Zatočišče za mlade aktiviste
V prejšnji številki Dogovorov smo objavili pogovor z Dragom Košmrljem enem od dveh avtorjev knjige Hiša Za Gradom št. 1. Napovedali smo pogovor z avtorico drugega dela knjige Živo Kraigher (ne Vito Kraigher, kot smo pomotoma zapisali in za kar se tovarišici Kraigher opravičujemo). Namesto pogo-vora pa nam je Živa Kraigher poslala uvod, ki ga je napisala k svojemu delu knjige Za Gradom št. 1, in ga zaradi dolžine objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Slovenska mladinska revija Mladina je objavila 15. oktobra 1949 naslednje poročilo: »Za Gra-dom št. 1 je bila v četrtek dne 13. oktobra t. 1. odkrita spominska plošča na hiši, kjer se je od leta 1941 do konca maja 1942 sestajal ljubljanski okrožni komite SKOJ, ki je v najtežjih dneh zgodovine naših narodov pod vodstvom ko-munistične partije mobiliziral vso napredno mladino Ljubljane za borbo proti okupatorju in doma-čim izdajalcem...«
Z nekaterih sektorjev je delova-nje ljubljanske mladine v tem ob-dobju zgodovinsko že več ali manj obdelano. Doslej pa ni bilo še nikjer objavljeno samo delova-nje Okrožnega komiteja SKOJ za Ljubljano, ki je predstavljal v tem obdobju poleg vodstva Mladin-ske Osvobodilne fronte, glavno gibalno silo. Vodil in usmerjal je preko rajonskih in kvartnih ko-mitejev SKOJ tja do uličnih sko-jevskih aktivov in preko skojev-skih komitejev in aktivov posa-meznih sektorjev - študentsko, srednješolsko, delavsko in vajeni-ško ter športno mladino - mno-žični mladinski polet, ki je že od marčevskih dni 1941 naraščal z neverjetno silovitostjo. »Mladina je bila duša ,gibanja', je izjavil Vlado Krivic v TV oddaji »Ko se korenin zavemo« posvečeno Ljubljani. Žal, kaj več kot to pa ta oddaja o ljubljanski mladini ni spregovorila.
Večina članov Okrožnega ko-riiiteja SKOJ, ki so se sestajali od decembra 1941 do maja 1942 (pet mesecev na istem mestu!) v sobici Za Gradom 1, je mrtva. Bili so ubiti že v letih 1942 in 1943. Dolga leta čutim velik dolg do njih. In ko oživljamo delovanje mladih v nekdanji Rutarjevi hiši tako pred kot med vojno, sem skušala pove-zati v tem prispevku svoje spomi-ne z ohranjenimi dokumenti in z že objavljenimi ter nekaterimi še ne objavljenimi prispevki ter tako prikazati vsaj okvirno delovanje ljubJjanskega komiteja SKOJ in s tem okvirno prikazati delovanje vse ljubljanske mladine. Sprego-vorila sem tudi o mrtvih, ki mi niso bili samo sodelavci in tovari-ši, temveč pravi prijatelji. Sprego-vorila sem o naših medsebojnih odnosih in s tem y zvezi o načinu našega dela; torej ne samo o tem kaj smo delali, ampak tudi kako smo izvrševali vse zadane naloge.
Sestajanje Okrožnega komiteja SKOJ v sobi na dvorišču hiše Za Gradom 1 nima nikakršne zveze z delovanjem tako imenovanega »zagrajskega kolektiva« študen-tov, ki je pred vojno tako vse-stransko napredno deloval, sicer pa živel v glavni stavbi. Bilo je zgolj naključje, da smo se vsi zna-šli pod okriljem iste hiše. »Zagraj-ski kolektiv« se je že razhajal, ko se je v prizidku te hiše začela se-stajati nova mlada generacija. Prebivalci Rutarjeve hiše so pri-hajanje in odhajanje mladih mir-no sprejeli brez vsakih pridržkov in pripomb, da o kakršnemkoli izdajstu sploh ne govorim. In ven-dar je bilo na dvorišču hiše Za Gradom 1 živahno celih šest me-secev. Res je, skrbeli smo za naj-strožjo konspiracijo, toda sestaja-li smo se v sobici stisnjeni med dvema stanovanjema s tankimi stenami, in v njo se je prišlo na-ravnost z dvorišča, ki je bilo, če-prav dvignjeno in obdano z vr-tom, pozimi popolnoma odprto proti cesti Za Gradom. Naj smo še tako pazili, prihajanja in odhaja-nja nismo mogli prikriti stanoval-cem, zlasti ne družini Smole, ki je z maihnimi otroki stanovala po-leg. Ce bi bil katerikoli sestanek izdan, ne bi nosili posledic samo prisotni, ampak vsa hiša. Vendar se to ni zgodilo.
Ne smemo pozabiti, da je bilo to obdobje velikega poleta Osvobo-dilne fronte, obdobje »države v državi«, pa tudi obdobje obsežnih in dolgotrajnih racij in aretacij, obdobje, ko so okupatorji obdali Ljubljano z žico in obdobje prve-ga streljanja talcev v Ljubljani. Toda mladi nismo bili pri svojem delu v Rutarjevi hiši prav nič ovi-rani. Tudi to dokazuje vso širino gibanja Osvobodilne fronte.
V prispevku sem se skušala do-takniti najbolj bistvenih nalog in problemov, ki jih je moral reševa-ti ljubljanski okrožni komite SKOJ. Poudarjam, prispevek je zgolj informativen. Nisem razi-skovala, kar še ni raziskano. Ob tem so se pa razkrile tudi mnoge bele lise, ki doslej sploh še niso raziskane. Zato mislim, da bo vse-bina prispevka lahko marsikatero občinsko zgodovinsko komisijo opomnila na posamezne proble-me, ki sem jih tu le nakazala ozi-roma vprašanja le odprla, ki jim pa v dosedanji raziskavi morda niso posveqale dovolj pozornosti in jih tako spodbudila k še globje-
mu proučevanju le-teh na njiho-vih območjih.
Ohranjeni dokumenti so mi oži-vili marsikateri spomin. Morda sem se nekoliko preveč poslužila direktnega citiranja le-teh, h če-mur so me pa prisilili dokumenti sami. Ko sem jih sedaj prebirala tako stmjeno in se poglabljala va-nje, me je pritegnilo predvsem kratko, jedrnato ter zelo jasno izražanje, pritegnil me je jezik, ki je bil vsem razumljiv in še neo-bremenjen z nenehno ponavljajo-čo se politično frazeologijo, na-sprotno, ponekod je bil prav so-čen. Namenoma sem hotela da-našnjim mladim predočiti prav to neposrednost in enostavnost ta-kratnih navodil, pozivov, komu-nikejev in poročil, ki so bila v ne-posredni zvezi z našim delova-njem.
In končno, želela sem prikazati tudi to, kako je bila mladina pri-tegnjena v središče vsega elikega zgodovinskega dogajanja - o ka-kem njenem stranskem tiru sploh ni bilo govora. Enakopravno je nosila vso težo revolucije. Na to dejstvo se v današnjem zgodovi-nopisju o NOB pogosto pozablja.
Prispevek sta pregledali Lidija Šentjurc in Mira Svetina-Vlasta. Njune dragocene pripombe so pripomogle, da sem nekatere po-stavke še poglobila in še bolj po-jasnila. Obenem se iskreno zahva-Ijujem.
V  prvem delu opisujem kaj je Okrožni komite SKOJ za Ljublja-no delal v letih 1941 in 1942.
Naslovi poglavij:
1. Odhov v ilegalo (opisujem za-kaj sem se nastanila v sobici Kat-je Džanga v hiši Za Gradom 1 in zakaj smo prav pri njej lahko ime-F li 5 mesecev sestanke).
2.  Sestav Ijubljanskega okrož-nega komiteja SKOJ.
3. Naloge OK SKOJ.
4. Plebiscitne akcije.
5. Odhod v partizane.
6.  Boj proti sovražni propagan-di in domačim lzdajalcem.
V  drugem delu govorim- o živ-ljenju in smrti članov Okrožnega komiteja SKOJ za Ljubljano in še nekaterih drugih aktivistov, ki so se v tem času zatekali v sobico Katje Džange v prizidku hiše Za Gradom 1.
Naslovi poglavij:
1.    Darko   Marušič   (narodni heroj).
2.  Jože Boben, Franci in Maks Prijatelj.
3. Dušan Drolc.
4. Pepe Zbrnada.
5. Francka Hercogova - Žvrgo-lišče, Ivan Rob.
P. s.:
Glavno zaslugo, da je knjiga Hiša Za Gradom št. 1 sploh nastala ima Zgodovinska komisija krajevne skupnosti Prule. Brez pobude že po-kojnega Huga Skale, Sonje Lapajne in Milene Žigon, ki je skrbela tudi za vso organizacijsko stran nastajanja, knjige ne bi bilo.
Živa Kraigher