SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 7. oktobra 1926	Št. 32
III. prvenstvena nedelja
Favorita presenetila v obeh tekmah — Sodnik izključi del publike
Sodnik in publika
Sodniško vprašanje pri nogometnih tekmah je eno najtežjih, vprašanj. Razburja igralce in publiko, najbolj pa sodnika samega. Obvladati igro, držati v šahu dvaindvajset ljudi, hitro presojati in odločevati o nastalem položaju, ni lahka naloga. Treba je imeti trdne živce, mnogo zmožnosti in znanja ter predvsem prakse. Sodnik je pa končno le človek, tudi on lahko pogreši. Zameriti mu ne moremo, niti ne smemo.
Prr nas imamo le pičlo število sodnikov, boljših med njimi le par. Toda še to kar imamo, se hoče uničiti. Dela se od vseh strani: od klubov, publike in športne kritike. Vsak zna več kot sodnik, vsak se sme v odločitve (vmešavati!, vsak sme izpodkopavati sodniku avtoriteto. Samo naprej, da pridemo do končne anarhije in da s sportom nehamo!
Kje so pa tu nadrejene instance ‘? Zakaj jih imamo? Ni mogoče naloga podsaveza, da skrbi tudi za moralno in etično stran sporta? Je mogoče, do sedaj kaj pozitivnega ukrenil ? Že nehroj slučajev imamo, ko je bila od strani igralcev in klubov kršena avtoriteta sodnika. Mesto da bi' se eksemplarično kaznovalo delinkventa, se je do sedaj že v par slučajih ukorilo sodnika.
Nedeljski incident, o katerem poročamo na drugem mestu, je zopet eden tipičnih primerov malomestnega športnega pojmovanja. Pseudosportniki zmerjajo z nekvalificiranimi, pouličnimi izrazi sodnika, sodnik stori, kar je edino na mestu: te razgrajače odstrani; podsavez pa mesto, da bi šel sodniku pri trebljenju takih nešportnih gest na roko, bo, to tem Sem prepričan, nastopil kvečjemu proti sodniku.
Razgrajači ostanejo še nadalje nekaznovani in bodo svoje »športno« delovanje kazali javno po igriščih še dalje v čast in ponos svojih klubov in sramoto pravega sporta.
Gospodje, če Vam je etična stran sporta ona vzgojna (vrednost, o kateri se . piše m govori, pri srcu, iztrebite te izrodke pri korenini. Ven 2 njimi, ven iz kluba, ven iz športnih organizacij!
..................................
Poravnajte naročnino!
Nedeljske prvenstvene tekme I. razreda so prinesle precejšnjo presenečenje. Iliriji se je sicer posrečilo rešiti obe točki, Primorje pa je moralo biti zadovoljno z delitvijo točk. Vreme je bilo to pot naklonjeno in se je nabralo precej gledalcev. Del publike se je pa vedel tako nedostojno, da je moral sodnik prekiniti igro in odstraniti pre-napeteže iz igrišča. Ker se zadnje čase redno dogaja, da povzroča gotov del publika, pri tekmah nemire in moti regularen potek igre, moramo posvetiti tej gospodi nekaj vrstic. Žarišče kričače; in .zabavljačev je vedno takozvana »istočna sirana«. Tu se zberejo ljudje, ki mislijo, da imajo vedno zadnjo in odločilno besedo pri sodnikovih odločitvah. So to samo osebe, ki poznajo nogomet do dna in ki mislijo, da so pač odločilen faktor, katerega mora vsakdo upoštevati. Zberejo se vedno v gručo, ki je jako dobro organizirana. Vsi imajo izborno izšolan glap in ko se oglasi celokupen zbor v lepo ubranem kričanju, jih je slišati več kilometrov daleč. Te ljudi pozna že vsakdo, ki se zanima za nogomet, kajti so vedno isti in posečajo le tekme v katerih nastopa 1 hib, katerega člani so. Je sicer ja|ko lepo, a ko je človek pristaš svojega kluba z dušo in telesom, to je prav dobra lastnost, ki diči športnika. Toda pravi športnik priznava in odobrava tudi dobro igro nasprotnika. Je že smola, da moštvo ne igra vedno tako, kakor bi želeli njegovi pristaši. Presenečenja so pač povsod, tako tudi pri nogometu in to je ravno, kar je interesantno. So pa ljudje, ki tega absolutno ne razumejo ali bolje rečeno nočejo razumeti. Ako gre njihovim miljencem malo trda, že iščejo vzrtite in sicer vedno tam kjer jih ni. Znano je sicer, da igra moštvo vedno tako, kakor dopušča nasprotnik, ki je včasih boljši, kakor domače moštvo. Fanatik povsem logično tega ne razume. Išče torej krivca in ga najde v osebi — sodnika. Ta je vedno kriv, ako igra moštvo slabo. Pri kritiziranju najraje uporablja besede, ki jih zastonj iščemo v slovarju. So pa to besede, ki jako lepo done, posebno ako se jih uporablja v zboru. Hvala Bogu, niso vsi športniki laki. Objektiven športnik se ogiblje ta|kih prena-petežev, ki so sicer v manjšini, njihov glas pa zaleže za trikrajno normalno človeško grlo. Človek, ki pride na tekmo, da se malo razvedri, mora hočeš nočeš poslušati nečloveško tuljenje gotovih ljudi, ki mislijo, da je nogometni prostor zato, da
se človek lahko pošteno natuli vsaj enkrat na teden. Kdo ima vsllsd tega največjo zgubo? Gotovo blagajnik, ki potem z žalostjo konstatira, da obisk peša in z njim tudi dohodki. Prjed leti je posečalo tudi domače tekme do 1000 godalcev, sedaj je za to število tudi pri večjih mednarodnih prireditvah zelo redko. Temu so krivi edinole ljudje, ki prihajajo šele v zadnjem času na tekme in odganjajo s svojim vpitjem mirne in objektivne gledalce. Zgodilo se je vsled tega nekaj, kar v Ljubljani dosedaj še ni bilo potrebno. Sodnik je moral potom policije odstraniti del občinstva, da je omogočil regularno igro. To je gotovo zadnje sredstvo in kakor izgleda uspešno, da se v bodoče zabrani obnašanje gotovega dela publike. Naš dični podsavez, kaznuje sicer na vse strani, ne vidi pa potrebe, odstraniti to najhujše zlo. Zadnji čas jp že, da stori potrebne korake, da se pri naših tekmah zatre talkb nešportno obnašanje, ki meče skrajno slabo luč na naše razmere.
Hermes : Primorje 3:8 (2:2).
0 Hermesu smo že zadnjič omenili, da je skrajno nezanesljivo moštvo. Enkrat igra slabo, drugič se nahaja v blesteči formi. Tako je bilo tudi pri tej tekmi. Hermes je takoj v začetku prevzel incijativo in je popolnoma gospodoval na igrišču. Še pred no se je nasprotnik dobro zavedel, že je imel dve žogi v svoji mreži. Celokupno moštvo je igralo z izredno voljo in požrtvovalnostjo in bi vsled tega tudi zaslužilo zmago. V začetku diktiranega tempa, pa. niso zdržali do konca, kar priča, da moštvo še ni v dobri kondiciji. Hiermes je vsled blesure vratarji Habichta nastopil z rezervnim vratarjem, ki ima tudi dva gola na svoji vesti. Odlično se je držala obramba, posebno Ser-nec je kot levi back odigraj dosedaj svojo najboljšo tekmo in je skupno z Plešem II. razbil skoro vsak napad Primorja. Skrajno požrtvovalna je bila krilska vrsta. Marinko je imel nevarnejšo desno stran	Čamernik—Erman. Opravil pa je
svojo nalogo tako izvrstno, da se ta dvojica do konca igre ni mogla uveljaviti. Jesih in njegov sosed na desni sta neumorno razdirala in mnogo pripomogla k izidu. Napad je imel v Zalokarju dobrega vodjo, Kos ni dosti zaostajal. Klančnik je mnogo škodoval vslied nepotrebnega driblan ja in soliranja. Primorje ni moglo ponoviti igre prejšnje nedelje, ker je našlo v moštvu Hermesa vse
drug odpor kakor v Jadranu. Najboljši del je bila krilska vrsta, v kateri se je posebno odlikoval Zemljak. Obramba z vratarjem vred je bila nesigurna. Napad je imel jako teško stališče vsled ži-lave obrambe nasprotnika. Še najboljše je ugaja Dramičanin; našel pa ni pri svojih sosedih potrebnega zanimanja. Zielo sla,!) je bil Glavič, ki je s svojo egoistično igro mnogo več škodoval kakor koristil. Uršič jako prodoren, igra pa preostro, isto moramo reči o Camerniku. Erman je dvakrat izkoristil nepazljivost svojega Ikrilca in s tem pripomogel svojim bapvam, do izenačenja in vodstva. Sodil je g. Vodišek popolnoma objektivno in korektno. Kljub temu so se našli gotovi elementi, ki so prigovarjali njegovim odločitvam. Ko so bili ti elementi potom policije odstranjeni, je nastal popoln red. Sodnikov energičen nastop je zabranit nadaljno motenje igre.
Igra je potekla v začetku v znamenju nadmoći Hermesa. Proti koncu pritisne Primorje im do odmora izenači. Nato odprta igra z malo pie-močjo Primorja, ob koncu zopet Hermes v ofenzivi. Gole so zabili za Hermes: Zalokar 1, Kos 2 (eden iz 11 m), za Primorje Erman 2 in Uršič 1.
Ilirija : Slovan 1:0 (1:0).
Tekma je bila značilna za naše nogometne prilike. Pokazala nam je, da momentano nimamo enajsterice, ki bi imela stalno formo. Alko moštvo nekoliko spremeni postavo, je takoj vse narobe in lak# se je zgodilo, da je en tak rezervist popolnoma po nedolžnem raztrgal sicer dober napad Ilirije. Eksprementirati pri prvenstvenih tekmah je zelo problematično, igrače naj se poskuša pri treningih in prijateljskih tekmah. Postava Žitnika kot vodjo napada je bila povsem pogrešena. Žitnik je sicer izvanreden talent kot centerhalves, toda še ni rečeno, da je tudi dober napadalec. Ilirslko moštvo je popolnoma zatajilo. Igralo je brez ambicije in volje. Sicer je bilo večji del igre v premoči, vendar si ni znal napad, vsled popolnoma pogrešene taktike, napraviti strelnih pozicij. Krilska vrsta je zopet igrala brez potrebne homogenosti. Edini, ki je kolikor toliko zadovoljil, je bil Verovšek, Gabe in Dekleva sta momentano izven forme. V obrambi je Pogačar, kljub dolgotrajnemu odmoru igral še dosti dobro. Beltram je precej »plaval«. Miklavčič ni imel dosti dela. Slovan je dal vse iz sebe. Posebno kar se tiče odločnosti in starta je bil neprimerno boljši od nasprotnika. Izborno je bil razpoložen Škofič, ki je držal marsikatero bombo. V branilcu Marchiottiju I je imel izvrstnega pomagača, ki igra malo preostro, vendar zelo koristno. Krilska, vrsta je nastopila zopet z Volkarjem, kar je nemalo povzdignilo borbenost moštva. Jako dober je bil Marchiotti II, ki je Hermanu preprečil vsak prodor. Napad je imel edino v Ciroviču dobrega moža, ostali so bili sicer požrtvovalni, vendar brez smisla, za skupno igro. Manjkal je samo dober strelec in Slovan bi izšel iz tekme Iktot zmagovalec. Napad je imel štiri sigurne šanse, katere je vse zastrelil. Sodnik g. Kramaršič je mnogo žvižgal, vendar samo take reči, ki jih sploh nikdo ni videl, zato pa je prezrl nebroj drugih pogrešk, tako n. pr. je prezrl v bazenskem prostoru Slovana dvakrat roko, ter tudi eno v bazenskem prostoru Ilirije.
Tekmi rezervnih moštev sta končali z zmago Primorja in Ilirije.
Primorje rez. : Hermes rez. 6 : 1.
Hermes je igral precej ostro. Sodil je g. Pe-valek precej megleno.
Ilirija rez. : Slovan rez. 9:1.
Zaslužena zmaga, tehnično .mnogo, boljšega moštva. Dobro je sodil g Kuret.
Šoštanj. V nedeljo se je odigrala edina piv. tekma in sicer je S. K. Atletika gostovala v Šoštanju, ter porazila tamošnji S. K. Šoštanj z visokim rezultatom 12 : 0.
Iz Maribora
I SSK Maribor : SK Ptuj 4:1 (2 :2).
V drugem kolu za prvenstvo mariborske oVia-,sti je bil v tekmi »Maribor«, »Ptuj« dosežen neodločen rezultat, šibkejše moštvo SK Ptuja je po zaslugi obrambe »Maribora«, ki je šel s sigurnim upanjem za zmago v boj, vodilo že s 2 : 0. Z veliko težavo se je »Mariboru« posrečilo izenačiti. V drugem polčasu je Maribor dosegel še dva gola in vodil s 4:2. V zadnjih petih minutah pa je po zaslugi levega krilca, Udi igra samo vsako peto tekmo resno, padel tretji gol, četretga pa je pognala v lastno mrežo leva zveza, ter dosegla izenačenje za »Ptuj«, ki je znal dobro izkoristiti podcenjevanje in za publiko efektno, a za rezultat nekoristno igro »Maribora«, ki bi bil zaslužil tudi poraz.
Sodil je g. Nemec.
SD Rapid : SK Svoboda 3:1 (2:1).
Tudi »Rapid« je imel slab dan. Kljub stalni premoči in neprestanemu prizadevanju ni mogel izboljšati rezultata. Požrtvovalna »Svoboda« niu je nudila toliko odpora, da je * uprav s težavo dosegi tri goale. Napad »Rapida« je igral brez vsakršnega sistema. Krilci so ga preveč podpirali in dajali večkrat prilike prodorom »Svobode«, ki pa ni znala izkoristiti nobenih ugodnih šans, sicer bi bil rezultat mlenda izgledal kakor pri pomladanskih prvenstveni.
Sodil je g. Radolič dobiti.
Stanje prvenstva v mariborski oblasti.
I SSK Maribor s točke SD Rapid 2 točki, SK Ptuj 1 točko. SK Merkur (še ni igral nobene tekme) in SK Svoobda sta brez točk. SK Mura v prvenstvenih ne bo nastopal.
Zagreb
Romunija—Jugoslavija 3:2 (1:0)
Poraz bi bil lahko hujši. — Neuspeh saveznega kapetana, ki je hotel dvema taborama ustreči.
Serija neuspehov še vedno ni končana; naš državni team izgublja tekmo za tekmo in to v stilu, ki jasno kaže pot navzdol. Še celo one odlike našega elana in požrtvovalnosti, ki nam je preje v zadnjih minutah igre že skoro izgubljeno tekmo preobrnil v lepo zmago, je zmanjkalo.
Bilo je kakor babilonska zmešnjava gledati različne sisteme igre našega teama: to se je videlo posebno v napadalni vrsti, kjer so bili zastopani igralci 4 klubov in seveda tudi toliko načinov igranja. Vsak je hotel, da prevzame njegov kolega njegovo igro in le ta heterogenost je bila kriva, da se naš forvvard sploh ni mogel uveljaviti. Ako bi bil napad sestavljen iz starih rutinirjev, čeprav le-ti niso u formi, bi bil po par minutah samo en sistem igre v forvvard u in s tem bi bila tekma že pol dobljena, ker Rumuni tudi niso take klase kakor je to zgledalo v primeri z našim inferiornim moštvom.
Kakor smo že omenili, je naš forvvard popolnoma odpovedal. Še najboljši je bil Parzl, ki je s požrtvovalnostjo in na lastno inicijativo zabil oba gola za nas. V halves-liniji je bil najboljši Kunst, Marjanovič slabši kot običajno. Premerla se ni videlo. V obrambi je Rodin popolnoma odpovedal. Ivkovič kot vedno najboljši mož moštva. Fridrich je branil, kar je braniti mogel.
Čisto iz druge zmesi je bilo rumunsko moštvo. Bilo je homogeno v vseh linijah. Centerfor jim je, idealen vodja napada. Genterhalv najboljši igralec z glavo. Bakovski par je imel lahek posel, ravno tako vratar. Celo moštvo, kot rečeno, homogena celina z izvanrednim startom na žogo, nizko moderno igro in požrtvovalnostjo. Igrali so kot se igrati mora za zlat pehar kralja.
Sodil je g. Stepamvsky iz Prahe. Bil je dober in odločen sodnik. Dva napaki je pa le naredil, ko je prisodil nam in gostom po en off-side-goal.
Publike malo, ca 6000.
Po tekmi je bil Rumunom izročen polkah Lj. Zagreb: Concordia : Hašk 5 : 1 (2 : 1).
Beograd
Slavija — šumadija 4 : 2 (4 : 1).
Prva prvenstvena prvorazredna utakmica donela nam je lep sport. Oba protivnika igrala su smišljeno, s puno kombiiacija, živo ali ne i grubo.
Slavija, koja je ove godine prešla u prvi razred igrla je vrlo dobro i zaslužila je pobedu. — Njen tim sastavljen iz mladih snažnih igrača, dobrih tehničara, još je nedovoljno uigran. Ovu svoju prvu utakmicu zasluženo je dobila.
Šumadija se ništa nije promenila, uigrana s dobrim bekovima a navalom, koja ni u prazan gol ne ume da puca. Sve njene stare odlike.
Protivnici su u polju bili ravno pravni, ali odlučniji for je pobedio.
Golove dali za Slaviju: Sekulič 2, Stankovič i Tripkcvić po jedan. Za Žumadiju Nikolič i Živ-ković.	Mil. Pav.
Iz inozemstva
Dunaj: BAC : Amateure 3:1; Simmering VVa-cker 2 : 1; Admira : Rudolfshiigel 6 : 2, Rapid : Hakoah 2:1.
Praga: Slavija : Hungaria 2 : 1, Vršovice : Čafk 4 : 2, Čechoslovan : DFC 7 : 2. Budimpešta:	Ujpest : Terenczvoros 0:0, 33	:
Kispesti 0 :0.
LAHKA ATLETIKA —
Nacijonalni lahkoatetski miting Primorja.
Na igrišču Primorja se je vršila v nedeljo popoldne nacijonalna lahkoatletska prireditev tega kluba. Udeležilo se je prireditve 4 tuji in 13 domačih atletov. Tekmovanje je pričelo z tričetrturno zamudo in se nadaljevalo ob navzočnosti maloštevilne publike zelo dolgočasno in zaspano. Ker ni bilo konkurence, ni bilo zanimanja niti med tekmovalci niti med publiko. Od Zagrebčanov bi bilo omeniti Spahiča, ki je v daljavo z znamko 6.52 dosegel za naše razmere lep rezultat. Gaspar ni pokazal ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Jakupič je odbil svojo običajno višino, v troskoku pa smo pričakoavli od njega več. Ilir jan Omerza napreduje; je videti, da pridno trenira. Atleti Primorja nišo pokazali ničesar, kar bi bilo omembe vredno.
Ilirija, ki edina bi lahko postavila resno konkurenco, se tekmovanja iz razumljivih vzrokov ni udeležila. Pod savezna uprava, kil je v rokah s/amlh Primorjašev, je do Ilirije Vše prej kot korektna ter so nesporfskke geste, ki So jih zakrivili ob priliki prvenstvenega tekmovanja še v preživem spominu. Značilno "za ai^uhiaacijo prireditve je, da se metanje kopja, ki. je. bilQ*!*a pro-gradu, ni moglo izvršiti, ker ni bili* orodja.
Doseženi rdžultati:	' ; :
Tek 100 m: 1. Spaliič (Ask) 11.4, 2. Močan, 3. Weibel (oba Primorje)-. '£■'	'
Tek 400 m: 1. Močan (P.) 54.2,	2. Omerza
(Ilir.), 3. Arhar (P.)
Tek 1000 m: 1. Omerza (I.) 2, 51.4, 2. Arhar, 3 Trpin (oba P.).
Tek 5000 m: 1. Slapničar 17 . 16,	2. Žorga
(oba P.), 3. Kumer (Marathon).
Skok v višino: 1. Jakupič (Hašk) 1.70, 2. Medica 1.55, 3. Cimperman 1.50 (oba P.)
Skok v daljavo: 1. Spahič (Ašk) 6.52, 2. Omladič 5.58, 3. NVeibel 5.535 (oba P.)
Troskok: 1. Jakupič (Hašk) 12.825,	2. Cim-
perman 11.70, 3. Corradini 11.105 (oba Prim.)
Disk: 1. Gaspar 34.51, 2. Spahič 33.805 (oba Ašk.) 3, Slamič (Pr.) 33.325.
Kladivo: 1. Gaspar (Ašk) 31.395,	2. Slamič
27.195 (Pr.)
Damski lahkoatletski meeting za prvenstvo mariborske oblasti.
I KSSK Maribor je priredil v nedeljo dne 3. oktobra lahkoatletski meeting za prvenstvo mariborske oblasti, katerega so se udeležile samo atletinje »Maribora« in dcseglje precej zadovoljive rezultate. V tekih so rezultati ostali neizpreme-njeni, izboljšan pa je bil lanskoletni rekord skoka v daljino za 28.5 cm. V metih so bili doseženi slabi rezultati in tudi štafeta radi indisponiranosti dveh dekačic ni dosegla že večkrat doseženega rezultata.
Meeting, katerega se je udeležilo 10 atletinj, je potekel v popolnem rladu in ob precejšnjem zanima,nju.
KOLESARSTVO
Gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije.
Prvak Josip Šolar (Kol. Ilirija.)
V nedeljo se je vršila na Vrhniki dirka za gorsko prvenstvo Slovenije na 6 km progi.
Zmagal je Jos. Šolar (kol. Ilirija) v času 13, 45, 6. Sledijo: S. Zanoškar 13, 47, 3. E. Senica 13, 48, 4, G. Hvala 13, 48, 4, A. Kosmina 13, 48, 8 (vsi Primorje) ter V. Meze (kol. Ilirija) 13.50.
ZIMSKI ŠPORTI	—
Glavna skupščina JZSS za sezono 1925-26 se vrši v sredo, dne 13. t. m. ob pol 20. uri v damskem salonu kavarne »Emona« v Ljubljani. Program obsega: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizorjev, poročilo podsaveza v Zagrebu in Srbskekga P. D. kot predstavnika podsaveza v Beogradu, poročilo o vojaških smuških tečajih, volitev novega upravnega odbora in slučajnosti.
Ako ob pol 20. uri sklicana glavna skupščina ne bi bila sklepčna, se vrši ob 20. uri nova glavna skupščina, ki je sklepčna ob vsakem številu članov. Vsak včlanjen klub sme prisostvovati občnemu zboru z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalno, a drugi posvetovalno pravico. Delegati se izkažejo s poverilnicami svojih klubov. Klubi, ki za preteklo sezono še niso poravnali članarine, nimajo glasovalne pravice. — Predsedstvo.
žini Ilirije uspešnega odpora. Pri družini se na prvi pogled opazi pomanjknje skupne igre. Posamezne igralke sicer jako požrtvovalne, igrajo preveč solistično. Posebno se v tem oziru odlil kuje Schiffrerjeva T., ki je s tem onemogočila marsikak siguren uspeh svoji družini. Pokazala je v tej igri ponovno, da njeno mesto ni v napadu. Ona je samo krilka. Jako dobro se je uve-javila mal Niki s svojimi streli na gol; tudi v kombinatornem oziru ni zaostajala za svojma tovarišicama. V krilski vrsti boljša Ina, vendar nekoliko prepočasna. Schiffrer I. ne spada na to mesto; tu je treba gibčnosti in hitrosti; s čemur pa ona ni obdarovana. Spadala bi bolje v obrambo. Bambergova v obrambi agilna začetnica, katera mnogo obeta. Najboljša moč družine je bila brezdvomno zopet Černetova v golu. Branila je vse, kar se je braniti dalo. Atena je dobila v njej vredno in dobro naslednico Cimper-manovi.
Sodnik g. Sancin dober, vendar preveč pedanten napram Iliriji.
Ilirija rez. — Atena rez. 3 : 0 (1 : 0.)
V predigri je porazila rezervna družina Ilirije rezervo Atene z rezultatom 3 : 0. Atena je n stopi la samo s 6 igralkami. Njena najboljša igralka je bila Boža v golu, ki ima vse pogoje, da postane prvovrstna vratarica. V družini Ilirije najboljša krilska vrsta s Kochovo in Urbanovo. Sodnik g. Doberlet dober.
Letni občni zbor Zagr. Lahko-Atl. Podsaveza, ki se je vršil v petek 1. t. m. v Zagrebu, ni vzbudil pri svojih klubih nikakega zanimanja; zastopanih je bilo samo 5 klubov. Predlagani sta bili dve listi za novi odbor, od katerih pa nobena ni imela, kar se tiče izvolitve predsednika in podpredsednika, večine. Tudi ožja volitev teh dveh funkcijanarjev je ostala brez uspeha, tako da se je moral občni zbor prekiniti do 8. t. m. Vsled tega je nov odbor sledeč:	I. tajnik Valente-
ković, II. tajnik Wacis, blagajnik Kratky, odborniki Gavranič, Vidmajer, Novak, Zubak, Boranič, Jakupič. Za mesto predsednika in podpredsednika kandidira ja dr. Bogieevič, dr. Peleš in inž. Švarič. Podsavez je izvedel v tekočem letu 27 prireditev klubov, od teh 6 pod saveznih in 2 savezni. Imovina znaša Din 4757.10.	Lj.
Lahkoatletski meeting SI) Rapida v Mariboru.
SD Rapid prinedi v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri na športnem prostoru v Ljudskem vrtu propagandni lahkoatletski meeting, dostopen verificiranim atletom kakor tudi neverificiranim tekmovalcem klubov iz območja LLAP-a.
Prijave je nasloviti na SD Rapid, Maribor, Vetrinjska ulica 5 do, 11. km. opoldne. Naknadne prijave se sprejemajo do četrtka, 14. t. m. opoldne proti dvojni prijavnini. Prijavnina znaša za točko in osebo Din 5.
Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JLAS-a.
Program: tek 100 m; met krogle; tek 800 m; skok v višino; tek 1500 m; skolk v daljavo,; , met diska;1 troskok; tek 5000 m. — S. D. Rapid.
S. K. Celje razpisuje za nedeljo, dne 14. no-cembra 1926 na igrišču »Glasija« s pričetkom ob 14. uri lahkoatl. meeting, ki je istočasno njegov meeting po dužnosti. Tekmuje se v sledečih disciplinah : 1. tek 100 m, 2. tek 5000 m, 3. met diska, 4. met kopja, 5. skok v daljavo z zaletom.
Prijave s prija-vninol Din 5.— za osebo in točko je vposlati najpozneje do 5. 11. 1926 na naslov J. NVagner, Celje. — Startati smejo le ve _ rificirani atleti klubov, članov JLAS-a.
BAZENA


. L. - : .	• '	tv-	c—*•••
•:-V-j;:•>.»,4.,;.-	,»:>
J: v'1" 1	' ' ,
Drugo kolo prvenstvenih tekem Ilirija : Atena 13 : 1 (7 : 0).
V drugem' kolu prvenstvenih tekem si je Ilirija priborila z visoko zmago nad svojim dosedanjim najopasnejšim nasprotnikom in konkurentom Ateno nadaljni dve važni točki, ter si s lem zasigurala zmago v ljubljanskem okrožju.
Ilirija, ki se nahaja momentano v izvrstni formi, je šla v boj kot siguren favorit, vendar je visoka zmaga poznavalce obeh družin nekoliko iznenadila. Kljub temu, da družina Ilirije ni pedala svoje najboljše igre, je imela isto do konca trdno v svojih rokah. Svoje najboljše moči je imela zopet v napadu, kjer je briljirala s svojimi bombami izvrstno razpoložena Bernikova. Dobro sta ji sekundirali v sredini in na levem krilu obe Mileni. Slednji dve izborni zlasti v polju, pred golom pa premalo odločni; prav posebno se opaža to v poslednjem času pri Jermolovi, pri kateri neha vsa bazenska umetnost, kakor hitro pride v dotika z nasprotnikom. O njenih nevarnih strelih, katerih srna bili vajeni v pomladni sezoni, ni več sluha. Krilska vrsta, kakor običajno dobra, opravila je svoje delo zadovoljivo in sigurno, vendar pa; nekoliko prelezemo. Brodarjeva v obrambi od tekme do tekme sigurnejša, dobro je njeno placiranje. Jermolova v golu prihaja polagoma v stalno formo, s čimer bo pereče vprašanje vratarice za Ilirijo povoljno rešeno.
Ilirija si je zmago v polni meri zaslužila. — Njena igra je v vseh delih precizna kombinatorno brezhibna. V tehničnem oziru stoji družina na odlični višini. Kakor hitro izpopolni še svoje taktično znanje, jo bomo šteli upravičeno med prve družine v naši državi.
Atena je zadobila z odhodom nekaterih svojih igralk težak udarec, ki pa bo, kakor je videti, trajal le kratek čas, ker kažejo mlajše moči hiter in razveseljiv napredek. Družina, ki se bori sedaj z raznimi težkočami, katere ima s pregrupa-cijo svojih družin, ni mogla nuditi rutinirani dru-
SK Mura : SK Adrija (Trst) 20 : 8 10 : 4).
V nedeljo dne 3. t. m. je gostovala simpatična bazena družina, prvak Italije S. K. Adrija iz Trsta. — K tekmi, ki je končala z zmago Mure je prisostvovalo za Mursko Soboto rekordno število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili vseskozi zanimivi in do konca napeti igri.
Nadvse simpatične igralke Adrije tvorijo dobro vigrano celoto. Igra je nekoliko svojevrstna, pri nas neobičajna, zlasti v nizki kombinaciji. Najbolje je ugajala napadalna vrsta, v splošnem je pa najboljša lastnost vseh Adrijašic požrtvovalnost, hitrost in gibčnost.
Mura je igrala v svoji zadnji običajni formi ter pokazala dosti lepo kombinacijsko igro. Najboljše moči njene družine so bile: srednja napadalka, ki je vodila premišljeno vse napadalne akcije ter jako dobro razdeljevala žoge, istotako desno krilo zlasti v taktičnem oziru in v streljanju na gol. Izvrstna je bila branilka, ki je rešila marsikatero težko situacijo. Dobra je bila topot tudi vratarica, ki jje branila v lepell Stilu — njena velika napaka pa je, da večkrat zapusti gol in ravno na račun te napake gresta dva gola. V polni meri so zadostili krilki v .defenzivni igri .ter so izvrstno podpirali tudi napad.
Sodnik g. Peterka je bil popolnoma kos svoji nalogi. Njegove odločbe so bile hitre, temperamentna publika nanj ni imela nikakega vpleva.
Iz naših podsavezov
Nogometni podsavez. Kakor smo že poročali mera podsavez v smislu sklepa savezne glavne skupščine sklicati izvanreden občen zbor z novo volitvijo. Po novih pravilih odstopajoči odborniki nimajo glasovalne pravice (dosedaj so mpli 3 glasove.) Čisto pravilno, da so se ta anomalija odpravila. Kajti za svoje delo odgovarja podsavez-na uprava članom: t. j. klubom; ne more pa dajati zaupnice sami sebi. Ravno tako je edino pravilno, da pri volitvah glasujejo le člani podsaveza, t. j. klubi, ne pa posamezne osebe.
Lahoatletski podsa^ez. Kakor čujemo, sa* klubi včlanjeni v podsavezu vsled pristranosti in nekorektnosti, s katerimi jih obsipa sedanja uprava, . zahtevali . sklicanje >• izrednega občnega zbora. Zadnji čas je, da so se klubi zganili! — Kajti če bi šlo »delovanje« podsaveza v tem praven' naprej, bi gospodje lahkoatletiko kmalu uničili. Favoriziranje Primorja in policijska oblast nad ostalimi klubi je bila deviza njihovega dela. — Visokodoneč program, ki je bil publiciran spomladi, je izvršen le na pol, a še to površno. Za razvoj te športne panoge ni storil pod-savez ničesar! Njih delo se je raztezalo le v iskanju napak, ki jih zagreši posameznik ali klub, v podeljevanju »zmag« in »prvenstva«. Povsod zgolj sama formalnost, nikjer resnosti in realnosti! Da je to njihovo delovanje vplivalo detnoralizujoče celo na atlete lastnega kluba, se je videlo v nedeljo, ko slednji niso pokazali absolutno nikakega napredka.
V interesu vseh klubov in atletov, posebej pa še v interesu sporta je, da se s takim »delovanjem« enkrat za vselej konča!
Plivački podsavez. Tudi ta instanca ima prihodnje dni zborovanje. Zanimivo bo poročilo o dosedanjem delovanju podsaveza, ker razven menda dveh objav v »Jutru« ni napravil ničesar. Tako gre naš spori rakovo pot po zaslugi gotovih ljudi, ki hočejo v svoji visoki ambiciji vse komandirati.
Razno
0 nedejskih prvenstvenih tekmah piše športni izvestitelj »Jutra« tako primorjansko pobarvano poročilo kot smo od njega navajeni. Je lepo, če je osebno, dober pripadnik kluba, ampak v svoji funkciji bi moral biti vsaj toliko objektivlen, da n;e bi iz vsake druge besede odsevala animoznost proti Iliriji in zagovarjanje napak lastnih pristašev. V želodcu mu zopet leži sodnik g. Vodišek in ga dolži vseh mogočih nekorektnosti, končno celo, da je prisodil Hermesu enajstmetrovko, ki je bila tako dvomljiva, da jo on sam (Vodišek) ne more smatrati za pravilno. Ni nam znano, kake korake
VELIKA
ODPRODAJA
emailirane in porzulanaste kuhinjske posode.
Kdor hoče ugodno kupiti, naj ne zamudi prilike, katera se nudi radi selitve,
samo do 10. oktobra
Kus A., Resljeva c. 4.
Isto tam se ceno prodajo razi. zaboji.
bo pod vzel g. Vodišek rii\ zaščito svoje funkcije, prepričani pa smo, da zadeva še ni končno urejena. Smo radovedni, če bo g. poročevalec toliko korekten in svoječasno dal za te besede zadoščenja. Kolikor ga poznamo, lahkb o tem dvomimo, kar je ob prilikik 15 letnice Ilirije dokazal in vkljub temu, da so bile vse nekorektnosti dokazane, ni našel niti besedice za opravičilo.
Ni športno ustvarjati sovraštvo napram športnim funkcijonarjem in netiti strasti že itak razpa-Ijene publike, še manj športno pa je, če se to dela iz namena, da se prikrije nezmožnosti lastnega kluba.
Vsem ilirijanskim drukarjem v vednost! Naši sokolegi so že v farbah in organizirani. Barva belo-črna (halbtrauer). Tri sem danes srečal. Tudi mine smemo zaostajati. Naša zastava bo najbrž »einfarbig«. Sicer se pa pogovorimo. Dolfe, posebno Ti si vabljen, ki imaš umetniški okus. Sestanek v petek ob 8. uri pri meni na domu, Zagata 8. Točna udeležba dolžnost! Janlez —Kozamernik.
V smislu sklepa glavne skupščine JNS-a je ljubljanska sekckija ZNS zaprosila ZNS, da, delegira sodnika za tekmo Ilirija : Primorje.
Kapranje
Kapranje ni srednjeveško prodajanje duš, temveč z materijelno udobnostjo zvezana seli tv iz kluba v klub. Seli se lahko vsakdo in kamor hoče, plača pa le tisti, ki — ima. Na »puf« se kapranje posreči samo , enkrat...! Kapranje je drago ali poceni!
Včasih samo lep pogled, prija,zna beseda, ali obljuba večne zvestobe, včasih zopet 3000 Din v gotovini ali samo na papirju, perilo, nova obleka in »štefletni«. Kakor kdo more in kar kdo premore!
Kapranje po prvem načinu je humano, drugo pa je priporočati iz narodnogospodarskih ozirov; zaslužijo čevljarji, krojači, ali celo banke.
DciMer za kapranje podsavezi ne izdelajo pravilnikov je postopati na sledeči način: moškega kapra jo vedno dame in narobe; to radi večjega uspeha. Dosedaj ste je prav dobro obneslo. Vsak klub mora imeti torej za kapranje dva odbora: moškega in ženskega. Kapramo lahko nogometaša, atleta, hazenašico, atletinjo, drukarja, ali pa če je potreba klubovega blagajnika. (Plavači so bili letos izjema; smo na mrtvi točki.)
• Kapra jo le potem, če kaj znaš, ali pa tudi če ničesar ne znaš; samo da si pri nas, ki smo najboljši.
Oferiraš se po prijateljih in znancih. Ko je kapranje na potu, si anonimno pošlješ 100 Din in porečeš: »Rumeni me kaprajo! Sto dinarjev! Kdo da več?« Mogoče bi bilo priporočljivo odpreti male oglase za kapranje. Za nedeljski dery gotovo potrebujejo d nikar je v! Se lahko ponudiš n. pr.: Drukar za nedeljski dery na razpolago! Diči ga izredna sposobnost, visok, divji zopem glas, zoo-logično izobražen, dosedaj 47 tepen, pripelje seboj ev. tudi otroke in ločeno ženo. Prijazne ponudbe prosim pod: »47krat tepen«. Nekdo te gotovo angažira: če Ilirija ne, pa Primorje.
Kapramo lahko tudi pike, zmage in prvenstvo. Za to panogo, prijatelj, Ti pa z nasveti ne morem postreči! Obrni se mogoče na velikega praktika: Lahkoatletski podsavez. Informacije In praktični nasveti zastonj. Če bi se priredil za kapranje zmag kak praktičen tečaj, tega ne zamudi
Janez Kozamernik.
Službene objave
LHP (službeno) iz seje dne 5. X.
Verificira se prvenstvena tekma Ilirija rez. : Atena rez. 3 : 0 (1 : 0). Prvenstvena tekma Ilirija : Primorje 9 : 2 (6 : 0) se verificira z rezultatom 6 : 0 za SK Ilirijo, ker je Primorje nastopilo z igralko Zannerjevo. Po § 14 se smatra Zanner Frida kot neverificirana igralka, toliko časa, dokler ne poravna obveznosti napram TKD Ateni in se vsled tega kaznuje ASK Primorje z 14 dnevno zabrano igre od 26. IX. do incl. 9. X. — Obremeni se ASK Primorje za Din 10.— (sodniška taksa prv. tekme Ilirija : Primorje dne 26. X.)
Pozivata se gg. Vončina in Sancin Savo, da tekom 24 ur oddasta sodniško poročilo.
Pozivajo se: ASK Primorje, da plača prijavnino tekme Primorje : Olimp Din 20.—
g. Sancin, da preda' sodn. poročilo in takso tekme Adria : Primorje;
g. Doberlet, da preda sodn. poročilo in takso prijateljske tekme Atena : Primorje;
g. Vončina, da preda sodn. poročilo in takso tekme Adria : Maribor;
g. Peterka, da preda sodn. poročilo in takso tekme Adria : Mura, Ptuj : Mura.
Vzame se na znanje vplačilo kazni sk Ilirije Din 100.— in SK Mure Din 50.— Mlad. pokal, tekma Atena : Primorje se vrši v četrtek 7. X. ob 15. uri na igrišču Atene. Službujoči odbornik g. Saksida.
Za prv. tekmo Atena : Primorje dne 10. X. sedoiloča služb, odbornika g. Pajnič.
Ker MO še do sedaj ni izvršil ponovnega žrebanja prv. tekem, je določil upravni odbor sam kot prvi termin 10. X. Mura : Maribor, režijo ima prvoimenovani klub. Finalna mlad. pokalna tekma se preloži na poznejši termin.
Tajnik.
Oglašajte v „Slov. sportu"!
Kostume za lesen
in zimo, damske plašče po meri izvršuje in dobavlja zanje najlepše blago
Ulaga Mrt, IMIiana