INMMMMMfc#
Kmam&m
>♦♦♦♦♦ M«X
< »;v
; ^
«	£s&
üÉyiÉ!ÎÉ

»liÉlM» **S,
Izdaja Tovarna emajlirane pohode vsako drago soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorili urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 207. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi Člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju
LETO VIL — ŠTEV. 22 Celje, 9. novembra 1963
Spremenjeno težišče v predlogu novega
plana za leto 1964
Prav te dni je zvezni zavod za gospodarsko planiranje poslal Zvezni skupščini in ZIS v razpravo •sautek družbenega plana Jugoslavije za leto 1964. V osnutku je poudarjena tedenca, da bi gospodarska politika v letu 1964 — torej v prvem letu bodočega sedemletnega plana — zagotovila skladen in hiter gospodarski razvoj s tem, da bi še nadalje spodbujala vse pozitivne težnje, ki so se izkristalizirale v tekočem letu. Osnutek plana predvideva povečanje celotne proizvodnje v prihodnjem letu za 10 do 11 %, v samem družbenem sektorju pa za 12 %. V osnut ku je nadalje nakazano, da obstajajo še znatne rezerve, ki bodo — izkoriščene — pomagale doseči v letu 1964 še večje uspehe. V industrijski proizvodnji je predvideno povečanje za okrog 11 %, dočim naj bi produktivnost dela porasla za 8 %. Nadaljnji splošni podatki so še, da naj bi se število zaposlenih v gospodarstvu v prihodnjem letu povečalo za 4,2 %, povprečni osebni dohodki v gospodarstvu zaposleni h pa naj bi se povečali za 7 %. Osnutek zveznega družbenega plana nakazuje, da bodo delovne organizacije morale posvetiti mnogo pozornosti tudi izboljšanju izvo-za, da bi se v letu 1964 lahko nadalj evalo pospešeno vključevanje v mednarodno menjavo. Izvoz industrijskih izdelkov naj bi narasel za 10 %.
naročenih količin pa bi vskladi-ščili. Viške bi uporabili za dopolnitev naročil, ker se s sedanjim načinom negospodarnost še ‘poveča spričo dejstva, da je treba pogosto za izvoz razpisati še dodatno proizvodnjo za dopolnitev naročila zaradi izmečkov pri prvi izdelavi. Prednost takega načina proizvodnje za izvoz bi bila predvsem v znižanju stroškov proizvodnje in odpravi motenj v proizvodnji. Tudi planiranje proizvodnje bi bilo s tem olajšano in točnejše. Viške pa bi lahko ponudili v prodajo s takojšnjo dobavo.
V okviru zmanjšanega proizvodnega plana emajlirane posode moramo torej proizvajati artikle, ki so rentabilni, serije pa moramo podaljšati. Obrtniški način proizvodnje posode predvsem za izvoz (kratke serije in celo komadna proizvodnja) zelo 'slabo izkorišča proizvodne ka-
TAKO OSNUTEK ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA. KAKŠNA PA JE SITUACIJA V POGLEDU PLANIRANJA ZA LETO 1964 PRI NAS V PODJETJU IN KAKO BOMO MOŽNOSTI IN POTREBE VSKLADILI Z DOLOČILI OSNUTKA ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA?
V tekočem letu smo prišli do spoznanja, da moramo nujno spremeniti način planiranja v pogledu asortimenta v nekaterih proizvodnih skupinah, če hočemo podjetju zagotoviti normalen razvoj in napredek. Količinski plan naj bi bil sestavljen tako, da bo dal v okviru proizvodnih možnosti in potreb tržišča največji možen finančni učinek: dohodek podjetja in sklade podjetja. Smatramo, da ni toliko važna količina proizvodov kot višina dohodka v proizvedenih količinah.
Da bi dosegli tak učinek, moramo pri sestavi plana nujno upoštevati:
—	proizvodne možnosti podjetja
—	potrebe tržišča in
—	rentabilnost artiklov.
Če ugotavljamo, da nas od bodočega planskega obdobja ločita samo še dva meseca, moramo z razpravami, katerih rezultat bo osvojitev dokončnega proizvodnega plana za leto 1964, pohiteti. Vsem sektorjem in oddelkom ter vsem proizvodnim ekonomskim enotam je bil osnutek proizvodnega plana že dostavljen v pregled.
Predlog količinskega plana je zastavljen na 25.685 ton, ali za 51 % več od letošnjega količinskega plana. Ta, v odstotkih izražen skok, je izredno velik, zato moramo takoj narediti tudi vrednostno primerjavo. Vrednostni proizvodni plan za leto 1963 je od letošnjega višji za 13%. Na prvi pogled bi prišli mogoče do nepravilnega zaključka, da Obstaja med količinskim in vrednostnim proizvodnim planom prevelik razkorak v primerjavi z letom 1963. Do teh razlik pa je prišlo zigalj zaradi tega, ker predvideva osnutek plana pospešen razvoj tistih proizvodnih skupin, katerih vrednost je na 1 tono proizvoda nižja od tistih, ki so bile v preteklih planskih Obdobjih forsirane. Posebno važna pa je pri tem še ugotovitev, da dajejo v osnutku proizvodnega plana forsirane grupe na enega zaposlenega veliko več dohodka. Poiskati moramo namreč vse možnosti za preusmeritev proizvodnje od sedanjega nerentabilnega asortimenta na rentabilne proizvodnje. To načelo je potrebno osvojiti brez sentimentalnosti. Vsi moramo razumeti sedanjo situacijo v podjetju, ko ne ustvarjamo dovolj sredstev niti za pokritje obveznosti iz pogodb, kaj šele za nove investicije.
Za skupino emajlirane posode postavlja predlog plana zmanjšanje proizvodnje. Znižanje plana je upravičeno, ker je bila skupina emajlirane posode kot celota dosedaj vsako leto nerentabilna zaradi plafoniranih cen in visokega zveznega prometnega davka. Problem za sebe v grupi emajlirane posode pred-
stavlja izvoz gladke in dekor posode. Dosedanji način proizvodnje emajlirane posode za izvoz je absolutno nerentabilen in je nujno misliti na drugačno strukturo izvoza. Že v začetku tekočega leta je organizacijski oddelek nakazal probleme in predloge za izboljšanje proizvodnje in finančnega rezultata izvoza. Kratke in celo komadne serije za izvoz prekinjajo proizvodni proces v celoti in proizvodnjo za tuzamstvo v taki meri, da bi v skupini emajlirane posode lahko dosegli do 20% boljši rezultat — tako količinski in finančni — če bi izvoz v sedanji proizvodni strukturi ali odpadel ali pa omogočal optimalne serije. K reševanju tega problema je potrebno pristopiti takoj in najti najboljšo možno proizvodno in finančno rešitev. Iz sestavka organizacijskega oddelka povzemamo, da bi pomanjkljivost, ki nastane pri nerentabilni proizvodnji emajlirane posode za izvoz, lahko odpravili tako, da bi prešli na serijsko izdelavo z optimalno gospodarsko količino. Tako bi sicer nastali viški, ki vežejo obratna sredstva, preprečili pa bi s tem vsaj proizvodno izgubo. Viške, tj. količine iznad
(nadaljevanje na 2. strani)
Neizvršeni sklepi
Upravni odbor je na zadnji seji izvršil pregled neizvršenih ali deloma izvršenih sklepov od začetka njegove mandatne dobe. Ugotovil je, da je precej sklepov, ki jih strokovne službe niso še izvršile. Tako ni še izvršen sklep o spremembah delovnih mest administratorjev, o katerih je razpravljal tudi odbor za splošno politiko delitve osebnih dohodkov. Ta je naročil kadrovski službi, naj mu preskrbi opise delovnih mest administratorjev v določenem roku, ki ni bil kratek, vendar teh opisov še do danes ni prejel.
Sklenjeno je bilo tudi, naj KSS poskrbi za izdelavo osnutka poslovnika komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Čeprav je bil ta sklep na upravnem odboru sprejet že dne
3.	6. 1953. upravni odbor še do
sedaj ni prejel tega osnutka.
Ta osnutek bi morala proučiti tudi centralna komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki je baje že to storila.
Dne 18. 6. 1963 je upravni od-
Naš sistem delitve OD ima slabosti
KO SE PRIPRAVLJAMO NA SKRAJŠANI DELOVNI CAS IN IŠČEMO VSE REZERVE, DA BI V KRAJŠEM ČASU ENAKO ALI CELO VEC NAREDILI KOT SEDAJ, NE MOREMO MIMO NAŠEGA SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV. ČEPRAV JE TO SAMO SISTEM, IMA LAHKO VAŽNEJŠO VLOGO KOT NOV STROJ ALI DODATNA INVESTICIJA.
Nestimulativni sistem se občutno pozna pri odstotku slabe kvalitete, pri malomarnem ravnanju s stroji in napravami, pri neracionalnem trošenju materiala in energije, itd. Marsikdo, ki z odprtimi očmi gleda, kako pri nas delamo, vidi, da ima naše podjetje večje stroške kot bi jih lahko imelo, samo če bi ljudje imeli takšen odnos do dela in podjetja kot do svoje lastnine. Tega pa pri nas manjka. Veliko vlogo ima pri takem stanju prav sistem delitve OD. Ne stimu-lira dovolj tistih, ki delajo skrbno in ekonomično, ne stimulira dovolj tistih, ki se trudijo za kvaliteto (še vedno je važnejše, da več narediš kot pa da kvalitetno narediš), niso prizadeti niti tisti, ki malomarno ravnajo z orodjem in napravami. Lahko rečemo, da ne pride dovolj do izraza korist ali škoda, ki jo nekdo stori za podjetje.
Pri nas je danes osnova za delitev OD analitična ocena delovnih mest in norme. Lahko pa rečemo, da je analitična ocena na mnogih mestih tako šibka, da jo uporabljamo samo še zato, ker nimamo druge, boljše. Obračunske postavke, dobljene po analitični oceni, niso med sabo v istem razmerju, kot je teža različnih delovnih mest. To je eno, kar destimulativno deluje na voljo zaposlenih. Druga stvar so norme. Mnoge so bile postavljene pred letom 1950. Koliko so realne, najbolje vedo vsi tisti, ki delajo po normah. Ni tako nevarno to, če so prenizke, nevarnejše je to, da je nekatere lažje presegati kot druge. Tudi to ne more roditi zadovoljstva pri ljudeh, (nadaljevanje na 2. strani)
bor sklenil, da se prouči možnost prestavitve kopirnice, da bi se prostor, kjer se sedaj nahaja ko-pirnica, uporabil v koristnejše svrhe. Sektor ekonomike doslej še ni našel rešitve za prestavitev kopirnice na drugo mesto.
Po sklepu upravnega odbora z dne 1. 7. 1963 bi se moral podrobno proučiti predlog za odpravo malih serij v emajlirnici in to iz vidika rentabilnejše proizvodnje. S tem v zvezi je treba pripraviti tudi tehnično dokumentacijo. Upravni odbor je postavil rok dveh mesecev, ki je potekel dne 1. 9. 1963, vendar pa tehnični sektor doslej ni predložil materiala upravnemu odboru. Nedvomno je, da tu nastopajo težave, vendar je treba to vprašanje rešiti čimprej, če je to v interesu za višjo storilnost dela kot je nakazano v predlogu, ki so ga dostavili upravnemu odboru nekateri strokovni delavci.
Zelo aktualno je vprašanje osnutka pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje. O osnutku razpravljajo delavski sveti ekonomskih enot in sindikalna organizacija. Ti naj dajo v najkrajšem času svoje pripombe, če pa teh ni (prav gotovo pa so!), mora o dokončnem osnutku sklepati odbor za stanovanjske zadeve. KSS, ki je izdelala prvotni osnutek, pa mora na podlagi pripomb in gradiva, ki ga ima na razpolago, sestaviti osnutek tega pravilnika in ga predložiti upravnemu odboru, preden bo o njem dokončno sklepala skupšična.
©
Spremenjeno težišče y predlogu novega plana za leto 1963
(Nadaljevanje s 1. strani)
pacitete in modno podražuje proizvodnjo. Nujno je, da v isplošni akciji za povečanje dohodka podjetja in v pripravah za 42-u mi delovnik rešimo ta problem s preusmeritvijo izvoza:
#	v daljše serije gladke in dekor posode in
•	v povečanje izvoza pocinkane posode.
V	kolikor pa bo prevladovalo mnenje, da se moramo razvijati tudi v grupi emajlirane posode, tako za tuzemstvo kot za izvoz, pa moramo še posebej paziti na rentabilnost artiklov in proizvajati samo rentalbilne. Plansko-analitski oddelek je sestavil seznam vseh rentabilnih in nerentabilnih artiklov, iki naj bi bil obvezna osnova za proizvodnjo in prodajo. S takim ukrepom Ibi dosegli, da bi v letu 1964 postala grupa emajlirane poosde rentabilna — pa čeprav minimalno. To pa bi bila tudi prva trdna osnova za omogočenje prehoda na 42-urni delovnik.
Nakazano preusmeritev izvoza v pocinkano posodo upošteva tudi predlog plana s tem, da predlaga znatno povečanje proizvodnje v skupini druge posode. Predvideno zinižanje zveznega prometnega davka na pocinkano posodo govori v prid predloga. Smatramo pa, da tudi s povišanim planom proizvodnje pocinkane posode še niso izkoriščene vse možnosti EE 4. S kombinacijo rentabilnosti .in proizvodnih kapacitet bo potrebno najti ustrezno rešitev.
V	zvezi is količinskim zmanjšanjem plana emajlirane posode je nujno proučiti možnost povečanja proizvodnje sanitarnih artiklov. Pravilno bi bilo. da 'za leto 1964 najavljeno pospešitev stanovanjske izgradnje v zveznem merilu upoštevamo in se s pravilnim planiranjem sanitarnih artiklov vključimo v ta proces. Proučiti moramo možnost, da se z zmanjšanjem plana emajlirane posode sproščene kapacitete v EE 1 po možnosti izkoristijo za povečano proizvodnjo sanitarij, isaj so posebno pri kopalnih kadeh prodajne možnosti skoraj neomejene.
Predlog plana za proizvodnjo kovinske embalaže predvideva za ca. 10% večjo proizvodnjo kot v tekočem letu. Z upoštevanjem zvišanja cene velikim jeklenkam in 40 litrskim kantam za smeti je malenkostno zvišanje plana utemeljeno.
Z ozirom na dejstvo, da je dobava .novih strojnih kapacitet za EE 3 predvidena, je potrebno skrbno proučiti možnost povečanja proizvodnje odpresikov. Za letošnje leto predvidevamo, da bo plan odpreskov prekoračen za 20 do 30%. četudi je proizvodnja zaradi iztrošenosti strojnih kapacitet v kritičnem položaju. Vso pozornost in vsa prizadevanja moramo usmeriti v čimprejšnjo nabavo strojev in s tem zagotoviti možnost povečanja proizvodnje. Proučiti pa je potrebno .tudi možnost, če je na strojnih kapacitetah EE 1 možno izdelovati odpreske in katere. Spričo rentabilnosti cele skupiine odpreskov je forsiranje v to smer upravičeno in pravilno.
Iz elaborata za povečanje kapacitet v EE 3 povzamemo, da bodo potrebe na tuzemskem trgu znašale v letu 1964 pri od-preskih za avtomobile ca. 2000 ton in za kolesa 2100 ton. Za leto 1970 pa je potreba po odpreskih za avtomobile in kolesa predvidena na ca. 7200 ton. Že iz teh podatkov je razvidno, da je predviden izreden .porast proizvodnje slovenske industrije motornih vozil. Naše podjetje .mora sedaj zaradi pomanjkanja kapacitet in zaradi iztrošenosti obstoječih odklanjati osvajanje novih odpreskov za različna podjetja v Sloveniji in v ostalih republikah. V tej grupi proizvodnje so na vidiku velike možnosti,
ki jih moramo upoštevati vsaj sedaj in v bližnji prihodnosti, če smo jih dasedaj .zanemarjali.
Visoka rentabilnost proizvodnje radiatorjev in možnost plas-maina na trgu mam narekuje, da to ugodnost izkoristimo v največji meri. Predlog plana proizvodnje naprav ,za gretje predvideva zato znatno povečanje proizvodnega plana. Investicije v to smer je potrebno zagotoviti čim-prej. Iz analize itržiščne službe je razvidno, da bo v letu 1964 znašala potreba po radiatorjih na teritoriju Jugoslavije 22.000 ton. Če bi bile vse jugoslovanske kapacitete za proizvodnjo radiatorjev ¡izkoriščene 80%, bi znašal primaiujkljaj radiatorjev 8600 ton. Iz tega je zaključiti, da še dolgo ne bomo mogli proizva-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Še eno neurejeno stvar imamo; to je režija. Dogajalo se je, da je nekdo delal po normi 7 ur. ostalo po režiji, a pri poenterki si je dal vpisati 5 ur po normi, ostalo po režiji. Taiko je dobil zidaj za teh 3 ur norme plačano to, kar je delal 7 ur. več režije mu je pa prineslo dodatni dohodek. Presežek norme se je tako povečal in to je bilo v prid vsem vodilnim, ki so plačani od odstotka preseganja norme. Ker tudi tu ni enakih pogojev za vse zaposlene, se ne smemo čuditi, zakaj se ljudje ne trudijo za bolj ekonomično poslovali je.
Naš sistem delitve OD nima pravega ravnotežja za kvaliteto. Vodilni delavci so odgovorni za odstotek sekunde. Danes je še tako, da se jim bolj splača hitreje delati, pu čeprav z več sekunde, samo da bolj presegajo normo. To, da je odstotek preseganja norme višji, jim več prinese, .kot pa ji.m prinese nižji odstotek sekunde. Ce bi analizirali, koliko izgube ima podjetje zaradi slabše kvalitete izdelkov, hi videli, kako šibek je naš .sistem delitve OD. Sploh ni prav. da že OD direktnih proizvajalcev niso odvisni v prvi vrsti od kvalitetno opravljenega dela in od ekonomičnosti dola.
Ena od slabosti je tudi ta, 'da prihranka na materialu ne čuti
Zamisel, da pristopimo k temu načinu, da dobimo čim sodobnejše estetske oblike gospodinjske posode, je 'bila rojena v začetku letošnjega leta na posvetovanju industrijskih oblikovalcev
jati toliko radiatorjev, kolikor bi jih lahko prodali, za.to je jasno, 'da moramo forsiraiti proizvodnjo radiatorjev posebno še zato, ker proizvodnja litih radiatorjev upada. Ne .smemo pa se zapirati glede prodaje samo na slovenski trg, kjer prodamo 65 % proizvodnje, temveč moramo postopoma osvajati tržišče tudi v ostalih republikah, saj Smo do sedaj prodali v Šibijo samo 10 %, v Hrvatsko 12%, v BiH 8% in v Makedonijo 5 % naše proizvodnje radiatorjev. Po podatkih komerciale smo mogli doslej zadostiti naročilom samo 50% in so zaito bili naročniki prisiljeni iskati druge proizvajalce radiatorjev.
Skupina alu-izdelkov (alu-po-soda in lonci »econom«) in sku-
takoj tisti, ki je ta prihranek .naredil. Na drugi .strani pa ni na nič slabšem položaju tisti, ki je neracionalno trošil material. Na koncu jc tako, da mora prvi kriti del škode drugega, drugi pa pri sita vi skodelico k prihranku prvega.
Za umske delavce tudi nimamo pravih meril. Analitična ocena, ki ni najboljša, ni pravo merilo za delo, ki iga prispevajo umski delavci. Danes je vsa osma ekonomska enota direktno odvisna od realizacije. Če so pa ljudje na ra.znih delovnih mestih dovolj kvalitetno in koristno opravljali svoje delo — za to nimamo meril. Kdo potem upa trditi, da .so razmerja med OD umskih delavcev v istem razmerju kot delo, ki ga prispevajo k skupnemu rezultatu.
Če imajo ¡nekateri občutek, da imajo pravico do takih OD zato, ker so v delovnem razmerju in ker zasedajo določena delovna mesta, se nami ni treba čuditi. Slabosti v .sistemu delitve OD so take, da človek izgubi občutek, da so OD rezultat našega dela. Za celo podjetje je masa denarja, ki gre za OD, res rezultat našega .dela, samo delitev znotra j podjetja ni dovolj urejena. In v tej neurejenosti je velika rezerva za boljše odnose v podjetju in za reintalbilnejše poslovanje.
Ni dovolj probleme samo na-
našega okraja, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Celje v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov uporabnih
(Nadaljevanje na 4. strani)
pi.na sokovnikov je v celoti nerentabilna. Povpraševanje po teh izdelkih pa je veliko. Predlagamo, da podjetje za »econom« lonce in sokovnike maksimira maloprodajne cene. V okviru maksimiranih maloprodajnih cen pa moramo določiti naše prodajne cene tako. da bodo artikli postali rentabilni. Ta predlog je bil postavljen že nekolikokrat, vendar ni bilo storjeno ničesar. Z dopuščam jem, da se problemi razvijajo stihijsko im nekontrolirano, .delamo sami .sebi slabo uslugo.
Zmanjšanje plana proizvodnje emajlirane posode moramo vsaj delno nadomestiti z večjo količino emajliranih uslug, ki so za podjetje izredno pomembni za nadaljnji razvoj, ker v bližini in
kazati, prav tako važno je, kaj bomo storili, da slabosti odpravimo. Nakazane slabosti nam bodo v opozorilo, kje moramo naš sistem dopolniti. Bo pa pri tem delu mnogo težav? To pa zato, ker sistem deliltve OD mi ta.ka stvar, da bi jo lahko uzakonili samo s pravilnikom,- Sistem delitve OD je tesno povezan z organizacijo v podjetju in se ji mora prilagoditi, sicer ostane le na papirju. Takoj moramo omeniti, da bo marsikatera slabost suma po sebi odpravljena, ko bomo imeli boljšo organizacijo — obračunske enote. V'saka obračunska enota bo zajemala manjšo skupimo ljudi in tu bo koristno delo vsakega posameznika takoj prišlo do izraza v višini njegovih OD. Vsaka obračunska enota bo imela na eni sitrani vse stroške, (amortizacija, material, energija, pomožni .material, itd.), ma drugi strani pa realizacijo svojih polizdelkov ali izdelkov, ki jih bodo obračunali po planskih cenah. Ko bo obračunska enota iz svoje realizacije pokrila vse ¡stroške, bo preostali del predstavljal njen dohodek. Od tega bo določen odstotek šel za podjetje, ostalo pa za OD obračunske enote. Ker bodo planske cene .z različno kvaliteto različne, bo vsak posameznik zainteresiran — ne samo na večji količini. temveč tudi na kvaliteti.
Obračunska enota bo lahko večala svoj dohodek na tri načine:
—	da bo več proizvedla;
—	da bo ceneje (zmanjšani stroški) delala;
—	da (bo delala kvalitetno.
Pričakujemo lahko, da 'bomo
ob novi organizaciji .povečali dohodek vsaj za 25 % in vzpored.no s tem ibodo lahko upravičeno porasli naši OD.
Nova organizacija se ne da izvesti čez noč. Treba je prej marsikaj pripraviti: narediti potrebne kalkulacije; izdelati planske cene; prirediti računovodstvo in še veliko drugega. Pred kratkim je UO sklenil, da odgovorni ljudje začno z intenzivnimi pripravami za prehod na obračun po ekonomskih enotah. Ker so pa EE še prevelike, da bi lahko delo vsakega zaposlenega vidmo prišlo do izraza, bo prehod na obračunske enote ekonomska .in tudi ¡politična nujnost, saj bo šele takrat postal delavec pravi upravljalec.
Iz vsega tega vidimo, da je sistem delitve OD odvisen od obstoječe organizacije v podjetju. Naš sedanji sistem ima svoje slabosti, a ne bi ¡bilo prav, če ‘bi rešitve iskali samo v izboljšani organizaciji. Določene slabosti se bodo dale delno že prej odpraviti (popravki in izboljšave v pravilniku o delitvi čistega dohodka in delitvi OD), a kvalitetne spremembe lahko pričakujemo s prehodom na obračunske enote.	TI
izven ¡našega podjehja .gradijo nove kapacitete za emajliranje. Tu ne smemo več izgubljati časa in oklevati. Predlog proizvodnega plana zato predvideva izredno povečanje količine emajliranih uslug. Izražajo sicer pomisleke, da ne bo moč zagotoviti predvidenih količin. Če pa pomislimo, da smo v tej smeri dosegli že toliko, poskušajmo še naprej.
Postavitev nove peči za proizvodnjo frit je gospodarsko upravičena, ker prinašajo pri .nizkem število zaposlenih precejšen dohodek. Paziti moramo, da bodo sušilne naprave pravočasno gotove, prav tako pa tudi skladiščni prostori.
Vse nakazane preusmeritve proizvodnje so v okviru prodajnih možmosti. Analize o potrebah na tržišču namreč kažejo, da te potrebe še -vedno preraščajo okvir naših proizvodnih možnosti. Z nakazanimi predlogi za preusmeritev proizvodnje ne ho potrebno povečati delovno silo in v tej zvezi celotno maso osebnih ¡dohodkov — razen v zveznem družbenem planu predvidenega realnega porasta. Z izborom in kropljenjem rentabilnih skupin in artiklov pa se bo povečal dohodek, kar hi se pri končni delitvi pokazalo kot povečanje skladov podjetja. Podjetje izplačuje osebne dohodke in ustvarja sklade iz dohodka podjetja. Čim več je osebnih dohodkov, manj ostane za sklade. Rentabilnost pa merimo po razmerju med osebnimi dohodki in dohodkom podjetja. Manj je osebnih dohodkov v dohodku, rentabiilnejši je proizvod in več ostane za sklade podjetju. Boljši izibor artiklov v letošnjem letu je dohodek še povečal v primerjavi z lanskim letom, zato moramo v novem planskem obdobju 1964 še bolj dosledno delovati v tej smeri.
PM
Upravičena zahteva UO
Glede na ugotovitev, da prihajajo na upravni odbor razni predlogi, prošnje oziroma dopisi brez potrebnih utemeljitev, obrazložitev in strokovnega mnenja odgovornih služb, je .bil na seji dne 22. 10. 1963 sprejet sklep, da bo upravni odbor v bodoče zavračal vso dokumentacijo, ki ni ekonomsko in finančno komentirana, tehnično utemeljena in računsko precizirana. Vsak dokument morajo akceptirati vse odgovorne službe v podjetju, katere zadeva določen problem.
V hiši v Vodnikovi ulici bodo stanovanja
Upravni odbor oziroma skupščina podjetja sta sprejela sklep o nakupu hiše v Vodnikovi ulici na predlog izvoznega oddelka z namenom, da bi prostore v tej stavbi uporabili za pisarniške prostore izvoznega ali drugih oddelkov. Pisarniški prostori v upravnem poslopju so namreč prenatrpani, zato bi bila kupljena stavba v središča mesta primerna v te namene.
Ker pa je stanovanjski problem naših članov kolektiva izredno pereč, se je upravni odbor podjetja na seji dne 29. 10. 1963 odločil, da stanovanjske prostore v Vodnikovi 3 a da na razpolago odboru za stanovanjske zadeve.
S tem je problem pisarniških prostorov ostal odprt in je potrebno iskati novih rešitev.
Kaš sistem delitve OD ima slabosti
Veliko zanimanje oblikovalcev
Pred kratkim smo zasledili v »DELU« in »EMAJLIRCU« natečaj za oblikovanje emajliranih izdelkov za gospodinjstvo — predvsem kuhinjske posode, ki ga je razpisala naša tovarna v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Celje in Zvezo likovnih umetnikov uporabnih umetnosti.

©
Razvojno raziskovalni inštitut
Upravni odbor podjetja je sprejel na seji dne 28. 10. 1963 sklep o ustanovitvi razvojno raziskovalnega instituta podjetja. Predlog za registracijo tega instituta je že vložen pri Sekretariatu SRS za raziskovalno delo in visoko šolstvo v Ljubljani. Posebna komisija navedenega Sekretariata bo v kratkem pregledala prostore in opremo v podjetju in ugotovila, ali so zagotovljeni pogoji za ustanovitev.
Že dalj časa >se razpravlja v podjetju o potrebi ustanovitve posebnega znanstvenega zavoda — instituta, ki bi se naj bavil z raziskovalnim delom na področju emajlne tehnike, oblikovanja pločevine in podobnimi vprašanji. Za razvoj podjetja, (tehnični dvig proizvodnje, je potreben takšen institut, če hočemo, da bo podjetje lahko uspešno napredovalo. V zvezi z vprašanjem ustanovitve instituta so bile pooblaščene posamezne strokovne službe v podjetju ter postavljena tudi komisija z nalogo, da razišče inožnoisiti glede ustanovitve instituta. Vsa ta pripravljalna dela so tako daleč končana, da je upravni odbor podjetja na svoji seji dne 28. 10. 1063 že lahko sprejel sklep o ustanovitvi instituta. Pismeni predlog za registracijo in za dovoljenje o ustanovitvi instituta je ¡bil že vložen pri Sekretariatu SRS za raziskovalno delo in visoko šolstvo v Ljubljani, ki je pristojen izdati odločbo o ustanovitvi in delovanju instituta kot znanstvenega zavoda. Preidmo ibo ta Sekretariat izdal dokončno odločbo o ¡našem institutu, bo odredil posebno komisijo. ki bo pregledala prostore naših laboratorijev in opremo ter Ugotovila ali so vsi pogoji glede sredstev in kadrov za to, da se lahko ustanovi institut. Na podlagi mnenja te komisije bo Sekretariat SRS za raziskovalno delo z odločbo dovolil ustanovitev instituta in njegov vpiis v ¡register znanstvenih zavodov.
Pričakujemo, da bo ta komisija že prišla prihodnje dni v podjetje, da opravi svojo nalogo. Upamo, da ¡ne bo našla posebnih ovir ali pomanjkljivosti v podjetju tako, da bi nam bila odklonjena registracija instituta.
Kot temeljne naloge instituta bi bile predvsem naslednje:
I.	a) Iskanje surovin in tehnološkega postopka za izdelavo emajl.nih ,mas,
b)	tehnologija emajliranja.
c)	raziskava ema jlnih napak.
II.	a) iizbor pločevine za oblikovanje,
b)	izbor pločevine za emajliranje,
c)	tehnologija oblikovanja pločevine s študijem linijske proizvodnje in transporta.
III.	Osvajanje novih oblik izdelkov z vseh področij dejavnosti Tovarne emajlirane posode.
IV.	Raziskovanje problemov termotehnike.
V.	Zbiranje tehnične dokumentacije in študija te dokumentacije s področja emajlne in kovinske predelovalne industrije.
To bi bile naloge instituta zlasti v začetku, pozneje bi se pa lahko naloge odnosno delokrog instituta še razširil, če bi bili na razpolago kadri in sredstva.
Ustanovitelj instituta bi bilo podjetje. Kot ustanovitelj bi moralo podjetje dati institutu na razpolago potrebna sredstva — osnovna in obratna zlasti v začetku, pozneje bi si pa institut sam pridobival nadaljma sredstva. V (začetku bi institut moral delovati v sedanjih prostorih dokler hi se kasneje ne našli boljši prostori ali zgradili drugi primerni prostori. Institut bi imel za opravljanje svojih nalog na razpolago kemijski, metalo-grafski in metalurški laboratorij s potrebno opremo. Za opravljanje dela v institutu bi bili izločeni iz podjetja določeni kadri in sicer inženirji in tehniki kemijske, strojne, elekitro in metalurške stroke ter laboranti, risarji in ekonomisti.
Institut bi upravljali po načelih družbenega upravljanja kot samostojni zavod po istih načelih, kakor se upravljajo gospodarske organizacije. Tako bi institut imel poleg ravnatelja tudi svet instituta, ki bi ga sestavljali člani kolektiva do ene tretjine, dve tretjine ¡pa člani določeni odnosno izvoljeni od podjetja. Ker bi tudi za postavitev ravnatelja instituta moralo podjetje dati svoj pristanek, bi bilo s tem zajamčeno, da 'bo institut opravljal naloge, ki so mu postavljene s strani podjetja ter bo tako podjetje imelo tudi nadzor nad delovanjem instituta.
Prednosti tega zavoda — instituta bi bile v tem, da bi se lahko posebni strokovnjaki ločeno od nalog in dela v proizvodnji posvetili proučevanju perečih problemov glede viseh področij dela v podjetju ter delali s tem na raizvoju podjetja. Od podjetja bi dobivali točno določene naloge, ki bi jih morali izvršiti — ¡to je
dati strokovna mnenja in odločitve, na podlagi katerih bi na to podjetje uvajalo razne spremembe in izboljšave v proizvodnji in nasploh v poslovanju podjetja. V finančnem ¡pogledu je ugodnost v tem, da bi podjetje plačevalo izvršena dela institutu iz svojih materialnih .stroškov, institut sam bi s tem ustvarjal samostojne dohodke in jih razdeljeval na osebne dohodke in sklade. Institut kot znanstveni zavod je oproščen v glavnem obveznosti dajatev do skupnosti ter (bi odvisna ustvarjena sredstva tako lahko koristno uporabljali za razvoj instituta. Podjetje bi bilo delno razbremenjeno, zlasti sklad osebnih dohodkov, ker hi določeno število strokovnjakov bilo zaposleno v institutu in plačano iz sklada za osebne dohodke instituta.
Ustanovitev instituta bi pomenila nedvomno korak naprej v napredku našega podjetja. Obsežne naloge, ki jih nenehno postavlja pred nas naša proizvodnja, zahtevajo hitre in strokovne rešitve in k rešitvi teh nalog bo lahko institut največ prispeval. Računamo, da ne bo kakih posebnih ovir za dokončno ustanovitev, registracijo in delovanje instituta ter da bo institut že lahko pričel delati koncem ¡tekočega leta.	dr. Z.
PRETEKLO NEDELJO JE BILO PRI NAS POSVETOVANJE predsednikov društev Ljudske tehnike, ki delujejo v industrijskih podjetjih. Hkrati pa je bilo to tudi priprava za kongres, ki bo 8. decembra v Ljubljani.
Na posvetovanju so ugotovili, naj bi dejavnost društev Ljudske tehnike v industriji slonela predvsem na tehniški in vzgojni pomoči pri reševanju proizvodnih problemov podjetij, kjer društva delujejo.
Posvetovanja so se udeležili tudi vsi vodje krožkov LT »Emajl«.
SEMINAR ZA VODSTVA AKTIVOV
Seminar za vodstva aktivov ZMS v naši ¡komuni je organiziral OK ZMS Celje. Trajal je od 21. 10. 1963 do 25. 10. 1963. Prva dva dni so se seminarja udeležili predsedniki mladinskih organizacij celjske komune, za njimi so imeli dva dni predavanja sekretarji mladinskih aktivov. Enodnevna predavanja so imeli blagajniki, ¡zapisnikarji in ideologi posameznih aktivov. Naša mladinska organizacija je poslala na vsa predavanja svoje člane, ki so konkretno zadolženi za posamezna področja. Posebno koristno je bilo grupno delo predsednikov in sekretarjev po končanih predavanjih. To delo se je odvijalo tako, da so bili slušatelji razdeljeni v tri skupine. V prvi so bili predstavniki aktivov gospodarskih organizacij, v ¡drugi predstavniki šolskih aktivov in v tretji predstavniki vaških in terenskih aktivov. Vsa-
ka skupina je morala predelati tri vprašanja, in to:
1.	glavni problemi OO ZMS
2.	možnosti za KMU
3.	mladina in samoupravljanje.
Zaključki skupin bodo pripomogli ik boljšemu in hitrejšemu reševanju mladinskih problemov v občinskem merilu in v posameznih aktivih. Diskusije so pokazale veliko sorodnost v težavah, ki nastajajo vsakodnevno pri ¡mladinskem delu. Na seminarju je bilo močno poudarjeno izobraževanje mladine. To je eden najvažnejših činiteljev za boljše in popolnejše delo mladinskih aktivistov.
Prav tako se 'bo spremenilo finančno poslovanje v aktivih. Na seminarju je bilo podrobno razloženo blagajnikom, kako bodo v prihodnje vodili finančno poslovanje. Prav tako jo bilo mnogo novega in zanimivega slišati o načinu pisanja zapisnikov.
Razprave v posameznih skupinah so bile izredno živahne in plodne, škoda je le, da je bilo delo skupin časovno omejeno.
Franc Božič
Nadure zopet drugače
V eni zadnjih številk našega glasila «mo vas seznanili s sklepom upravnega odbora glede obračunavanja nadur. Na seji dne 22. 10. 1963 pa je upravni odbor na predlog računovodstva sklenil, da se prvotni sklep stornira in predlaga skupščini spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — člen 60 tako, da se nadure obračunavajo s 70 % dodatkom ¡na obračunsko postavko. Za gornji skleo se je upravni odbor zedinil zaradi poenostavljanega obračuna.
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKO
Emajl je steklasta masa, ki jo nanašamo na kovinsko osnovo. Pri žarenju se veže nanjo ter jo zaščiti in polepša njen videz. Emajl, za razliko od stekla, ne moremo uporabljati samostojno za izdelavo predmetov. Za izdelavo emajla služijo razne surovine, med katerimi so najvažnejše: kremen, gli-nevec, boraks, apnenec fluorid, soda, natrij in kalijev silikofluo-rid, kriolit, glina in oksidi: kobalt, nikelj, mangan, cink, aluminij, antimon, magnezij, železo, ti-tan, cirkon, krom, barij. V kemijskem pogledu je emajl komplicirana snov in skoraj neraziskana po strukturi.
Emajle delimo z ozirom na osnovo, na katero jih fiksiramo, na: emajle za železno pločevino, lito železo, aluminij, baker in njegove zlitine. Z ozirom na tehnološki proces pa imamo temeljne in krovne emajle. Temeljni emajli služijo kot vez med kovinsko površino in krovnim emajlom. Krovni emajl nanašamo večinoma na temeljnega, da dobimo lep videz površine in željene lastnosti. Delimo jih po barvi, po načinu nanašanja, po karakterističnih lastnostih.
Lastnosti emajla v glavnem za-visijo od kemijske strukture. Emajlni sloj sam pa je odvisen še
od kovinske podlage in tehnološkega postopka. Lastnosti emajla delimo na: mehanske, termične, električne, optične in kemijske. Mehanske lastnosti: specifična teža, 2,5 gr na cm3, odpornost proti vleku, tlaku, zvijanju, elastičnost, trdota emajla 6. Odpornost proti odrgnjenju in proti udarcu. Termične lastnosti: toplotni prenos označuje množino toplote, ki v časovni enoti pri temperaturni razliki 1° C preide iz kocke 1 cm3.
Za lažjo predstavo naj omenim, da je približno 5?-krat manjši od železa in 330-krat manjši od bakra. Po teh podatkih je emajl odličen toplotni izolator. Temperatura taljenja emajla ni ostro začrtana, temveč poteka v določenem intervalu. Viskoznost: emajl, ki je preveč viskozen, ne pokrije površine enakomerno in nasprotno, premalo viskozen emajl pri žganju iz navpičnih sten izteka. Električne lastnosti:	Uporaba
emajliranih predmetov pri izdelavi raznih električnih aparatov
je vse bolj obširna. Zato ni čudno, da so začeli raziskovati električna svojstva emajla, od katerih je najvažnejša prevodnost elektrike. Razni avtorji so dokazali, da je pri normalni sobni temperaturi električna prevodnost emajla skoraj enaka steklu. To pomeni, da je pri sobni temperaturi popoten električni izolator. Prevodnost raste linearno z rastočo temperaturo do točke zmehčanja — 500 do 600° C, nato začne naglo rasti. Ker
se navadno emajlirani predmeti ne grejejo do te temperature, lahko emajlni sloj smatramo kot električni izolator. Optične lastnosti: če prehaja dnevna svetloba skozi neko telo, nastane poleg loma in disperzije tudi absorbci-ja svetlobe. Pri popolni absorbci-ji postane črna barva. Če telo ne absorbira niti ene valovne dolžine, temveč vse reflektira, nastane belo obarvanje. Če pa se absorbirajo samo posamezne valovne dolžine, dobimo barvane predmete. V praksi to dosežemo na dva
načina: prvič z dodajanjem raznih snovi v mešanico za izdelavo granalij, in drugič, z dodajanjem specialnih snovi, ki jih imenujemo keramične barve, pri mletju. Kemijske lastnosti: kislinoodpor-nost je važna za emajle, ki jih uporabljamo pri izdelavi posode. Emajl mora biti odporen proti šibkim organskim kislinam, ki se rabijo v prehrani. Napisne in fasadne plošče pa morajo biti odporne proti atmosferilijam.
emajla
KAKO POTEKA PROCES EMAJLIRANJA
Izkušnje so pokazale, da moramo pri oblikovanju pločevine za emajliranje upoštevati naslednje:
1. Velike ravne plošče se pri žarenju zvijejo, zato jih zarobimo ali ojačamo z rebri, polmer naj bo vsaj 4—5 mm. T o velja tudi za dno posode, zato mora konstruktor že naprej predvideti rahlo na znotraj upognjeno dno. Žlebovi za ojačanje morajo biti simetrični in naj ne potekajo po vsej širini.
Pri posodi so najbolj priporoč-
ljivi zaprti robovi. Izogibljemo se tudi ostrih kotov. Oblike naj bodo torej čim bolj zaokrožene, ker emajl na ostre robove ne prime, če pa prime pa že pri najmanjšem udarcu odleti.
Surovinske oblikovane pločevinaste predmete nato pripravimo za emajliranje. Ti predmeti pridejo med strojno obdelavo v dotik z raznimi vrstami maščob. Torej je naša osnovna naloga te nečistoče odstraniti, ker zahteva kvalitetno emajliranje popolnoma čisto površino. Imamo več metod, od katerih se najpogosteje uporablja razmaščevanje ali žarenje kombinirano z luženjem v kislini. Dodatne operacije priprave površine služijo zato, da temeljni emajl po tem bolje prime in da bi preprečili nekatere napake. Torej se sestoji priprava površine za emajliranje iz naslednjih faz:
1.	žarenje;
2.	razmaščevanje;
5.	luženje;
4.	nevtralizacija;
5.	sušenje;
6.	varenje;
Emajliranje:
1.	priprava mletega emajla;
2.	nanašanje;
7.	sušenje emajlnega nanosa;
4.	robljenje;
5.	žganje.
Vrsta in lastnosti
©

Ljudsko posojilo
Priobčujemo končni rezultat vpisa ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja iz katerega je razvidno, da so se člani kolektiva množično odzvali tej humani akciji.
V	ekonomski enoti 1 se je odzvalo vpisu 88,2 % vseh zaposlenih, ki so vpisali skupno 3,784.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 2 se je odzvalo vpisu 89,4% vseh zapo,slanih, ki so vpisali 5,989.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 3 je vpisalo 85,4% vseh zaposlenih vsoto 1,346.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 4 so vpisali vsi člani 557.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 5 se je odzvalo vpisu 87 % zaposlenih, ki so vpisali 536.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 6 je vpisalo 93,3 % članov vsoto 248.000 din.
V	ekonomski enoti 7 se je odzvalo vpisu 92,4% zaposlenih, ki so vpisali 2,228.000 din posojila.
V	ekonomski enoti 8 se je odzvalo vpisu 93,1 % zaposlenih, ki so vpisali 8,109.000 din posojila.	s p
Skupaj je vpisalo 90,3 % zasoslenih 21,027.000 din posojila za obnovo in zgraditev Skopja.
Povprečna vsota vpisa 'ljudskega posojila za obnovo in zgraditev Skopja na posameznika po ekonomskih enotah
v ekonomski enoti 1 enoti 2 enoti 3 enoti 4 enoti 5 enoti 6
v ekonomski v ekonomski v ekonomski v ekonomski v ekonomski v ekonomski enoti 7 v ekonomski enoti 8
5.959 din 4.721 din 8.207 din 7.630 din 5.360 din 8.857 din 9.131 din 11.584 din
Skupno povprečje na člana kolektiva pa je 7.491 din. Iz tega je videti, da je vpis posojila po ekonomskih enotah sorazmeren z osebnimi dohodki.
OB DNEVU MRTVIH so se tudi člani našega kolektiva udeležili žalnih slovesnosti na grobovih padlih za svobodo. Grobnica na Golovcu in spominski plošči ob vhodu v upravno poslopje so bile polne vencev in svežega jesenskega cvetja, ki so ga prinesli svojci, tovariši in znanci.
Veliko zanimanje oblikovalcev
(Nadaljevanje z 2. strani)
umetnosti Slovenije. Pobuda za to posvetovanje je bila razstava italijanskega industrijskega dizajna, ki prednjači v Evropi in
Ob odhodu dr. Petroviča
1. marca 1958: vodstvo ambulante Tovarne emajlirane posode Celje prevzame dr. Stane Petrovič.
31. oktober 1963: upravnik Obratne ambulante Tovarne emajlirane posode Celje, dr. Stane Petrovič, je na lastno željo razrešen upravniških poslov in odhaja na novo dolžnost...
Orumeneli papir v personalnih mapah bo čez leta uradno hranil samo ti dne kratki beležki o človeku, ki mu je bilo več kot 5 let zaupano najdragocenejše v našem podjetju — zdravje tri tisoč aktivnih delavcev in tisočev njihovih svojcev.
Mi pa danes vemo, da smo z našim dragim Stanetom izgubili več, kakor samo zdravnika, od nas je odšel človek — tovariš v pravem pomenu besede, ki je vzljubil in delal za naše delavce tako predano in nesebično, da si je zasluženo pridobil njihovo zaupanje in bo lahko ponosen na naziv »ljudski zdravnik«, kakor se ga v mislih in z besedo spominja največji kolektiv v celjski komuni.
Če bi hoteli zajeti vse dobro, kar je v tem času storil za nas, bi morali bržkone napisati knjigo, ki bi pa še vedno ne obsegala tistih neštetih ur njegovega in-
timnega snovanja in borbe za dobrobit Obratne ambulante in pacientov, ki so mu zaupali svoje težave.
S prihodom dr. Petroviča se je ambulanta izdvojila iz sestava zdravstvenega doma in uradno postala obratna ambulanta. Kmalu potem je pričel v podjetju ustvarjati prve osnove preventive, tj. vnaprejšnjega odkrivanja bolezni, oziroma možnosti preprečevanja obolenj in nesreč po načelu: bolje preprečiti, kakor lečiti! Tako so pri nas zaživele akcije sistematičnih pregledov, kakor fluorografiranje in ginekološki pregledi, ločeno od tega so se pričele načrtne preiskave za odkrivanje silikoznih obolenj in ostalih poklicnih bolezni ter obratnih nesreč. Že leta 1958 je uvedel sklad za preventivno okrevanje članov kolektiva in izposloval sredstva od podjetja in od Zavoda za socialno zavarovanje, s čimer
Dr. Stane Petrovič se poslavlja na slovesnosti od članov kolektiva
je bila omogočena brezplačna rehabilitacija delavcev pri najtežjih delih ter zdravstveno ogroženih članov kolektiva v našem počitniškem domu ob morju in na planinah, V sklopu ambulante je vzpostavil patronažno službo, pozneje pa je bil na njegovo pobudo osnovan še sklad za pošiljanje otrok o počitniške kolonije in posvetovalnica za ženske bolezni in kontracepcijo, čemur je posvetil tudi niz poljudnih predavanj.
Čeprav je bil že več kakor leto dni po prihodu edini stalni zdravnik obratne ambulante, je razen redne ordinacije vršil še dežurstvo o Zdravstvenem domu in hišne obiske pri članih kolektiva ter njihovih svojcih ob vsakem vremenu in v vsakem času. Komaj je razumljivo, od kod je jemal še moči in čas za redne obhode po tovarni, kjer je našel za vsakega delavca prijazno besedo; kako se je mogel posvetiti intenzivnemu delu o invalidski komisiji, o komisiji HTV, na sejah delavskega samoupravljanja, sindikata in vseh ostalih organizacijah, kjer je pomagal pri reševanju problemov kolektiva.
Zaradi izboljšanja zdravstvenih storitev je dr. Petrovič uvedel novo delovno mesto za drugega stalnega zdravnika splošne prakse in pozneje še za zobozdravnika. Prav tako je o tem času razširil in moderniziral prostore in opremo ambulante. Razen priročnega laboratorija in izpopolnitve ambulante za prvo pomoč sj je posebno prizadeval za nabavo najmodernejšega vrtalnega stroja za zobe, ki je nabavljen iz nerazdeljenih presežkov ambulante. Obenem je pričel intenzivno iskati sredstva in pripravljati načrte za izgradnjo ali vsaj prilagoditev novih prostorov za obratno ambulanto, ki se po njegovi zaslugi že adaptira na Mariborski cesti.
Njegova aktivnost ni ostala ne-zapažena niti zunaj podjetja, zato so ga pritegnili v mnoge odgovorne strokovne funkcije, od katerih omenjamo samo mesto predsednika sekcije za medicino dela SRS in njegovo izredno plodno in hvaležno sprejeto delo
je bila v tistem času v naših večjih mestih. Na 'posvetovanju smo ugotavljali, koliko je bilo na tem področju storjenega v naši državi, kjer v pohištvu in deloma steklu ter keramiki ni zaznavnega napredka. Nerazčiščeno je ostalo nagrajevanje oblikovalcev, ki so zaposleni v naših podjetjih in katerih delo se večinoma premalo vrednoti. Od podjetij, ki so ibila zastopana na posvetovanju, je k natečaju, ki je zveznega značaja, pristopila edino naša tovarna. S pri-mennimi nagradami je zainteresirala širši krog oblikovalcev iz vse države. Ker je tehnologija oblikovanja pločevine in emajliranja le malo znana mašim oblikovalcem — umetnikom, je bilo 30. oktobra organizirano strokovno predavanje za udeležence natečaja o oblikovanju pločevine in emajliranja. Nad 40 udeležencev iz Beograda, Kragujevca, Zagreba, Ljubljane in drugih krajev naše domovine je z zanimanjem poslušalo tovariša Krajca, ki je v kratkem razložil osnove oblikovanja pločevine. Z enakim zanimanjem so sledili referatu ing. Berginčeve o emajliranju pločevine. Po končanih referatih je bila krajša diskusija
in nato ogled tovarne. Po ogledu so oblikovalci nadaljevali z diskusijo. Predvsem so se zanimali za razne detajle pri posodi kot so robovi, ročaji in podobno. Spoznali so, da je za uspešno rešitev nove oblike kuhinjske posode potrebno mnogo študija, da zadoste vsem pogojem natečaja, tako enostavnosti strojne izdelave, emajliranja, sodobni obliki in uporabnosti izdelka. Ob takšnem zanimanju oblikovalcev — umetnikov, med katerimi najdemo imena naših znanih akademskih kiparjev, slikarjev, arhitektov in drugih oblikovalcev, uspeh ne bo izostal. Primerne nagrade in uspeh med tolikimi udeleženci natečaja lahko pripomore tudi manj znanim oblikovalcem do afirmacije na področju industrijskega oblikovanja. Ob tej priliki pozivamo člane kolektiva, da se udeleže natečaja in se ravnajo po navodilih natečaja. ki jih najdejo v 20. številki »EMAJLIRCA«.
Anonimnost natečaja in sestav žirije, ki bo ocenjevala predložena dela, sta porok za uspešen izid natečaja in vzpodbuda drugim podjetjem, da pristopijo k takšnemu načinu osvajanja novih izdelkov.
Marjan Zdolšek
GOSPODINJSKA TAJNOST IN ZAVAROVANJE PODJETJA
Pripravljen je nov osnutek pravilnika o čuvanju gospodarskih tajnosti in o službi zavarovanja premoženja tovarne.
'Namen tega pravilnika je predvsem ta, da zagotovi nemoteno obratovanje podjetja ter uspešen gospodarski razvoj.
Pravilnik vsebuje določbe o čuvanju gospodarskih tajnosti podjetja, o zavarovanju ljudskega premoženja in drugo.
V posebnem ^oglavju je določeno, kaj se v našem kolektivu smatra kot gospodarska tajnost in kako se morajo člani kolektiva glede tega ravnati. V drugem poglavju so določila glede zavarovanja ljudskega premoženja. Tu je določeno, kako se morajo * V
v zdravstveni prosveti na terenu.
V petek, dne 30. oktobra, so priredili vodstvo, samoupravni organi in organizacije podjetja slovesno zakusko svojemu dragemu doktorju v slovo. V oseh govorih je prevladovala ena sama misel: spomni se nas še kdaj, dragi Stane in mnogo sreče v tvojem bodočem delu!
člani kolektiva ravnati, da zavarujejo ljudsko premoženje. Opredeljene so tudi naloge varnostne službe, ki mora biti organizirana po zakonitih predpisih.
Predno bo osnutek sprejela skupščina, bodo o njem razpravljali člani kolektiva in upravni odbor.	j-
SHRANJEVANJA MOTORNIH VOZIL PODJETJE NE ZAGOTAVLJA
Na eni zadnjih sej je bil upravnemu odiboru predložen predlog za povrnitev stroškov dvema članoma kolektiva, katerima sta bila ukradena mopeda. Upravni odbor je predlog podrobno proučil in, ugotovil, da je možno zavarovanje motornih vozil tudi proti kraji, zato je sprejel sklep, da podjetje ne bo povračevalo stroške oziroma odškodnine za krajo motornih vozil.
Smd\Pieo
©
Z uslugami so spet težave...
Še pred mesecem dni smo prosili »Gorenje«, naj nam ne vozijo toliko uslug. Razlog — nimamo kapacitet! Po mesecu dni. Ena sama organizacijska poteza: prosimo »Gorenje«, naj nam pošiljajo usluge! Razlog — proste kapacitete! Nismo začeli proizvajati manj posode ali celo ukinili kakšen artikel! Nasprotno, proizvodnja je ostala na isti ravni in planske naloge normalno prekoračujemo. Kje potem tiči zajec? V organizaciji.
Uvideli smo. da proizvodnja ne !bo padla, če rezerviramo eno izmeno na tunelski peči III samo za usluge. Komisija, ki jo je zadolžil glavni direktor in sestavil iz tehnologov in ljudi iz proizvodnje, je pripravila dokumentiran predlog, da bi uduge proizvajali v liniji. Predlagali so novo tehnologijo — žganje uslug brez predhodnega sušenja. Strokovnjaki so zmajevali z .glavo, češ, kako je to mogoče; da ne bo šlo; da bo kakovost padla in tako dalje. Dvomili so o prikazanih številkah prihodnje proizvodnje, komisija pa je
zahtevala in uspela, da so napravi poizkus. Poskus je povsem uspel. Upravni odbor je zato s svojim sklepom postavil obr&tovodjo za usluge v emajlirnici in formiral izmeno. Že prvi dnevi proizvodnje uslug v liniji so pokazali odlične rezultate.
Podatki prvih 10 dni kažejo, da so dnevno proizvajali po novem načinu povprečno 1814 komadov ali 2491 kg uslug, kar znaša povprečno 138kg na enega zaposlenega in če to primerjamo z mesecem septembrom, ko so delali še po starem načinu (im to povprečno 950 komadov ali 1235 kg uslug, kar znaša
68 kg na enega zaposlenega), ugotovimo, da se je storilnost pri istem številu zaposlenih povečala za okoli 100 odstotkov.
Če k temu dodamo še dejstvo, da sedaj delajo večino uslug v enkratnem brizganju KE (ca. 90 %), medtem ko so po starem vse brizgali dvakrat v KE in da v 10 dnevih ni bilo niti en odstotek »sekunde«, da pa je dovoljenih (prevzemni % 6%), se nam nehote vsiljuje vprašanje, zakaj nismo na ta način proizvodnje uslug prešli že prej.
Na koncu samo še eno vprašanje: ali bi »TOBI« in »Gorenje« imeli svoje emaj-lirnice, če bi delali tako že od začetka in kaj narediti, da se nam ne bo zgodilo kot se nam že dogaja, da bo uslug primanjkovalo?
K.
Vrnili so se iz Skopja
Obiski mladinskih aktivov
V zadnjem mesecu so naš mladinski aktiv obiskali kar trije aktivi ZM. To so bili aktivi iz Velenja, Litostroja in celjske gimnazije.
S temi aktivi smo navezali tesne stike in bo naša organizacija odslej tesno sodelovala in izmenjavala mnenja o mladinskem delili in problomih ki nastanejo pri tem. To je nujno potrebno za rast vseh mladinskih organizacij. Posebno pomembno je sodelovanje z raznimi šolskimi aktivi. Če vzamemo za primer celjsko gimnazijo, ki ima v učnem načrtu tudi samoupravljanje, je to zelo koristno. Ko so bili gimnazijca na obisku pri nas, smo jiim po ogledu tovarne odgovarjali na razna vprašanja. Najbolj so se zanimali za samoupravljanje. Postavili so mnogo vprašanj o kompetencah in nalogah samoupravnih organov. Mislim, da so takšni pogovori še v bodoče zaželeni, saj pomagajo mladino na šolah zainteresirati in seznanjati o organizaciji in načinu dela v podjetjih.
Za lažje usmerjanje mladine v razne poklice pa mnogo pripomore obvezna 10-dnevna praksa študentov neposredno v proizvodnji.
V pogovoru z mladinci rudnika Velenje in Litostroja smo zapazili sorodne probleme pri mladinskem delu. Diskusija je bila predvsem o vlogi mladine v samoupravnih organih. Izmenjali smo mišljenja, kako mladino vzpodbuditi in še bolj zainteresirati za mladinsko delo. Pokazalo se je, da je prav pri tem delu velika ovira polproletariat, ki ga je, žali, še povsod dovolj. Prav tako so
Nagradno tekmovanje
V MESECU VARNOSTI MED EKONOMSKIMI ENOTAMI
Sindikalna podružnica podjetja razpisuje skupno s HTV službo nagradno tekmovanje po ekonomskih enotah in oddelkih \ ekonomskih enotah v delovni disciplini, redu in čistoči, zmanjšanju nezgod in poklicnih obolenj ter zboljšanju higiensko tehničnih pogojev dela. Tekmovanje bo trajalo teden dni. Posebna komisija bo ocenjavala rezultate ekonomskih enot, komisije po ekonomskih enotah pa rezultate posameznih oddelkov v ekonomski enoti. Najboljše ekonomske enote bodo nagrajene s 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 dinarjev.
Upravni odbor podjetja je na seji dne 29. 10. 1963 odobril izplačilo nagrad.
problem zase vozači. Ko bomo ta dva problema vsaj delno rešili, bomo tudi lažje pritegnili večje število sposobnih mladincev k aktivnemu delu. Problem samskih stanovanj so v Litostroju vsaj delno uspeli rešiti tako, da so zgradili 3 samske domove. Poudarili bi, da bi se moralo tudi y__našem podjetju pričeti misliti na samska stanovanja, pa čeprav
nam je vsem znano, kakšne so težave že pri družinskih stanovanjih. Mislim pa, da tudi samcev ni zanemarjati.
Z aktivom Litostroja si bomo pričeli izmenjavati naša tovarniška glasila.
Na koncu razgovorov so mladinci Iz Velenja in Litostroja povabili naše obratne aktive, da jih obiščejo. Povabilu se bomo radi odzvali, saj so takšna srečanja zelo koristna in še bolj povezujejo mladino v še tesnejše sodelovanje.
Delo mladine
Da bi bilo delo v mladinski organizaciji v podjetju sistematično, je TK ZMS na svoji drugi seji formiral komisije za MDB. Komisije morajo postaviti svoj program dela, ti programi morajo temeljiti na sklepih letne konference. Idejno vzgojno politična komisija šteje pet članov. Predsednica te komisije je tovarišica Jožica Černec, člani pa so Vili Korošec, Metod Urlep, Milan Putnik in Zlatko Podgajski.
V	komisiji za MDB so Alojz Božič, Pavla Beltram in Hermina Štimulak.
V	športni komisiji pa so^ mladinci, ki se zanimajo za šport: Edi Šrot, Viktor Komplet in Jožica Kovač.
Delo komisij nji lahko, zato bodo morali vložiti mnogo truda, da bodo mladino zainteresirali za delo na raznih področjih.
Idejno vzgojno politična komisija mora sestaviti letni program dela na političnem in strokovnem izobraževanju. TK ZMS mora dostaviti IC svoje želje in interese celotne mladinske organizacije za izobraževanje. Na redni letni konferenci so začrtali program za nadaljnje delo naše organizacije. Te sklepe morajo iz-
EE 2 SE ZAVZEMA ZA UREDITEV BARVNEGA MLINA IN TOPILNICE
Delavski svet ekonomske enote 2 je predložil upravnemu odboru predlog za čimprejšnjo ureditev barvnega mlina in topilnice, da bo emajl kvalitetnejši.
Upravni odbor je za rešitev tega problema imenoval 3-čla.n-sko komisijo, ki bo sestavila elaborat ureditve topilnice in emajlnega mlina, tehnični sektor in investicijski oddelek pa zadolžil, da ta problem uredita skladno z dosedanjo prioritetno listo najvažnejših ureditev v podjetju.
vajati. TK ZMS je nadalje razpravljal o mladinski sobi, saj je tudi mladina upravičena, da ima svoj kotiček za sestajanje in vodenje sestankov. Soba, katera nam je dodeljena, je za nas neprimerne). Je v bivši Lehičevi gostilni. Soba je prehodna, kar je pa najmanj primerno, je to, da je izven tovarne. Ker je precej velika, je težava tudi z opremo te sobe. O končni rešitvi vprašanja mladinske sobe vas bomo seznanili v eni izmed prihodnjih številk »Emajlirca«.
Z. P.
Po dveh mesecih in pol so se vrnili iz MDB v Skopju mladinci Viki Komplet, Alojz Božič in Rafko Trobiš.
Že prvega dne so se sestali z našimi mladinci v sobi tovarniškega komiteja, kjer so pripovedovali svoje vtise s tega velikega gradbišča. Predvsem niso mogli prehvaliti velikega poleta, ki preveva vse graditelje novega Skopja. Vsakdo se zaveda, da je od njegove pomoči odvisno prezimovanje neštetih družin, ki so na pragu zime še vedno pod šotori.
Vrnili so se: Komplet in Božič udarnika. Trobiš pa pohvaljen. Vrnili so se v svesti, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da se mrtvemu mestu povrne čim prej normalen utrip življenja.
Na sliki zgoraj: mladinci v sobi tovarniškega komiteja po vrnitvi iz Skopja. Levo: na gradbišču v Skopju.
OBVESTILO
Pluminska skupina »Emajl« obvešča svoje člane — mladince, da je dosedanji poverjenik za mladinski odsek pri PS »Emajl« odšel na odsluženje kadrovskega roka.
Na njegovo mesto je bil imenovan tovariš Ivan LIPOVŠEK iz kleparskega oddelka. Zastran tega prosimo vse člane — mladince, naj se poslej obračajo v vseh primerih na tovariša Lipovška, ki jim bo ustregel v vsem.
Hkrati še vabimo vse mladinke An mladince, ki se žele včlaniti v maše vrste, da to istore čimprej.
Razdejano stanovanje
Tovarna je zgradila stolpnico na Mariborski cesti, kamor so se vselili delavci, ki so potrebovali stanovanje. Udobna nova stanovanja so sprejela svoje stanovalce v svoje okrilje in začelo se je tudi novo življenje, dokaj različno od prejšnjega. Vsekakor so stanovanja zelo spoštljivo sprejela svoje stanovalce v upanju, da bodo ohranila svoj prvotni videz, toda žal so sprejela v svoje okrilje tudi take stanovalce, ki so jih v kratkem času spremenili v razvaline.
Razumljivo je, da ta ugotovitev ne velja za pretežno večino stanovalcev v tej stolpnici, temveč le za posamezne primere.
Tako se je npr. vselil v stolpnico tudi tovariš J. J. in zasedel udobno novo stanovanje, ki mu ga je dodelil po pravilniku odbor za stanovanjske zadeve. Že takoj po vselitvi je ugotovil, da je stanovanje za njegove zmogljivosti predrago in iskal rešitev v tem. da bi se preselil kam drugam, kjer bi bilo stanovanje znatno cenejše. Tako je sčasoma prisilo do preselitve in takrat se je nudil očem žalosten pogled razdejanja stanovanja, v katerega je vložilo podjetje lepo vsoto denarja.
Ko se je tovariš J. J. izselil drugam, je bilo potrebno novo stanovanje urediti in popraviti,
kar je stalo 167.196 din. Potrebno je bilo stružiti parkete, popravljati vodovodno instalacijo in podobno. Skratka, novo stanovanje je spremenilo svojo prvotno podobo ter postalo najprej staro, potem pa zopet novo — toda za kako ceno in kdo bo to ceno plačal.
Tovariš J. J. je prosil upravni odbor, naj bi mu odpisali dolg 167.196 din, za katerega je prejel račun od podjetja, ker je bilo potrebno popraviti stanovanje, ki ga je zapustil v takem razdejanju. Upravni odbor pa ni ugodil njegovi prošnji, ker mora povrniti škodo v navedenem znesku, ki jo je povzročit v stanovanju, za katerega je bil kot 'nosilec stanovanjske pravice odgovoren.
Verjetno ni to samo prvi pri-
mer slabega in neodgovornega ravnanja posameznikov z novimi stanovanji. Prepričani smo, če bi bila izvršena družbena .kontrola v novih stanovanjih in to je moč izvršiti, 'bi našli takih primerov še več.
Ureditev arhive podjetja
Vodja prodajnega oddelka je predložil upravnemu odboru predlog za takojšnjo ureditev arhive podjetja. Sedanji prostori so že zdavnaj premajhni za pregledno arhiviranje kot določajo predpisi. Doslej je bila arhiva ločena po sektorjih. Upravni odbor pa ismatra, da mora biti arhiva podjetja centralno in pregledno urejena, na kar nas je opozorila tudi finančna inšpekcija. Zato je bil na seji dne 22. oktobra sprejet sklep, da se ustanovi novo delovno mesto arhivar, da bo celotna arhiva podjetja do konca decembra t. 1. urejena.
o
Smafthec-
OB 70-LETNICI
Delniška družba »A. Westen d. d.t
Leta 1924 se je podjetje preos-nooalo d delniško družbo »A. Westen d. d.«, o kateri so bili poleg ravnatelja Pfeiferja, vsi člani Westnove družine. Predsednik upravnega sveta te družbe je bil Adolf Westen starejši, ki je živel v Gradcu, kjer je leta 1942 umrl. Glavnica delniške družbe je bila razdeljena na 250.000 deležev po 100, in tako lastninsko stanje se ni spremenilo ose do leta 1945.
Delničarji so ustanovili tovarno emajlirane posode tudi v Italiji z nazivom »Smalteria et Metallurgi-ca Veneta, Bassano del Grappa.s Ta tovarna je še danes njihova last.
Tovarno o Celju so znova modernizirali, razširili so prostore in namestili nove stroje. Začeli so izdelovati pokositrano posodo in pripravljali izdelavo radiatorjev za centralno kurjavo, kakor tudi izdelavo higienskih in sanitarnih naprav. Močno se je razširilo zunanje tržišče in to pretežno na dežele Srednjega Vzhoda.
Leta 1925 je tovarna dosegla, da je vlada Kraljevine SHS uvedla v Westnovo korist carinsko zaščito v višini 10 din za kilogram osode. S tem je bila inozemska onkurenca praktično onemogočena. Povprečna cena za kilogram emajlirane posode je bila do začetka druge svetovne vojne 20 do 22 dinarjev. V splošnem je bila baza v mednarodni trgovini pri eksportu 1 švicarski frank za kilogram emajlirane posode. Tako visoki so bili v splošnem tudi lastni proizvodni stroški.
V tem letu so zgradili avtoga-ražo, gasilsko garažo in sušilnico za les.
Leta 1926 so nadaljevali z mo-
dernizacijo tovarne. Izvršene so bile razne racionalizacije, ki so pripomogle k večji proizvodnji. To leto je bila zgrajena nova emajlir,nica. Namesto osem starih peči, so postavili tri kontinuirane mehanične peči, ki so bile prve te vrste v Srednji Evropi. Poleg teh peči so postavili v emajlirni-ci še tri muflovke. Razširili so močno tudi proizvodnjo. Emajlirani in pocinkani posodi so dodali še pokositrano posodo, radiatorje za centralno kurjavo, kopalne kadi in različne druge artikle široke potrošnje.
V	tem letu je izbruhnila kratka stavka delavcev, ki pa je propadla tako kot stavka v letu 1922.
Leta 192? so zgradili lakirnico in nakladalno halo, s čimer je tovarna pridobila na prostoru, ki ji je začel primanjkovati.
V	letih 1929 in 1950 so bili zgrajeni in dograjeni še objekti lužil-nica, emajlirnica, osrednje skladišče, skladišče za pločevino, mehanična delavnica in stanovanjske hiše na Pokopališki cesti št. 2 in št. 4. Z vsemi temi gradnjami in nakupi si je tovarna znižala davčne dajatve.
Avgust Westen je od nekih tržaških Italijanov kupil delnice Krajnske industrijske družbe na Jesenicah. Železarno na Jesenicah je razširil, jo moderniziral in poklical vanjo nemške strokovnjake, ki pa kljub obljubam nikoli niso hoteli izučiti domačih delavcev.
Westna s svojim ogromnim kapitalom sta postala gospodarja tudi železarskega majdana in topilnice d. d. v Topulskem na Hr-vatskem, tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in menda tudi neke industrije emajlirane posode v Turčiji. V tej tovarni sta bila
solastnika Avgusta Westna njegov brat Adolf in Adolfov sjn Maks.
Avgust Westen je bil tudi politično vpliven človek, saj je financiral med drugim »narodno« politiko tedanjega ministra dr. Kramerja in njegov dnevnik »Jutro*. Tudi katoliški tisk ni odklanjal zveze z njim s posredovanjem Kreditnega zavoda za trgovino in
Franc Leskošek-Luka
industrijo v Ljubljani. Prav zaradi tega v vsem tedanjem slovenskem tisku ni zaslediti novic o vohunskih aferah in drugih škandalih Westnove dinastije.
Leta 1950 je velika gospodarska kriza razgalila vsa protislovja kapitalističnega reda. V skladiščih se je kopičilo blago, ki ga obubožani ljudje niso mogli kupovati. Prišlo je do medsebojne borbe kapitalistov za prodajo blaga in obstoj podjetij. Poskušali so se reševati z dviganjem denarja iz bank ter z uničevanjem prevelikih zalog, da bi zadržali padec cen. Začela se je doba brezposelnosti in milijoni ljudi so stradali pri polnih skladiščih živeža, tudi pri nas so banke nehale izplačevati vloge, podjetja pa so začela omejevati obratovanje, zniževati delavcem mezde in jih odpuščati, da bi si ohranila čim več dobička.
Tudi Westnova tovarna je ob manjši prodaji svojih izdelkov omejila obratovanje. Odrejeno je bilo, naj delavci delajo le še po dva do tri dni o tednu. Polno zaposleni v tovarni naj bi ostali le Westnovi privrženci. Ob tem pogubnem ukrepu je bilo delavstvo tako močno revoltirano, da je bil Westen prisiljen uvesti enoten delovni čas za vse štiri dni v tednu. Toda tudi s tem se je občutno poslabšal položaj delavstva. Zaradi tega je z njegovim ogorčenjem naraščala tudi njegova borbenost.
V tem času je med naše delavce začel vedno češče prihajati tovariš FRANC LESKOŠEK-LUKA, ki je delal prej v tej tovarni kot kovinostrugar. Franc Leskošek je bil tedaj tajnik Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani. S svojim odločilnim nastopanjem, prenašajoč direktive Partije, je krepil borbenost in enotnost delavskih strokovnih organizacij tako proti razrednemu sovražniku, kakor tudi proti oportunističnim vplivom v lastnih vrstah. Ob izredno težkem političnem stanju v državi je vztrajno stal na liniji delavskih interesov ob delavskih
gibanjih in pogajanjih za sklepanje in sprejemanje kolektivnih pogodb.
Celjska podružnica kovinske organizacije, katere članstvo je bilo večinoma iz tovarne, je v letu 1952 na svečan način sprejela člana s člansko izkaznico št. 1000. Podružnica je še dalje rastla in je dosegla kmalu 1500 članov. V organizaciji je prekaljena garda kovinarjev — večinoma starejših — prenašala svoje izkušnje in proletarsko zavest za novince.
Na predlog Franca Leskoška-Luke so se člani strokovne organizacije kovinarjev sestali v gostilni »Amerikas in si začasno izvolili petnajst delavskih zaupnikov iz tovarne.
Strokovna organizacija kovinarjev je to leto izvedla v tovarni prve redne volitve delavskih zaupnikov. Predložena je bila le ena lista, zato so bili izvoljeni vsi njeni kandidati, ki so bili sami razredno zavedni delavci.
Leta 1954 je strokovna organizacija kovinarjev v Celju priredila tečaj za delavske zaupnike, ki je imel politično obeležje in so se ga udeležile tudi žene.
Kakor povsod v Sloveniji je po intervenciji Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije prišlo v začetku novembra 1954 tudi v Celju do pogajanj med delavstvom in podjetniki za sklenitev kolektivne pogodbe. Takrat je iz Ljubljane v Celje pogosto prihajal tajnik Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je v novi borbi skušal doseči čim več, zlasti za najbolj zapostavljeno delavstvo Westnove tovarne. Po njegovih navodilih je to delavstvo zahtevalo, da tudi ono sodeluje pri razgovorih o novi pogodbi, ne pa le Westen in delavska zbornica. Če bi Westen to odklonil, naj akcijski odbor delavcev napove stavko, ki naj bi se pričela dne 5. novembra.
GREMO NA IZLET
Planinska skupina »Emajl« obvešča vse člane — planince, da je v letu 1964 predviden izlet rna Dolomite ter Grossglockner.
dani, ki se zanimajo za izleit, naj se prijavijo odboru skupine odnosno pri svojih poverjenikih še pred občnim zborom skupine. Pri njih bodo dobili tudi vse potrebne informacije, na osnovi katerih bodo mogli v prihodnjem letu planirati dopust. Ce >se (bo prijavilo večje število, bo odbor upošteval naslednje kriterije:
—	če je kandidat člain odbora (ti za skupino največ delajo);
—	če je kandidat stalni obiskovalec domačih planin (Julijci, Kamniške, Karavanke itd.).
Del stroškov bo krila PS »Emajl«.
Planinci! Ker bo izlet večdneven, prosi odbor, da se vsakdo pred prijavo zatrdno odloči, da bomo že od vsega začetka mogli računati na zanesljivo udeležbo vseh prijavi jencev.
RED MORA BITI
Hierarhija zagotavlja pravilno komuniciranje
VODORAVNO. 1. kraj pri Opatijij 4. naziv mongolskih vladarjev; 7. nevezana beseda; 9. ptica ujeda; ll. odrgnina, razjeda; 12. tovarna prehrambenih proizvodov v Hočah pri Mariboru; 13. površinska mera; 15. žganje, srbohr.; 16. 14 črka abecede; 17. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika; 18. bodrilni klic publike bikoborcem v areni; 19	6,
3 in 1 črka abecede; 20. pritlikavi konj; 22. lavina, premikanje tal; 23. del pohištva; 25. del telesa, množ.; 26. doba, vek; 27. vrsta vrbe; 28. pritrdilnica; 29. seznam, lista; 31. osebni zaimek; 32. staja za živino, tudi vratca v plotu; 33. oseba iz pravljice »Alibaba in 40 razbojnikov«; 34. rjave barve; 36. pripadniki naroda, ki živi na severnem delu britanskega otoka;
37. stara utežna mera; 38. površinska
mera. množ.
NAVPIČNO: 1. pripadnika indijskega plemena v Severni Ameriki; 2. naš proizvod; 3. največji kontinent (celina); 4. vlečna žival; 5. pristanišče v Izraelu; 6. medmet priganjanja; 7. predpona, ki pomeni davno preteklost, prvotnost; 8. vzdevek Goethejeve matere; 9. nemško pleme; 10. vzdevek banatskih kmetov; il. pu-ščavnik, samotar; 12. črka s konca abecede; 14. ime naše tovarišice v sindikatu; 16. zmleto žito; 18. zlasati;
20.	reka v Italiji; 21. nikalnica; 22. orodje; 24. treščica; 25. pleme, pasma; 26. pripovedništvo; 28. deklica; 29. trije soglasniki; 30. 6, 2 in 10 črka abecede; 32. loščilo; 33. prva črka; 35. osebni zaimek, členek.
Kdo je v podjetju odgovoren za dobro klimo (vzdušje)?
Navadno pravimo: »cela hierarhija«. Hierarhija... beseda, ki spominja na sistem kot npr. beseda »administracija«, spominja na odgovornost, na disciplino.
Kaj pravzaprav pomeni ta beseda. ki se nam zdi tako privlačna? Ta beseda ne pomeni nič drugega kot vez med tistimi, ki skupno izvršujejo naloge. Včasih v nekem podjetju pravijo: »tukaj vsi ukazujejo/« Takšno stanje pravzaprav pomeni:	hierarhija ni
taka, kot bi morala biti; funkcije niso pravilno določene; odgovornost posameznikov ni jasna. Vendar pa — to moramo priznati — tudi v tem podjetju nadrejeni ukazujejo podrejenim. Pravilno ni, če posamezniki samo ukazujejo. To lahko privede do... anarhije.
To pa zopet nasprotuje osnovnemu principu vsake pravilne hierarhije. Vsak mora imeti vodjo, vendar samo enega. Če moramo kaj pripomniti zastran delavcev iz sosedne delavnice, če moramo v podjetju iskati kako uslugo, rešiti kak problem, se bomo vedno obrnili na vodjo tistega oddelka ali pa na njegovega namestnika. V vsakem nasprotnem primeru bi »ob šli z hierarhično lestvico oziroma hierarhijo.
Vokviru vsake uprave direktor, njegov namestnik, delovodje in skupinovodje predstavljajo hierarhično lestvico. Vsi ti so elementi neke velike skupine, ki sestavlja strukturo podjetja.
Negativen občutek je predvsem ta, če človek med delovnim časom ne more delati tistega, kar bi želel. Vsi smo odgovorni svojemu nadrejenemu, kateremu smo dolžni poročati o svojem delu in katerega sprašujemo. To pa pomeni, da je
potrebno pod določenimi okoliščinami počakati na njegov odgovor in da vedno ne moremo doseči tisto, kar želimo in pričakujemo. Včasih predlog, ki smo ga dali, ni docela vsklajen z interesi podjetja, kar pa nismo opazili: hierarhija je ta, ki bo pretresala problem, včasih celo na najvišji stopnji. Vsako vprašanje je torej potrebno postaviti pravočasno, ker je jasno, da reakcije ne more biti takoj.
Pozitivno stališče je zadovoljstvo ukazovanja (ki obstaja pri vsakemu) in na drugi strani občutek, da obstaja dobro in močno vodstvo. Stopnje hierarhije pome-
Pred kratkim je bilo končno zgrajeno strelišče za MK puško, ki ga je zgradilo ŠD »TEMPO«. Strelišče je opremljeno z najmodernejšimi napravami za kontrolo zadetkov. Poleg tega ima strelišče tudi skladišče za orožje, istočasno pa bo to skladišče služilo za pisarno.
ni jo vez o verigi. Ta vez načeloma ne more ustvariti ekipnega duha, vendar ga lahko favorizira. Ali si lahko zamislimo podjetje, o katerem vsi delajo po lastnem preudarku, kjer pa nihče ne ukazuje ali ne pretehta in kontrolira delovanje vsakega posameznika? Kako se v takem podjetju lahko preprečijo napake in kako se spodbuja osebna iniciativa?
Podjetje, v katerem delavci iščejo navodila od vsakogar na katerega naletijo, v katerem vodja sprejema ukaze in navodila od komercialnega direktorja enakb kot od glavnega vodje podjetja ali pa od nameščenca planskega oddelka — takšno podjetje se ne more in se tudi ne bo dolgo obdržalo.
f»La hierarhie«, Travail et maitrise, Pariš,
VI — VII/1961)
-SV-
Iz vsega tega je videti, da ŠD »TEMPO« še vedno dela. Zaradi gradnje so sicer strelci malo manj tekmovali, upajmo pa, da jim bo to novo strelišče omogočilo tudi tekmovalnih uspehov.
Strelišče je dolgo 50 m, z osmimi strelskimi mesti. Na tem strelišču je mogoče streljanje z MK puško in pištolo, z vojaško pištolo in zračno puško. Najzanimivejše je pa vsekakor to, da bodo strelci lahko vadili tudi v najbolj mrzlih zimskih mesecih, saj bo strelišče opremljeno celo z ogrevalnimi napravami. Tako bo to edino strelišče v Jugoslaviji, ki bo imelo tako idealne pogoje.
Strelišče za M puško je končano