. Imele bodo izborna vin;. in sicer: izvrsten kraški teran iz kleti veleposestnika gosp. Torka iz Se-pulj na Krasu, peneči prosekar, ki tekmuje lahko z vsakim šampanjcem iz kletij veleposestnikov na Prošeku, gg. Luxa in Gorjupa, potem fin istrski refoško, dalje vipavska in briška bela vina, hordo modrofrankinjo, rizling, zeleni vipavski burgundec in kaj vemo še kaj, vse pristno, domače. Dalje za utešeuje želodcev pa kraško domače gnjati, salame, ovčji kraški sir, bige in komete iz našega narodnega Skednja, kjer bodo kuharice same prodajale v lepi okoličanski noši. Vse podružnice z Goriške, Vipavske in Krasa, dopošljejo tudi svoje krajevne specijalitete, i zbornega sadja, peciva in vina. Upa se, da se bodo na tej slavnosti združile vse slovenske krajevne skupine, in tako pokazale, kaj nam je v srcu naša ljubljena šolska družba. Nas, Tržačane, pripelje v belo Ljubljano isti dan poseben vlak, da se tam navdušimo v bratski ljubavi za naše nadaljne narodne boje, da se tam seznanimo z dragimi obmejnimi brati iz Stajer- ake in iz Koroške. In noše rodeijub-ke so Me tudi spoznati a ostalimi Slovenkami, ki se navdušujejo sa na« rodno stvar, za reševanje nase šolske deee. Bodi vsem ena misel: Dne 3. julija bodi naš dan in vse naj pohiti v naše središče Slovenije, da tam damo duška svojemu srcu in ljubavi, ki nas spaja v delovanju ▼ korist naše ljubljene družbe sv. Cirila' in Metoda. — Tržaša Ciril ni cto-♦lovka, V. proslavo jubileja družbe sv. Cirila in Metoda je založil in poklonil družbi g. Fortunat Kurnik epopejo: »Kralj Rastislav ter Ciril in Metod«, ki jo je zložil njegov oče Vojteh Kurnik, znani ljudski pesnik in pisatelj v dobi »Novic«. Pesem izide v obliki knjižice ter že sedaj •opozarjamo, da se bo prodajala na vehki veselici. Hvala blagemu dobrotniku! Slovenci pa naj sežejo po knjižici, da dobi družba zopet en kamen v spomin zaslužnemu pisatelju. V posnemanje. Skupina slovenskih dijakov I. državne gimnaz. se je priglasila obrambnemu skladu in takoj plačali znesek 50 K. Društvena naznanilo. Pevska vaja »Ljubljanskega Zvona«. Odbor poziva vse gg. pevce brez izjeme, da pridejo zanesljivo k izredni pevski vaji. ki bo danes, v ponedeljek, točno ob pol 9. zvečer v Narodnem domu«. — Prosimo gg-pevce, naj nihče ne izostane od te pevske vaje. — »Tabor narodnega delavstva«. Ljubljanski narodni delavce p lahko danes ponosen na svojo \ «-crajsnjo prireditev. Dasi >o ves dan grozili temni oblaki, kakor da bi hoteli spominjati delavca ob času rrpnotnega veselja na njegovo večno >*rb in trpljenje, vendar je veselica uspela v vsakem oziru sijajno nad vse pričakovanje. Obširni vrt pri Novem svetu« je bil zaseden do zadnjega kotička. Veselica se je pričela s polževo dirko od TI. državne gimnazije do »Novega sveta« ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva. Prvo nagrado je dobil I. Plut. drutro pa AL Drenovee. Krog šeste ure je zbrano občinstvo pozdravil v kratkem govoru tajnik N. D. O.. g. Škerlj. Po-vdarjal je, da so razmere tisoč in tisoč delavcev obupne. Delavstvo pri nas še niti ni stan, ampak je berači-ja, kar čutita tudi obrtnik in trgovec. Država rajši skrbi za poljsko Žlahto. za kapitalistične vodne ee->te. kakor pa, da bi skušala ustvariti pogoje za. starostno in brezposelno zavarovanje. Slovenski rod je imel širne zemlje, v katerih tiči ogromno premoženje, toda pod patronancti \vstrije je nas tujec skoro vsega oro-oal. Kar je nam še ostalo, to hočemo ^raniti do zaolui brezskrbnosti radi bodočnosti. — Društvo zdravnikov na Kranjskem imelo je dne 24. t ni. svoje mesečno zborovanje v deželni blaznici na Studencu. Cdeležniki ogledali so si ves zavod, pri čemur 60 se prepričali, kako zelo primanj- t«j» ia na Jo rsnfirjncva dnevnem prostoru demonstriral vodja dr. Gosti dva zanimiva slučaja psihičneam obolenja vsled nezgod, ordinarij dr. Divjak pa je predstavil šest slučajev melanholije v različnih stadijih. Zvečer sedli so udeleaniki na povabilo zdravnikov zavoda k mizi, pri čemur jim je kaj ljubeznivo postregla gospa dr. Divjakova. Dvorano, v kateri se je vršil ta zadnji sestanek, izpreinenil je bil deželni vrtnar v pravi evet-Ijičnak. Lepi in zanimivi izlet ostal bo vsem udeležnikoin v najboljšem spominu. Jugoslovanski m železnice r jem! > Liga slovenskih železničarjev« ima 23., 24. in 25. julija t. 1. — in ne kakor smo poročali 16., 17. in 18. julija, ker so poljski tovariši zadržani vsled grunwaldske slavnosti — v ziati Pragi manifestacijsko zborovanje; obenem slavi tudi »Spolek češkveh uredniku železničnich« svojo desetletnico. Obe slavnosti se vršita pod protektoratom mestnega sveta praškega z dr. Grošem na čelu. »Spolek« nas vse gorko, presrčno vabi, da pohitimo tiste dni bratje med brate. Zainteresirati moramo vse Avstrijo, naš glas z »Liginega shoda« bodi odločen povdarek naših zahteve, bodi manifestacija naše moči, našega tisočerega in tisočerega števila! — Vse jugoslovanske železničarje naših misli in želj tovariški prosimo, da pobite te slavnostne dni v zlato Prago! — Osrednji odbor Društva jugosl. želez, uradnikov«. Prosveto. »Matica So venska« hrani večje število eksemplarjev knjige dr. Fr. d. Celestine »Russland seit Aufhe- bung der Leibeigenscbaft , ki je izšla leta 1S75. in ji je naznačena cena na 8 K. Ker Matici »*i znano, da bi imel kdo še posebne pravice do tega dela. ga prodaja in to po znižani ceni: izvod 40 vin. Gledališki večer. Gosp. Milivoj Stnjkovič. ravnatelj potujočega hrvatskega gledališča, priredi s prijaznim sodelovanjem članov slovenskega gledališča, gospic: Peršlove, Verice Danilove in Juvanove ter gospodov Danila in Bnkšeka gledališki večer s petjem v sredo, dne 29. junija v areni »Narodnega doma«, zvečer ob 8. — Gospod Stojkovie je bil svojedobno večletni član zemaljskega kralj, gledališča v Zagrebu in član slovenskega gledališča v Ljubljani. Slovanski log. — Shod slovanskih časnikarjev v Sofiji >e prične dne 1. julija in traja do (3. julija. Potovanje preko Dunaja in Pešte po Donavi v Bel grad. 1'deleženci, ki potujejo s parniki donavske parobrodne družb«*, se odpravijo z Dunaja najkasneje v petek, dne 1. julija zjutraj ob 7. s postaje »Prater ipiai . V Pešto prispo istega dne ob 8. zvečer. Ob 10. zvečer se odpeljejo i/. Pešte proti Zemun:', kamor dospo v soboto, dne 2. julija zvečer ob 9. uri 45 min. iz Zemuna se odpeljejo z vlakom ob 10. uri '2H riinut zvečer v Belgrad, kamor pridejo ob in. uri :>k min. Odbor! iz Bclgrada isti večer ob četrt na 12. Prihod v Carihrod, na prvo bolgarsko j »ost a jo, v nedeljo dne 3. julija ob 3/49. dopoldne. Vožnja s parnikom / Donaja do 1 le 1 crada in nazaj (režijska karta) stane za časnikarje samo m K JO vin., za njihove dame pa *J0 K. Potovanje z železnico z Dunaja preko ^1 treheg-ga in Peste v Belgrad. Kdor potuje preko Marchegga z vlakom, se mora odpeljati z Dunaja (s postaje bivše državne železniške družbe) najkasneje v soboto, dne 2. julija ob 7. uri 45 minut zjutraj. Prihod v Marchegg ob 8. uri 41 min. zjutraj. Odhod iz Marchegga ob 10. uri 09 minut in prihod v Pešto ob 1. uri 40 minut po-)>oIdne. Odbori iz Peste ob 3. uri 20 minut poi>oldne in prihod v Belgrad ob 10. uri 'J8 minut zvečer. Potovanje po Srbskem in Bolgarskem. Proste vozne listke po srbskih železnicah dol>e udeleženci v Belgradu (urednik Hejret L Proste vozne listke no bolgarskih železnicah se dobi na prvi bolgarski postaji v Carihrod u. — Kongres v Sofiji. V nedeljo, dne 3. julija oh 12. opoldne sprejem na kolodvoru v Sofiji. Nato odhod v hotele »Imperial« in »de France-, kjer preskrbi udeležencem brezplačna stanovanja sofijski časnikarski odbor. Ob 1. popoldne skupni obed na vrtu »Slovanske Besede«. Popoldne ogledovanje mesta. V ponedeljek, dne 4. julija: Ob 10. dopoldne v salonu časnikarskega kluba slavnostna otvoritev kongresa ]K> predsedniku Zveze, J os. Holečeku iz Prage, voltev predsedstva, pozdrav župana, vseučilišča, akademije itd. Obleka črna. Referati: Jas. Holrček; »O namenu in pomenu Vseslovenske časnikarske zveze«; V. T. Veleev: »Razvoj in stanje moderne bolgarske žurnalistike.« — Ob 1. popoldne banket v »Meščanski kazini«, ki ga a. iatfjat Ob Kk ilupslilns so konares vrši v poslopja pravniške fakultete, dvorana št. 45. Referati: & 8. Bsačn (bolgarsko): »O zameni časopisov«; V. S. BnHIkov (rusko): »O knjigotrž-tvu med Slovani.« Ob 1. popoldne banket v »Slovanski Besedi«, ki ga daje na čast slovanskim kolegom bolgarski časnikarski odbor. Popoldne ogledovanje inesta. Zvečer oprostilni banket v oficirskem klubu. — V sredo, dne S. julija: Ob 10. dopoldne na pravniški fakulteti občni zbor »Vseslovanske časnikarske zveze« z volitvami. — Navodila: Ne pozabite si preskrbeti potnih listkov, rdeležencem se priporoča, da bi imeli sabo črne obleke in da že doma zamenjajo denar v francoske cekine. — Radi reciprocitete hrvatskega vseočlllsča. V četrtek se je mudil v Zagrebu dalmatinski državni poslane** Ivauiševič, da se informira o vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča z avstrijskimi univerzami. Konferiral je z raznimi politiki in vseučiliškimi profesorji. Zvečer se je odpeljal na Dunaj. — Spor med klerikalnim nadškofom in neklerikalnim škofom. Prav zanimiv dogodek poročajo iz Sarajeva: Nadškof dr. Stadler je priredil na čast frančiškanskemu škofu Markoviču iz Mostara banket, na katerega je povabil razne svoje pristaše in uradnike svojega lista »Hrvatski Dnevnik«. Ko so se opoldne vsedli za mizo, je škof Markovič vprašal sarajevskega pomožnega škofa dr. Sariča, ako so na banket povabljeni tudi uredniki »Hrvatskega Dnevnika«, ko mu je dr. Šarič potrdil to vprašanje, je škof Markovič stavil alternativo, da ali on odide od banketa ali pa se naj odstranijo ured tiiJci »Hrvatskega Dnevnika«. Dr. Sarić je o tej zahtevi Markovičevi obvestil nadškofa dr. Stadlerja in ta je odredil, da. so se uredniki odstranili. Par dni kasneje je Markovič povabil k sebi na obed dr. Stadlerja, a ta je vabilo odklonil in sicer z ozi-rom na nastop škofa Markoviča proti urednikom »Hrvatskega Dnevnika«. - Govori se, da se je nadškof dr. Stadler pritožil proti škofu Markoviču, ki je tudi na banketu, prirejenem njemu na čast, ostro obsojal na d škofovo politiko, pri sveti stolici v Rimu. Spor med nadškofom Stad-lerjem in frančiškanskim škofom se v Bosni živahno komentira in vse pričakuje z napeto pozornostjo, kaj bo o tem sponi rekel Rim. so zaprli. V. zaporo sn je pa umoril. MM! M Dne 3. jnlijn 11. praznuje velezn-siažaa aaia šolska „Družba • v. Cirila ia nlitoda" svoja 28-lataico. Ta dan prišao v Ljubljano rodoljubi iz vseh pokrajin naše slovenske domovine; zastopani bodo po odposlanstvih pa tudi drugi slovanski Književnost Učna knjiga francoskega jezika, ki jo je spisal g. prof. Friderik Ju-vančič, je ravnokar izšla (v založbi Katoliške tiskarne). Ako se ne motim, je to za Vodnikom prvi. a zelo srečni poizkus zamašiti to pač nečastno vrzel j v vrsti slovenskih učnih knjig. Knjiga odgovarja najnovejšim min. učnim odredbam, vpo-števa pa predvsem naše domače šolske razmere. Razdeljena je na pet delov, na glasovje, čtivo, vokabular, ki je opremljen s transkripcijo in ki je zajedno popolna preparacija sestavkov II. dela, na slovnico in slovar. Za šolski pouk pa sta najvažnejša glasoslovje in čtivo. Le kdor ima opraviti s poukom tujih jezikov, ve, kol ikoteškoč povzroča učencem ravno fonetika iu da je od temeljitega pro-učenja tega dela v precejšnji meri odvisen ves poznejši pouk. G. spisatelj pa je ta del prav izborno, vsestransko in zelo natančno, a vendar lahko umljivo predelal, ker izhaja vedno le iz fonetike, ki je zelo izrazita in mnogolična in po svojih poluglasni k ih odgovarja mnogo bolj francoski, kot pa nemška, ki je povrhu nikoli dobro ne poznamo. Drugi del obsega čtivo, ki je kaj smotre-no izbrano in po resnosti vsebine tudi mnogobolj primerno starosti naših učencev, ki se prično učiti francoščine šele v III. razredu. Pa še nekaj se mora poudarjati: dočim so berila nemški 1) franc. učnih knjig v pre-cejšui meri prestave nemških sestavkov, so v slov. učni knjigi vsi sestavki vzeti najboljšim francoskim pisateljem. Ako omenimo še, da je tudi tisk mnogo večji in lepši, smo tako sum ar i eno povzeli vse vrline, ki jih ima JnvanČičeva učna knjiga pred drugimi, ne glede na to, da je spisana v slovenskem jeziku, in tako vsakemu pristopna. Gotovo pa je, da s# je v nobenem zavodu ne bo moglo pogrešati in da bodo tudi privatniki s pridom segli po nji. BiZK SlWL * Štirinajst ljudi umorjeni*. V Hozniensku v ŠJeziji so do zdaj neznani morilci umorili družino trgovca Bokala, obstoječo iz obeh zakonskih in dvanajstih otrok. * flncino aasoril. V nekem gozdu blizu Draždan je delavčevo ženo Wenzel umroil njen lastni tast, s katerim je imela ljubavno razmerje* Glede na to, da je „Družba sv. Cirila in Metoda44 v 25 letih svojega obstanka izvršila ogromno prosvetno in kulturno delo, zdi se mi, da je aaia dolžnost, pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje ceniti in kako iskreno smo jej udani. Zato sem naročil, da se ta dan vsa mestna poslopja okrase z zastavami i od Vaše narodne zavednosti, čč. someščanje, pa pričakujem, da boste sledili izgledu mestne občine. V Ljubljani, dne 8. junija 1910. Župan: Ivan Hribar L r. Telefonsko In brzojavna poročilo. Železniška nesreča v Bohinjski Bistrici. Bohinjska Bistrica, 27. junija. Danes zjutraj ob 8. je trčil Osehni vlak, ki prihaja iz Trsta, ob tovorni vlak. Pet vagonov je laiiko poškodovanih. Škode je okrog 100.000 K. Sokolska slavnost na Prošeku. Trst, 27. junija. Ob krasnem vremenu se je vršila včeraj slavnost tržaških Sokolov na Prošeku. Slavnost se je izvršila v vsakem pogledu — glede na razmere — naj sijaj ne j še. Izpred Narodnega doma v Trstu je ob 1. odjezdila Sokolska kavalkada H2> ki je sprejela na kolodvoru na Opčinab Sokole, prišedše iz Goriške. Pozdravil jih je vodja kavalkade dr. Stare raz konja. Na Prošeku je sprejelo tržaške Sokole pevsko društvo »Hajdrih« v katerega imenu je pozdravil Sokole predsednik Gorjup. Nato se je vršil obhod z godbo na Če lu po Prošeku na veselični prostor. Sokolov v kroju —■ večina iz Trsta in okolice — je bilo okoli 200. Sokolić 90, a naraščaja 80. Na veseličnem prostoru jih je pozdravil podstarosta slov. sokolske zveze dr. Rybaf v ime nu Ljubljanskega Sokolstva pa starosta Viškega Sokola Tribue. Na to se je vršila telovadba naraščaja. Sokolić in Sokolov. Tisoče brojeee občinstvo je Sokole navdušeno pozdravljalo. Po telovadbi se je razvila prekrasna domača zabava na veseličnem prostoru. Zabava je nekaijeno trajala |k>zno v noč. Na Prošeku so bili štirje zastopniki ljubljanskega Sokola krasno pozdravljeni. Nadomestna državnozborska volitev v Gorici. Gorica, 27. junija. Pri včerajšnji dopolnilni državnozborski volitvi je bilo oddanih 2677 glasov. Izvoljen je bil laški liberalec Dionizij Ussai. — Laški klerikalec, dr. Bugatto, je dobil 222, socialist, Callini, pa 253 glasov. Gosposka zbornica. Dunaj, 27. junija. Danes ob 3. popoldne ima gosposka zbornica sejo. Razpravljala bo o proračunu. Politični položaj. Dunaj, 27. junija. Današnji listi razpravljajo o političnein položaju in sodijo o njem skrajno pesimistično. »Montagsrevne« piše: »Će bodo Slovenci v slučaju odklonitve njihovih zahtev pričeli z obstrukcijo, bo vlada takoj s cesarsko naredbo zaključila, zasedanje državnega zbora. Dunaj« 27. junija. »Der Morgen« pravi: »Vlada nima večine niti za zakonski načrt o italijanski pravni fakulteti, uiti za predlogo o finančni reformi. Prihodnja seja ministrskega sveta bo odločila, ali se naj še v tem zasedanju merita večina in opozicija ali naj se zasedanje takoj zaključi.« Baron Bienerth pri eesarju. Dunaj, 27. junija. Cesar je včeraj ob i. popoldne vsprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika, barona Bienertha. Avdijenca je trajala izredno dolgo. Bienerth je poročal vladarju o teškočah v parlamentu s posebnim ozirom na vseučilišča vprašanja. Bojkot proti mesarjem. Dunaj, 27. junija. Ker so mesarji povišali cene mesu, so gospodinje v Kremsu proglasile Ta bojkot izvršujejo z jo. Včeraj niso mesarji prodali nobenega mesa in so vso svojo zalogo morali prepeljati y ledenice. Cesar za reformo vojaškega kazen* skega reda* Dunaj, 27. junija. »Sonn und Montags - Zeitung« poroča iz Pešte: Cesar se je napram neki visoki vojaški osebi izrazil tako - le: Slučaj Hofrichter dokazuje potrebo reforme vojaškega kazensko pravdnega reda. Jaz bom z vso energijo delova1 za to reformo. Konec Hofrichterjeve afere. Dunaj, 27. junija. Včeraj je Hofrichter ja obiskala njegova žena. Hofrichter je bil popolnoma potrt. Danes prepeljejo obsojenca v kaznilnico v Mdllersdorf. Kakor se zatrjuje, bo Hofrichter po svojem zastopniku zahteval obnovitev kazenskega postopanja. Madžarski panamino. Budimpešta, 27. junija. Dauea se jc tu pričela razprava proti časnikarju Mibailu Habarju. ki je izdal brošuro, naperjeno proti Weker-le-Kossuthovomu kabinetu. V te."; knjižici se je ostro kritiziralo delovanje ministrstva \Vekerl?-Kossuth in se mu očitalo razna nečastna dejanja. Dr. VVekerle je skušal obtoženca pregovoriti, da bi izdal častno i/ javo. Budimpešta, 2<. junija. Obtoženec je pri zaslišanju izjavil, da jc gradivo za svoje napade povzel iz lista »Pesti Naplo«, da svojih obdolži-tev ne more dokazati in da je pripravljen dr. Wekerleta prositi javno za odpuščanje. Kossuth napada cesarja. Budimpešta, 27. junija. Bivši trgovinski minister, Fran Kossuth, napada vehementno v svojem glasilu »Budapest« cesarja, in sicer zaradi odstavka v prestol nem govoru, v katerem vladar izraža svojo zadovolj-nost radi izida državnozborskih volitev. Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 27. junija. Ministrski svet je imel sejo, v kateri je razpravljal o delavnem programu poslanske zbornice. Ministrski svet je sklenil, da predloži v četrtek zbornici indemnitetno predlogo, rekrut-ni zakon in trgovsko pogodbo Z Ru-munijo. Na dnevnem redu četrtkove seje bo volitev predsedstva. Dopisnik korespondeučnega urad? aretovan v Rusiji. Petrograd, 27. junija. Policija je aretovala dopisnika avstrijskega, korespondeučnega urada barona Unger - Sternberga. Policija je izvršila na njegovem stanovanju 2 hišni preiskavi, eno celo ponoči, ter zaplenila vso njegovo korespondenco Kreta in velesile. Carigrad, 27. junija. Velesile so vročile Porti noto, v kateri napovedujejo, da bodo takoj intervenirale na Kreti, ako bi Krečani nioiiame-danskih poslancev ne pripustili v skupščino. Turčija zoper protigrški bojkot. Berolin, 27. junija. »Lokalanzei-gerju« brzojavijajo iz Carigrada: Ministrski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil, z vso strogostjo nastopiti zoper protigrški bojkot. Zvezdoslovec Schiaparelli. Rim, 27. junija. Iz Milana javljajo, da je na smrt obolel znani zvezdoslovec Schiaparelli, ki je prv; odkril kanale na Marsu. Za oborožitev Angleške. London, 27. junija. »Times« pri-občujejo manifest, v katerem 150 admiralov in generalov poziva vlado., naj najame 2 milijardi posojila v svr ho nadaljnega oboroževanja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslenišck. t Marila Ušeničnik roj. Jana* naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Olzals, Mara in VUt vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje soprog, oziroma oCe, svak, brat in stric, gosp. Urban Ušeničnik kr. poštni poduradnik in občinski svetnik Sinoči ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika bo v to-rek. dne 28. junija ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Dunajska cesta St. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanjenja. 2217 Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 27. junija 1910. Negovanje \ust z Odolom je % naravnost dobrota. Gnitje v ustih, 1 hi zobe polagoma ras dene, se ustavi 1 in po vsakem splakncuju z Odo-| lom se po vseh ustih ra-širi po-I življajoča svežost. MeteorotoSKno poročilo. Vrtina SreJaji zračal tla*7tt* mi 1 IttnlJ, Čas opizo-T1DJ1 Stanje baro-! metra ; v mm B u V 3 1— — Vetrovi Nebo 25. m 2. pop. 9. zv. 7285 7279 23 2 180 sr. jzah. sr. zahod del. oblač. dež 26. 7zj. 7262 161 brezvetr. oblačno - 2. pop. 9. zv. 7246 7235 21 5 20-4 p. m. jzah sr. zahod del. jasno 27. 7. zj. 726-8 118 i slab jug dež Srednja predvčerajšnja temperatura 18 2». norm. 187° in včerajšnja 19*3°, norm. 188°, Padavina v 24 urah 35 2 mm »n 44 mm. Po noči od sobote do nedelje močna nevihta. — Danes zarano vihar iz zahoda do severovzhoda. Zahvala. Za mnogobrojne ustmene in pismene dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti nepozabnega brata, gospoda Antona Burger prometnega nraauika se najsrčnejše zahvaljujeva preča-stiti duhovščini, blagemu stricu g. Kartu Pakižu in vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ter klavnemu glasbenemu društvu v "Ribnici za ginljivo petje. 2203 Iskrena zahvala vsem, ki so izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Ribnica, dne 25. junija 1910. Marija Burger, sestra. Ivan Burger, brat. izurjen na parni in vodni !agi, želi Miti službo bliže mesta. 2183 Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. z dobrimi spričevali iste tez pofltoiie primernega usta. Ponudbe pod „Abitiarijeat" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2210 Gostilna v tmJkm trga „pivnica" se da v najem ali na račnn. Pismene ponudbe na ar 2211 ttmtija prt Jim it" Gosposka ulico številko S. (HKtHKMjtU7.iiilffit2l.Mi i gostsvaive dniaislu! pmfce | ! ii jrMUk m.! Not vdekomičen spored. Nove burke. Nove pesmi in dueti. 2216 efe • aH. - sa rintate Uet in Naslov se izve 2206 lP.laftfaii>a|idft.l5i st z nekaj premoženjem v večjo, dobro založeno trgovino z zelo veHkim prometom. Eventualno bi se sprejel kot voditelj trgovine, ako bi mogel vložiti primerno kavcijo. Ponudbe na „Zlata JtoM* peste restante, »Jakl|ana. 2214 Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da je kavarniški vrt 4« JrtiNMie kavaru zopet odprt Za obilen obisk se vljudno priporoča Karel Polajnar, 2208 kavarnar. na Jurčičevem trgu 3 se odda z opravo vre) najem popolno nadomestilo aa jabolka in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta razpošilja proti povzetju t F. not £ H. bi &Mz firait«, V anralata tO. Cenike in navodilo na zahtevo zastonj! — r Pazi te na c. kr. orla moje tvrdke! 2160 Nikdar več! ne premenjam mila, odkar rabim (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann A Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 Več se -izve v „Narodni tiskarni.« c iUslSj p-faScc, fzotiine ljutić in $>zixicc, čcvtjc, Macz in vaj diuyc po-•\ tte&civt* priporoča .\ /. 5. §lia sredstroikov. Prospekte in pojasnila daje z? Kranjsko: 4845 J. Kosom. Ljubljana, rjiJ8B Krakovski nasip st. 22. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno iine dal* 1774 Kuč aw|Mlie 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. 3šce se za tobro itočo restavracije v zelo prometnem mestu 2196 Pogoji zelo ugodni, na zahtevan je se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zel j lep in velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. — Natančna pojasnila daje Ivan Bajielj v Ljubljani, Marije Terezije cesta itev. 11 (Kolizej} ustmeno ali pismeno. ao ediaa zaloea za celi Kran^te a K 31*70 prosto postaja Ribnica. Jos. Arko, instalater za antin ii vodovode. ila l kr. II. državni (Strossmayerjeva ulica itev. 1) se bedo sprejemati učenci, ki hočejo v bodočem šolskem letu 1910/11 stopiti v prvi razredi v nedeljo, dne 3. julija od 8. do 12. ure dopoldne. Spremljani od roditeljev ali njih namestnikov, naj se zglase pri grm-nazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom in Šolskim izpričevalo m, ki mora obsegati rede iz krščanskega nauka, slovenskega in nemškega jezika in računstva. ▼sprafanusa izkušnje aa prično ▼ ponedeljek, ene 4. Julija in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. 2209 Ravnateljstvo. C. kr. avstrijske ^fjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. im anmamjam 1910« Lfnro ss L|ssl|aae Oaz* **L| Vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbif, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7-na zjutrsj. Osebni vlak v smeri: Gronaplje, Št. Janž, Rsdolfovo, Straia Toplice. Kočevje. •"ta dopoiens« Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Oiovee, Dunaj j. k., Line, Prago, Draždane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. »40 SepeMfte. Osebni vlak v smeri! Trste, lesenice, Troti, Beljak, Celovec, Gorica, Trst •*aa pppoMss. Osehni slak v smeri: Grosuplje. Rudolfovo, St Janž, Strsža-Toplice, Kočevje« iss. Osebni vlak v smeri: Triič, Trmi, Beljak, Gorica, Trst, 8?ea »-ta ntce« Osebai vlak v smeri: Iriič, s zvezo na brzovlak v Beljak, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-Monakovo, Inomost, Frankobrod, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Grosuplje vlak v smeri: Govsra, Trat, Celovec. r>Oa zjutraj: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draldar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta Trtica. a-aa zjutraj: Osebni vUk iz Kočevja, Ru* dolfovega, Grosupljs, St Janža. ihSO dopotone: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak ir Dunaja, z. k., Celovca, Vlisiagena, Dus-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda Monakovega, Sol n ograda, lnomosta. Badgasteina. Beljaka. a-aa popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straše-Topne, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža. ai7 popoMso: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice. Trsta, Jesenic. Tržiča •-aa zvooor: Osehni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage. Unca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Badgasteina, Beljaka. Dunaja j. k. a-ia avsosrt Osebni vlak ta Beljaka, Trbiž* Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Trtica. a-07 zvsssrs Osebna vlak a Kocev'«, Strmf e TopHc, Rudolfovega, Grosuplja. St Janža, tr** ponools Osebni vlak s Trbiža. Ceiovc? Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. ajuaaji Mesasec is Kašmira •soi Mesanec iz Kasanika, n Meianec ts Kamnika. lO-aa ps esols Mesanec is Kamnika le 6t nedeljah in praaidkia. C kr. a^vss-istenlikt ravsatsljstvs v Tr / t 00 40 3561 FU 6XW 15 6375 3 12 B...+++^