Poštnina plačana v gotovini« Stev. 40, Mesečna priloga »DOMOUUBOVE PODOBE". U Ljubljani, dne 8. oktobra 1925. Leto XXXVIII,
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za ooio leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. —• V imeratnem dela vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredniitvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa UpravnUtvn »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Poklekniti morate..
Kaj se godi sedaj s slovenskimi du-liovniki, vsakdo ve. Vlada jim je odtegnila tisto boro doklado 500 Din na mesec — ludi penzionistom — ter jim daje samo še osnovno, t. j. v bistvu staro avstrijsko plačo od 30 do 60 Din na mesec. Medtem urejuje podatke za takozvano »zboljšanjec, ki pa bo poslabšanje prejšnjega, namreč: 1. duhovniki bodo dobivali manj doklade kot 500 Din, 2. dobivali bodo samo tisti, ki imajo v fari več kot 200 hiš.
Mnogi duhovniki so sedaj čisto na be-raški palici in mnogi od teh so tudi po novi ureditvi obsojeni na stradanje. Zlasti manjše župnije so prizadete: od šole 8e ne plača nič, štolnine ni skoro nič (koliko porok in smrti pa je v malih farah na leto?), maš ni, bira je zelo skromna, plača pa 50 Din. In to kljub temu, da duhovnik vodi tudi za državo krstno, mrtvaško in poročno knjigo ter piše razne izpiske za urade — kar bi sicer državo stalo stokrat več, kot da za duhovnike, če bi nastavila za matice posebne uradnike.
Zakaj to vnebovpijoČe mučenje slovenskih duhovnikov zlasti v zadnjem času?
Eden izmed glavnih voditeljev naših liberalcev, ki imajo pri tem mučenju slovenskih duhovnikov svoje prste vmes, je rekel nekemu našemu duhovniku: Poklekniti morate, potem dobite.
To se pravi po domače povedano: dokler boste slovenski duhovniki držali z ljudstvom ter se potegovali za njegove pravice, boste pastorke. Dokler boste zahtevali avtonomijo slovenskega ljudstva, njegovo samoodločevanje v gospodarskih in kulturnih zadevah, toliko časa vas bomo pustili stradati in to vedno bolj. Dokler se ne izrečete za centralizem, toliko časa ne pričakujte milosti.
Cela zgodba o duhovniških plačah pa je tale in od dobro poučene strani vemo, da je resnična:
Naši nasprotniki — domači in oni v Zagrebu ter v Belgradu — vodijo ljut boj proti Slovenski ljudski stranki in to iz dveh vzrokov: prvič zato, ker je slovenska in ker kot tako zahteva avtonomijo za slovensko ljudstvo: lastno zakonodajo, lastno gospodarstvo, lastno šolo in lastno uradni-
5fvo, ki bo moralo ubogati tudi slovenskega gospodarja ne pa samo centralističnega. Najmočnejša hrvatska stranka je že izdala svoj program, samoodločbo hrvatskega naroda in se zavzela za centralizem, sedaj naj se izreko se Slovenci za centralizem.
Drugič pa vodijo nasprotniki — slovenski in neslovenski — boj proti SLS zato, ker stoji na katoliškem temelju, to se pravi, da zahteva tudi za katoliško Cerkev, ne samo za pravoslavno in mohamedansko, vseh njenih pravic, ki ji gredo in zahteva, da se božje zapovedi upoštevajo tudi v državni zakonodaji.
Framasonstvo, ki je v Jugoslaviji žal zelo močno, pa je baš radi tega naperilo ves boj proti SLS. Dobro se zaveda: Dokler bo ostala SLS, je vedna nevarnost, da se naredi v celi državi velika strianka na katoliškem temelju in taka stranka bi bila za svobodomiselstvo zelo nevarna. Zato je treba to nevarnost v kali zatreti.
Dve nevarnosti sta, dokler obstoji SLS: avtonomija in polna pravica tudi katoličanom — te dve nevarnosti je treba streti.
Da bi SLS, katera je nositeljica teh dveh nevarnosti«, razbili, so dosedaj poskušali vsa sredstva — a ni šlo. Slovenec vsak dan bolj čuti potrebo avtonomije in neznosno težo centralizma ter ve, da je narod brez vere narod divjakov in posvečen propadanju.
Zato so sedaj poskusili z novim sredstvom, o katerem upajo, da bo uspešno. Udari pastirja...!
Pa so udarili.
1.	Višjim cerkvenim dostojanstvenikom so izglasovali lepe plače — češ, potem bodo le-ti lepo tiho, kadar bomo udarjali po nižjih duhovnikih, kadar bomo preganjali krščanski nauk iz šole in zapirali privatne učne zavode, kjer ima poleg državljanske vzgoje tudi verska vzgoja odlično mesto, kadar bomo sploh katoličanom jemali pravico za pravico.	. v
2.	Drugi duhovniki pa so izgubili se tiste borne plače, ki so jih imeli. Stradanje pravijo, da človeka naredi ponižnega, ga utrudi ter ukloni, da vsemu pritrdi, kar se mu ukaže. Tako naj bi slovenski duhovnik po izjavi liberalnega voditelja pokleknil pred svobodomiselstvom ter za kos kruha pomazan še s surovim maslom izdal in
prodal svoje versko ,narodno in političnfl prepričanje. In ko bo padel duhovnik, boi padlo ljudstvo — tako računajo: svobodomiselstvo ne bo imelo nobene ovire več pri razkristjanjevanju Slovencev in centrali-* zem ne več v nalaganju vedno večjih dav-< kov.
Tako računajo.	<
Računajo pa tudi slovenski duhovniku Pa ne računajo, koliko bodo dobili, če pokleknejo ,kakor želi liberalni voditelj, temveč računajo, koliko so že pretrpeli v slovenski zgodovini, ker so stali zvesto ob' strani svojega ljudstva. In to od turških časov preko bojev z nemškimi graščaki doi začetka svetovne vojne, ko so bile ječe napolnjene s slovenskimi duhovniki radi njihovega narodnega prepričanja, do danes, ko slov. duhovnik stoji in pade s svojimi ljudmi. O požrtvovalnem delu ter gospodarskem boju proti oderuštvu je tudi v zadnjem času tako strnjen s fronto svojega ljudstva, da ga ne bo zapustil in ga ne bo v tem ozira uklonila ne prazna ne polna skleda. Če pa bi se našel med slovenskimi duhovniki eden ali drugi, ki bi ga mikali1 egiptovski lonci polni mesa, da bi jedel iz njih v tihi službi svobodomiselstvu in centralizmu, mu ljudstvo ne bo sledilo. Zakaj ljudstvo sledi slovenskemu duhovniku zato, ker nesebično in požrtvovalno vedno stoji na njegovi strani. Dobro pa tudi ve, kdaj bi se odmaknil od njega in takrat grd pač ljudstvo v političnem oziru svojo lastno pot.
Slovensko ljudstvo pa naj ne pozabi, da slovenski duhovnik sedaj strada zato, ker zvesto stoji ob njegovi strani. Vsak, veren Slovenec bo vedel, kaj je v tem oziru njegova dolžnost.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union1.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ooroštvu i.ttf.
POIZKUSITE TAKOJ in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnsm in pametnem gospodinjstvu.
d Izjava 15 župnij dekanije Kranj zo-
Eer ukinjenje duhovniških draginjskih do-lad: Lastnoročno podpisani župani, občinski odborniki in cerkveni ključarji kot zastopniki nasled. župnij dekanije kranjske: Besniea, Duplje, Gorice, Kokra, Ko-vor, Lom, Mavčiče, Naklo, Podbrezje, Šent-urška gora, Trboje, Trstenik, Velesovo, Za-poge in Jezersko, ki ne štejejo po 200 domov, s tem izjavljajo, da smatrajo člen 4. uredbe finančnega ministrstva z dne 28. julija 1925, Ur. list št. 81. 1925, s katerim se za trajno ukinja po navedenih župnijah službujočim dušnim pastirjem tako potrebne dravinjske doklade — za jako neumesten. Za udinjanega pastirja, ki hodi še v vsakdanjo šolo, plačujemo po 1500 Din na leto in petkrat na dan brano; n itn študiranim dušnim pastirjem pa naj bi dajala dr?.ava v najboljšem slučaju — br; z doklade — do 1000 Din na leto, torej komaj polovico tega, kar zasluži j vvaški pasiir. Če se hoče duhovnikom po .'ujmi ah, imajočim manj kot 200 hiš, in niti celo malenkostno dosedanjo draginjsko d o klad o dočim se to-.:»rišem na večjih župnijah popolnoma pravično za spozna;: je poviša, je to dejanje, ki j9 ram naravnost neumljivo. Brez ozira m < !'(ino majhno naklonjenost, ki se kaže s >' 'n proti našim duhovnikom, akademič-v • izobraženim možem, ki so izšli iz naroda in živijo in požrtvovalno delajo za na-r i, L/avTamo: nočemo, da iti se njim dr.tiriiijsfce doklade ukinjale ali da bi se tudi (fteiše pokojnine kaj zapostavljali, ker to dovede vse naše župnije do nujne gotovost, da duhovnov ne bomo imeli, kar more povzročiti trajne zmešnjave, ali če jih bomo hoteli imeti, jih bomo morali izključno sami plačevati, kar bi zopet ne bilo pravično in bi v sedanjem času ne bila nobena igrača. Saj vidimo, da se v že z nameravanim občinskim in začrtanim šolskim zakonom hoče neznosna bremena prevaliti na naše občine, končno naj pridejo še naše cerkvene zadeve izključno župljanom na rame, in to v časih, ko gre vse kmečko gospodarstvo rakovo pot. Nočemo tudi, da se župnijska zemljišča v taki neopravični meri vštevajo med duhovniške dohodke, ker vemo iz lastne skušnje, kaj donaša sedaj zemlja takim, ki delajo s tujimi ljudmi, in ker naši predniki niso nakupili gruntov k farovžem zato, da bi potem država nič ne dajala — ampak zato, da bi farani duhovna imeli in da bi njihovi dušni pastirji lažje shajali. Stoletja so dokazala, da so naše župnije ustanovljene za potrebo, ker so jih zahtevale krajevne razmere same. Zato odločno ugovarjamo, ko vidimo nevarnost, da se stare, potrebne in lepo urejene stvari lahko spravijo v nered in v največjo zmedo. !Ako se dobi denar, ki gre tudi iz naših že-V
! pov za toliko drugih potrebnih in nepotrebnih reči, se bo dobila lista malenkost kakor dozdaj še za prihodnost — tudi za naše duhovno. — V Kranju, dno 7. sept. 1025. — Podpisanih za vse zgoraj navedene župnije čez 100 županov, obe. odbornikov in cerkv. ključarjev.
d Konkurzi v Sloveniji rastejo. Lansko leto je bilo v prvih osmih mesecih v Sloveniji vsega skupaj 19 konkurzov, letos pa — 61, torej trikrat več. Radovedni smo, ali g. Puclja in Žerjava katerikrat vsaj na tihem zapeče vest, ker sta glasovala za centralizem. Ti konkurzi so tudi ena izmed onih številnih trobent, ki glasno trebijo, da nas Pucelj-Žerjavov centralizem vedno bolj ugonablja in da je edina naša rešitev j v avtonomiji.
d Pismo i." Francije od naših Slovencev. Aumetz, 30. sept. 1925. Že dolgo nisnto nič čitali o naših slovenskih fantih in možeh iz Francije. Vse je vtihnilo. Od gozdnih detavc: v še največkrat izvemo kakšno novico, ker tudi mata boljše zaslužijo, pa imajo več veselja pisati. Tudi v tem malem mestu nas prebiva okrog 300 Slovencev, večinoma doma iz dolenjskih vasic. Prav sedaj je eno loto, odkar smo se poslovili od dobrih staršev in zapustili svoje drage, jvnogi srno že letos bili namenjeni zopet obiskati dolenjsko trgatev, a zdelo se nam je še raalo prezgodaj. Ako nas Bog obvaruje pred nesrečo in boleznijo, bodemo še malo našo žepe napolnili z frankom in naštejmo leto zopet.na veselo svidenje v ljubi domovini. Saj pravi pregovor, da še ptičica rada v tisti grm zle ti, kjer so zvali. Tako se tudi mi Slovenci večkrat spravimo skupaj in vprašujemo drug drugega, kodni gremo domov. Večinoma smo pri volji vsi drugo leto zapustili Francijo, eden pravi, da bi zopet rad videl svoj rojstni kraj, drugi še enkrat pozdravil svoje ljube starše, tretji bi si rad poiskal nevesto, četrti pokusil slovensko vino, peti kupil hišico ali posestvo, šesti dobil tam delo, sedmi bo dobil ded-ŠČino, osmi poklonil se Materi Bo/ji na Sli-novcah, Rajhenburgu ali Brezjah, deveti nosil denar v domačo hranilnico in deseti pa pravi: jaz pa tudi moram iti, ker sem slišal, da bodo zopet volitve. Volil bom SLS, ne pa radičevce. Iskreno pozdravljamo vse bralce in bralke. Slovenski fantje iz mesta Aumetz, Moselle: Jožef Barbič, Banovec pri Sv. Križu, Iv. Musar, št. Janž, Fr. Breznikar, št. Rupert, Jožef Kunej, Raj-henburg.	J J
d Nova šola bo 11. t. m. otvorjena na Jezeru pri Preserju.
d Kovani drobiž po 1 Din se bo v najkrajšem času dal v promet. Prav je da uniazani papir kmalu izgine.	'
d Časnikarski kongres se je vršil pretekli teden v Skoplju. Soglasno je bil sprejet predlog, naj vlada izdela nov, moderen
nazadnjaškega	°dstranl sedaniega
v1n In.va'idl 86 Popisujejo. Menda rabi vlada podatkov za načrt novega invalidske-
ga zakona. Zato nekatere občine, dru , pa okrajna glavarstva popisujejo invalid Invilidi naj ne pozabijo zglasiti se. ])0r, mento naj nesejo s seboj, oddajo pa naj iii", ne.
d Železniške blagajne za izadajanlo voznih listkov morajo imeti vedno dovoli drobiža na razpolago za menjavanje. Ta] o je ukazal železniški minister.
d Posebne vrste štrajk. V ljubljansM justični palači je zaprtih več oseb, ki so ob-dolžene tihotapstva in za katere niso razpisane še nobene obravnave. Jetniki so a" h te v ti H, da se njihove zadeve pospeše. Kor se to ni zgodilo, so začeli štrajkati s tem da niso jedli. Nekateri že več dni niso jedli, edr a je celo že G ti ni brez hrane.
d Zlato poroko obhaja te dni g. Karol Pollak, uslauovitelj največje slovenske tovarne za usnje. Obenem se poroči njegova najmlajša hčerka Špelika. Ugledni in verni družini naša najprisrčnejša voščila!
d Dr. Iv. Susteršiču, bivšega deželnega j glavarja, je v zdravilišču v Radenci zadela I kap. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer se ' zdravi.
d Stanovanje na trgu. Pred Mestnim domom v Ljubljani pod košatim kostanjem so je naselila družina delavca Bitenca, ki ne nv. re v Ljubljani dobiti stanovanja. Vsa oprava je pokrita s ploho, pod katero družina stanuje. Stanovanjska beda je v Ljubljani še vedno zelo velika, dasi se je primeroma precej zidalo.
d Umrl je v Blagovici ondoini otganis* in trgovec g. Štefan Grilj. N. v m. p.!
d Temeljito in uspešno zdravilo. V mestih nadaljuje moda »bubikopfa svojo zmagoslavno pot in dela hudo konkurenco 1 meter 6i) centimetrov dolgim ženskim lasem, ki zrastejo baje po uporabi znane Csillagove pomade. A'a deželi so pa ljudje bolj pametni, a vendar se že tudi na deželi pokaže ponekod kakšna ostrižena ženska glava. V nekem kraju so pa ljudje prišli na prav izvirno misel, da bi odvrnili žensko od nove mode. Naprosili so neko staro revo, ki sc je preživljala z vrtenjem lajne, naj si da postriči lase h la bubikopk. Ostanek so ji lepo skravžljali in ji privezali preko čela in kratkih las pisan frak in taka je morala iti proti dobri nagradi z lajno od vasi do vasi. Pravijo, da si vsled raznih krepkih opazk o novi modi v tistem kraju nobena kmečka ženska ni dala vec popačiti svoje glave z modo »bubikopf .— Pripominjamo, da v Parizu, ki je središče ženske mode, le malokatera ženska še nosi kralke lase. Vse se preživi, kratke ženske lase so se pa najpreje.
d Rop v šentpeterski cerkvi. 29. sept. ponoči je bilo vlomljeno v tabern akcij šent-peterske cerkve v Ljubljani. Tat je odnesel iz tabernaklja monštranco in ciborij. Monštranca je bila medena in pozlačena, lunula zlata ,ciborij pa srebrn. Oboje cenijo na 6000 Din. Vlomilec je s silo potrgal naboje pri vratcih tabernaklja in jih je na ta način skoro popolnoma snel. Hosti]eJ»
Vedno najnove
volneno blago za ženske obleke In bluze A. & E. SKABERNE - L|ubl|ana, Mestni trd 1»'
so bile v ciboriju, in tudi veliko hostijo iz monštrance, je ropar raztresel po taber-naklju. Kako jo bil rop izvršen, ni do sedaj še prav nič pojasnjeno. Najbolj verjetno je, da se je ropar že zvečer skril v cerkvi in pustil, da ga je cerkvenik zaprl. Ponoči je imel ropar dovolj časa, da je izvršil vlom in počakal dneva, ko so se zopet vrata odprla. 0 tatovih ni sledu.
d !>a pomagamo. »Domovina?: priob-čuje iz Dramolj dopis, da jo župnik napadel Domovino, češ, da je brezverska. Domovina vprašuje župnika, kje ima povod za tako govorjenje in trdi, da še ni nikdar nič brczverskega pisala. Domovino spomnimo med drugimi samo na to, kar je pisala v št. 18 lansko leto, ko je Domovina proglašala, da je sv. Trojica poganstvo in mali-kovalstvo. Ali hočemo še našteti vse one številne številke, v katerih se priporočajo skrajno umazane in brezverske knjige in odločno brezverska društva. Domovina je brezverska in veren kristjan je ne bo či-ta!, Š3 manj narečni.
vi Fara pri Kostelu. Dne 29. septembra je na Vrhu št. 15 umrl v 30. letu starosti fant Jožef Lettig. S krošnjarenjem si je nakopal jetiko, na kateri je dolgo in mnogo trpel ter ji slednjič podlegel. Na zadnji svoji zemeljski poti je imel veliko spremljevalcev.
d Cela družina umrla za škrlatinko. Iz Mostara poročajo, da se po nekaterih krajih Hercegovine zelo širijo nalezljive bolezni. V vasi Laštovo se je pojavila šlcrla-tinka. V družini Stevovij, ki je štela šest članov, so v 8 dneh V3i umrli za škrlatinko.
d Požari v mariborski okolici. V Kam-nici pri Mariboru se od lani naprej ponavljajo požari drug za drugim. V takozvani Kamniški grabi, ki vodi iz Kamnice proti Sv. Križu, so bil! tekom enega leta po požaru prizadeli žo domalega vsi posestniki. Sumi se, da zažiga hudobna roka. V noči od 27. na 28. septembra je zopet izbruhnil v tej dolinici blizu kamniške župne cerkve velik požar in sicer pri posestniku Pelclu. Ogenj se je strahovito hitro razširil. Cela hiša je bila mahoma v ognju. Rešiti se ni dalo skoro nič. Zgorela je vsa krma in ves živež razun koruze in fižola. Tudi perutnina in svinje so postale žrtev plamena. Na lice mesta' so sicer dokaj hitro prihitele požarne brambe iz Kamnice, Maribora in Studencev, a goreče hiše niso mogli rešiti. Škoda znaša nad 100.000 Din, a zavarovan je bil Pelcl samo za 5000 K. Orožništvo skrbno zasleduje storilca in upamo, da bo ta hudobnež prejalislej padel pravici v roke.
d Silna burja. — Težke človeške žrtve v Trstu. Pretekli teden je divjala v primor-ju silna burja, ki je zahtevala v Trstu težke človeške žrtve. 27 letnega težaka Fortu-nata Pirone je vrgla s tako močjo v jarek, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. — 61 let staremu vozniku Franu Lisjaku je dvignila burja z voza težak oder, ki je priletel na Lisjaka s tako silo, da ga je smrtno poškodoval; Lisjak je v bolnišnici par ur nato umrl. — 23 letno šiviljo Elviro Dobrilov je treščila burja na obraz; pri tem se je ne-srečnici popolnoma zdrobila nosna kost in ji je počila tudi lobanja. — Na voznika Josipa šubra je vrgla burja koš za gramoz,
pri Čemer so je Šubru zlomila hrbtenica. Več oseb je dobilo lažje poškodbe.
d Nesreča z dinamitom. V Grabovom Dolu v Hercegovini je lovil kmet Svetko Pajič ribe z dinamitom. Odkod je dobival dinamitne patrone, ni ugotovljeno. Tc dni pa jo ponoči zbudil Paiičeve sosede silen pok iz spanja. Ko so ljudje prestrašeni vstali in šli gledat, kaj je, so videli Pajiče-vo kočo popolnoma razrušeno, njega pa so izpod razvalin izvlekli mrtvega.
d Povodnji v Bosni. Reka Bosna je na več mestih izstopila in okolico poplavila. Ponekod sega voda že do železniške proge, da je nevarnost, da bo promet na tej progi začasno ustavljen. V Sarajevu pa ie na-rastla Maljačka skoro za 3 metre nad nor-malo.
d Težka nesreča nu vojaškem vežbali-šču v Zagrebu. 28. sept. dopoldne se je vadil oddelek vojakov zagrebške garnizije pod vodstvom podporočnika Metoda Kare-viča v streljanju z bombami iz pušk. Ko je okoli poldvanajstih dopoldne neki vojak sprožil puško, se bomba ni izstrelila, am-pa kje v cevi eksplodirala. Učinek je bil strahovit Podporočniku Kareviju je raztrgalo glavo, vojak pa je težko ranjen. Pokojni Karevič je bil star šele 23 let.
d Nesreča ali uboj? Dne 9. sept. 1.1. je šel z doma železniški delavec Jože Turk iz Sp .Vodal v občino Tržišče (Dol.) na delo na šentjanško progo. Od tega časa se ni več vrnil. Star je 23 let ter srednje visokosti. Ne ve se, ali je živ ali mrtev. Ko bi se kie našel kak mrlič te starosti, ali če se kje mudi še živ, naj se blagovoli to sporočiti župnemu uradu Sv. Trojice v Tržišču na Dolenjskem ,da ta obvesti žalostne starše.
d Roparji odnesli 330.000 Din. 3. oktobra ob 9 dopoldne sta v Senovcu pri Raj-henburgu prevzela rudniški inženir Franc Forges in rudniški uradnik Jernej Peterca 350.000 Din za izplačilo delavcev v Rasla,; -nu. Ko sta šla z denarjem proti Raštanju, skočijo naenkrat iz gozda štirje moški z napetimi samokresi. Dva roparja stopita k inženirju, dva pa k Peterci. Odvzeli so jima ves denar in nato pobegnili. Peterca je spoznal enega napadalcev, ki je Fabijan Gršič, rojen leta 1892. v Zlatarn na Hrvatskem, bivši preddelavec pri premogokopu, zadnje čase pa je bil nastavljen kot miner v nekem kamnolomu v Rajhenburgu. Gršič je velike, močne postave, ovalnega obraza, temne polti, gladko obrit, ima črne nazaj počesane lase in govori hrvatski. Takoj po izvršenem ropu so z delavci preiskali ves gozd, a roparjev niso našli, pač pa je bilo po tleh raztresenega precej drobiža, ki se ga roparjem ni izplačalo nositi seboj,
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki je edini te vrste! — Podružnice T CELJU, Breg št. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, KoroSčeva ulica 15 in r SPLITU, ulica XI. puka.
p Politični položaj je zelo negotov. Šte-san radič se je s svojo vsiljivo zgovornostjo vsled svojega govora na konferenci Društva narodov zelo zameril radikalnim krogom. Pašič ie še vedno hud na Radiča in se mu izogne, kjerkoli more. Na drugi strani pa jo Pašič vse preje kot priljubljen pri najvišjih krogih in baš to Pašiča ovira, da ne more nastopiti s tisto gotovostjo, kot je njemu lastna. Sedaj se je Radič spomnil, da bi bilo dobro, če bi prišel v vlado in sicer kot podpredsednik in namestnik Pašiča. Prav tega pa Pašič neče slišati, ker na noben način noče, da bi Radič katerikrat njega nadome-stoval in vodil državo, kar bi se pri Paši-čevi bolehnosti skoro gotovo kdaj zgodilo. Tudi na dvoru niso zadovoljni s sedanjo sestavo vlade. Kralj so je preje, kakor je bilo v načrtu, vrnil s potovanja v Belgrad, kar je v zvezi s političnim položajem. Bajo dvorni krogi potiskajo v ospredje zunanjega ministra Nineiča, ki naj bi nadomestil starega in bolnega Pašiča, izpeljal sporazum tudi s Slovenci ter začel s spremembo ustave. Da je vlada čisto negotova in se pričakujejo izpremembe, je sklepati tudi is tega, da za narodno skupščino, ki bo začela zborovati 20. oktobra, ni še skoro nič delovnega načrta sestavljenega.
p Pribičevič je zelo nesrečen, ker nI v vladi. Obhodil je južne kraje, imel shodo in dokazoval veliko škodo za državo, ker ni več demokratov v vladi. Mož je govoril tako ostro, da mu radikalni časopisi grozo z — zakonom o zaščiti države, katerega je baš on najbolj pomagal ustvariti proti »protidržavnim« elementom. Tako se lahko zgodi, da se mož sam ujame v past, kater« je nastavil drugim.
p Smrtni krči. Žerjavova »Domovina! že 8. leto piše, da SLS obhajajo smrtni krči. Kakor se vidi, ji ti smrtni krči prav. dobro denejo.
p »Korošec se ponuja vladi,« piše Domovina. Vsak otrok na Kranjskem pa ve, da Korošca vsi vabijo v vlado in da bi radikali rajši imeli 20 Koroščevih poslancev, ki so resni politiki, kot pa 50 Radiče-vih. Seveda bi dr. Korošec moral prodati avtonomijo in reči, da se Slovencem prav godi, če jih tlači centralizem. Tega pa dr. Korošec ne bo storil, ker ni Radič.
p Proti našim delavcem. Doslej so veljale odredbe, ki dohod dclavcev iz tujih držav v našo državo zelo otežujejo vpravi radi tega, ker je domačih, zlasti nekvalificiranih delavcev dovolj na razpolago. Sedaj bo ministrstvo te odredbe tako omililo, da bo dohod tujih delavcev zelo olajšan. Ker je gotovo, da se bo na ta način zlasti italijanskih delavcev pri nas veliko zaposlilo, bodo domači še bolj brez kruha. Socialna ministrstvo, ki je sedaj v rokah radičevcev, bi prav storilo, ko bi to stvar še enkrat temeljito premislila____________
Pravo gospodinjsko MILO je našej milo »GAZELA«. Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo ifl belijo.	^
m-w-m
nRznmii^
m_m._
RAZPIS NAGRAD.
Dijaško podporno društvo v Ljubljani razpisuje za kupovalce svojih srečk sledečih sedem nagrad:
1.	Nagrade v znesku 100 srečk efektne loterije za najduhovitejše odgovore na vprašanje: Kaj študira študent, ki ga vidiš na srečki naše loterije? Za najboljši odgovor se dobi 50 srečk, za drugi 30 srečk, za tretji 20 srečk.
2.	Nagrade v iznosu 100 srečk za sestavitev najduhovitejšega stavka iz besedila naših dobitkov. Sestavi se lahko stavek kakršnekoli vsebine; vsi samostalniki v njem pa morajo biti imena dobitkov, druge besede se zbirajo poljubno. Najboljši stavek dobi 50 srečk, drugi 30, tretji 20 6rečk.
3.	Nagrado v gotovini 1000 kron za tistega, ki ugane, kdo bo dobil glavni dobitek, Fordov auto. Uganiti je treba le poklic. Če bo več pravilnih rešitev, odloči žreb.
Čp.s za tekmo je do 30. novembra 1925.
Odgovore bo presojal odbor, sestavljen iz dveh odličnih slovenskih pisateljev in iz zastopnikov loterijskega odbora. Duhovite rešitve, zlasti pa nagrajene, bomo z imeni rešiteljev objavili v »Slovencu«.
Nagrade za prva dva odgovora bomo doposlali 6. decembra — za Miklavža! Tretja nagrada pa se izplača po izvršenem žrebanju, ko bo izid znan.
Pogoji. Rešuje lahko vsak, kdor je kupil dve 6rečki Dijaškega podpornega društva. Da bo odbor mogel to kontrolirati, naj vsak reševalec navede številki svojih dveh srečk.
Rešitve je pošiljati na naslov: Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Akad. dom, Miklošičeva 5, kjer se dobe tudi srečke in vsa pojasnila za loterijo.
Odbor Dijaškega podpor, društva.
n Orel oa Jeiici vprizori v nedeljo 11. oktobra Ob S popoldne v druitvenem domu Jalenovo dramo: »Srenja« v 4 dejanjih. Vstopnice se dobijo pri bratu J. Ahlinu. Posetite to igro, da se zopet enkrat po dolgem odmoru snidemo v letošnji sezoni. Naevidenje!
n Homec. Kat. prosvetno društvo bo otvorilo sezono 1925—20 v nedeljo 11. oktobra s krasno žaloigro >Za pravdo in srce«, ki je eno najlepših del Antona Medveda. Začetek ob pol 4.
n Ljudski oder v Radovljici. V nedeljo 11. oktobra ob 8 zvečer, ter v nedeljo 18. in 25. oktobra ob pol 4 popoldne priredi Ljudski oder v Radovljici zgodovinsko igro: »Amas«.- Igra predstavlja preganjanje kristjanov za časa cesarja Avreliana. Polna je pretresljivih, pa tudi smešnih prizorov. Vstopnina je znižana. Vstopnice se prodajajo v Kmetijski zadrugi. Preskrbite 6i jih že prej, da ne bo pred igro pri blagajni prevelikega navala. Igra se konča ob 7, pravočasno za odhod na vlake.
n Ig. V nedeljo 11. oktobra ponovimo igro »Revček Andrejček« ob 8 popoldne v Kat domu. Kdor zadnjič ni mogel priti, naj ne zamudi te prilike, če hoče za mal denar prav pošteno zabavati se. Vabljeni Se posebno iz vasi iz okolice.
n Prosvetno društvo v Velikih Laščah priredi v nedeljo 11. oktobra ob 3 popoldne igro »Edina suknja« in se izvaja več lepih pevskih točk. Prijatelji dobre zabave vljudno vabljeni 1
n V Šmartno pod Šmarno goro se bo vršil občni zbor Kat. prosvetnega društva v nedeljo, dne 11. oktobra ob 3 popoldne. Udeležba članov ob-veana.
i1
ARZIŠE PRI ZAGORJU.
(Občinske volitve.)
.Smejati smo se morali Jutrovim poročilom, da je doživela naša stranka pri občinskih volitvah po-rai. Ta poraz si bomo ogledali malo bližje, da javnost spozna, koliko jc verjeti temu lažnivemu poročilu. Pri prejšnjih občinskih volitvah je odnesla SLS le 88 glasov in je dobila 5 odbornikov. Sedaj pa jo združila SLS na obeh listah čez 160 glasov in ima, česar ne more niti »Jutro« utajiti, v občini 10 zanesljivih, vrlih mož, kateri se ne bodo demokratov niti najmanje bali. č'e se na ta natis podirajo v Sloveniji klerikalne trdnjave, potem smo prepričani, da nas ne bo nikoli konec. Ce pa Jntrovci primerjajo številke pri državnozborskih volitvah s sedanjimi, lažejo namenoma, ker vedo, da je volila takrat na volišču v Arzišah še Kolovra-ška občina. Da so našim demokratom delale te volitve preglavice, je res. Vam pa volivci, ki ste oddali glasove SLS in delavski stranki, hvala. Pomnite, da ne boste goljufani. Prestali smo preizkušnjo, katera nas bo vodila še do lepših zmag.
NAKLO PRI KRANJU,
Dne 4. oktobra smo imeli slovesno blagoslovitev spominske plošče. Slovesnost jo jako dobro uspela. Blagoslov je izvršil g. župnik iz Šenčurja, ki je imel ob tej priliki izredno lep govor. Dne 23. avgusta smo pa blagoslovili novo gasilno briz-galno.
6KOCIJAN PRI MOKRONOGU.
(Razno.)
Lep nagroben spomenik so postavili na mo-kronoškem pokopališču učitelji in škocijanski občani bivšem« nadnčitelju v čkocijaau, rajnemu Pr. Lavriču. Vsa čast in hvala gre za to g. nadnčitelju v Žužemberku J. Pirnatu. — Na Drutčah je umrla 98 let stara Marija Knez, na Otoka pa 78 let stari Anton Krmec. — 17. septembra je bil to prav dobro obiskan semenj, kjer se je prodalo veliko goveje živine, konj in prašičev. Govejo živino in
n Za srečke »Kat prosvetnega društva« v Sv. Petru pod Sv. Gorami prihaja dan za dnem iz cele naše domovine obilo naroČil. Cena srečki je namreč samo 5 dinarjev in dobitkov je pa 250 v vrednosti 50.000 Din. Da vidite glavni dobitek, to bi se čudili; novo pohištvo iz črešnjevega lesa, fino polirano, obstoječe iz dveh postelj, dveh nočnih omaric, mize in umivalnika z zrcalom, omare, štirih stolov in podobe. Nov šivalni stroj »Sioger«, bala finega platna, zofa in štirje stoli, vreča moke, nova trena škropilnica. Vreča 20 kg fine kave, pitan prašič, 200 I bizeljskega vina. Pa dobitkov je 250 in je gotovo, da se vam eden dopade. Žrebal bo notar v prisotnosti gledalcev. Žrebanje se bo vršilo 8. decembra 1925. Izid žrebanja z izžrebanimi številkami se bo objavil v časopisju. Zato ne zamudite ugodne prilike. Pišite še danes na »Loterijski odbor kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« in priložite tolikokrat po pet dinarjev, kolikor srečk si želite, čimveč jih kupite, tembolj sle sigurni, da zadenete. Tisti pa, ki bi radi precej zaslužili, naj se javijo za razpeče-valce srečk, kar bi jim precej neslo, a trud bi bil malenkosten. Ne odlašajte!
n Občinski uslužbenci v Sloveniji! Kljub pozivom v vseh časnikih se je do sedaj javilo zelo malo občinskih uslužbencev za organizacijo. V vašem interesu je, da se čimprej javite vsi! 170 za stvar navdušenih tovarišev bo vendar moglo združiti se! Pošljite takoj prijave na »Zvezo nameščencev avtonomnih mest Slovenije« (sedaj v Mariboru, Magistrat).
n Vrh Sv. 3 kraljev — Sv. Križ pri Litiji. Ker se vsled bolezni nisem mogel od vseh posloviti, se tem potom poslovim od mojih ljubih Kriščanov, med katerimi sem dvajset let živel. Zahvaljujem se za vso naklonjenost in prijaznost g. župniku, pevskemu zboru, učiteljstvu ln vsem prijateljem. Prosim, da me ohranite v dobrem spominu in da se me v molitvi spominjate. Vrh, 27. septembra 1925. — Fr. Miglič, bivši organist.
n Srebrn rožni venec se je nažel na glavni cesti skozi Črnuče. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v. župnišču na Črnučah.
konje so odgnali v Avstrijo, prašiče so pa pokupili Hočevarji in Kranjčani. — Kozolec je pogorel posestniku Fr. Anžičku v Skocijanu. — Gospodinjski točaj so bo vršil tukaj od 15. decembra 1925 do 29. februarja 1926. Zasluga za to gre g. župniku AniiČu in g. županu Cinkolctu. — Cesta v Zalogu je dobro vzdignjena, da ne bo ob hudih nalivih treba bresti po vodi.
IG.
(Konkurenčna obravnava, I. del.)
V torek 22. septembra se je vršila na Igu v kaplaniji obravnava radi popravila kaplanije. K.cr jo kaplanija last vseh faranov, zato je prav, da vsi farani zvedo, kako je bilo. K tej obravnavi so bili povabljeni po okrajnem glavarstvo vsi iopani in odborniki vseh petih občin, ki so zastopane v ižanski fari: Ig, Iška Loka, Iška vas, Pijava gorica in Želimlje. Vodil je obravnavo g. okrajni glavar Klopoič, s katerim je prišel kot izvedenec neki g. inženir. Obravnava je trajala dve uri. Končno jo bilo določeno, da se na stroške vseh petih občin popravi v kaplaniji le stranišče, kar bo stalo 500 do 600 Din. O. glavar jo nato otvoril debato in vprašal može, če ima kdo kaj pripomniti k tej popravi, ki bo vseh pet občin skopaj stala največ 600 Din. In lačela se je debata, krasna, sijajmt in zelo, zelo poučna, kakršnih Človek ne vidi vsak dan. V debato so posegali preeej energično — da so milo izradnt — posebno gg. župan Hitejc, Jan. Senk in Pr. Toni in še nekaj dragih. Rekli so ti in drugi, <la občine ne bodo nič plačevale za popravo kaplanije, ker ima kaplan v kaplaniji na stanovanju sorodnike, ki da mu plačujejo letno 450 Din in s tem denarjem naj se popravlja kaplanija. Dalje, da ima farna cerkev denar in da je še od ivonov veliko ostalo in da oni hočejo vedeti, kje jo cerkveni denar. Kmetje da so že tako preveč obloženi z davki, sedaj' naj pa pridejo še nove občinske doklade ta popravo kaplanije. Tudi občine 40
Srcobložene z raznimi stroški! G. glavar pripomni, a se za 509 Din za pet občin ne splača govoriti. Na vsakih sedem faranov pride namreč 1 Din n». klade: torej na vsakega farana prido pol krono ali okroglo 13 par! — Ko sem jih vprašal, zakaj so odpravili občinsko naklado na vino in na žganje pa sploh še naklade ni bilo, so mi rekli, kaj da jim žganje »mečem naprej«, Češ, kdo ga pa pije. Celo na biro so se vrgli, češ, da je nisem nikomur odpustil! Res, bila je to debata, zelo, selo poučna! — G. glavar je kljub svoji odločnosti komaj že vzdržal red. Nekomu je moral dvakrat povedati, da naj ne vpije, ker ni nihče gluh. — Nato je bilo glasovanje in sicer samo, kdo je proti temo, da bi pet občin skupno dale vsega skopaj 500—600 Din za popravo kaplanije, torej proti temu, da bi vsak faran dal — piši in beri ter si sapomni — 13 par sa popravo kaplanije. Proti so glasovali: občina Ig: gg. žopan Hitejc, Jan. Šenk, Jan. Balant, Fr. Mo-Čilnikar, Mart. Meglič, Jožef Zdravje (vsi posestniki ii Iga). Dalje: Fr. Toni, A). Šteblaj, Iv. Stram-belj (vsi gostilničarji na Ign), in še Jožef Zalar, posestnik iz Kota. Iz občine Iška loka so bili proti: gg. iupan Matija Ciber, Martin Pire, posestnik, Jan. Komše, posestnik in cerkv. ključar, in Anton Žnidaršič, posestnik. Iz občine Iška vas so bili proti: gg. župan Miba Vrenk, gostilničar, Jožef Mazi, gostilničar, Fr. Šteblaj in Fr. Šteblaj iz Male vasi, Ant Žagar, posestnik in cerkveni ključar ter še Janez Maček iz Gor. Iga. Iz občine Pjava gorica so bili proti samo g. Kandare, gostilničar. Od občine Želimlje ni bilo nobenega občinskega moža iz naše fare, ki bi glasoval proti. Izvolil se je nato še odbor za (!) popravo stranišča v kaplaniji, v katerega so bili izvoljeni sami taki, ki so bili odločno proti (!) popravi. Za predsednika odbora za popravo stranišča je bil izvoljen — g. Jan. Šenk. Nekaj mi sili v pero, da bi zapisal, pa za enkrat se bom še.	M.
Ia- Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana Iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trt! 10.
D. M. r POLJU.
Občinske volitve so minule in veliko je bilo nr.iliu in pisanja; posebno veselje je vladalo pri »JiitriK in »Domovini«. 'i'oraj klerikalna trdnjava So padla in občina in:a naprednega župana 'v osebi (iartrože iz Zadolirove. Mi smo molčali na vso in cikali. In slika tako vzornega naprednega od-bora je že tu. Pri prvi seji je bila volitev župana. Izvoljen je bil z 14 glasovi g. Gartroža. V »Jutro« je dal izjavo, da ni naš pristaš več, ampak da je kandidiral na gospodarski listi, ki j° bila napredna (liberalna). No vemo, V;aj bodo rekli vsi tisti na-i posestniki in kmetje, ki niso bili s tem zadovoljni, da so jih predstavniki in njih zastopniki proglasili za liberalce. Drugi kandidat za župana j« bil g. Žabjek iz Studenca. Volili so ga kmetje in delavci. Takoj prva seja je bila sklicana tako, da no ni noben človek spoznal, kaj bo. Obravnavala so je prezidava šole. Bivši gerent in sosvet so izdelali na svojo roko načrte za prezidavo šole, ki I i stala dograjena okoli 2 in pol milijona dinarjev ali 10 milijonov kron. Naši odborniki so bili dobro pripravljeni in bo skušali dokazati vsem nasprotnikom, da je načrt nesprejemljiv, ker je predrag, občina pa nima sedaj denurja in ga še dolgo ne bo imela. Vsi davki, ki so že sedaj veliki, bi so morali vsaj za polovico še povečati, tako da bi za dolgo dobo let bili davkoplačevalci primorani plačevati. Vse to so jim naši odborniki raztolmačili. (šola jc res zanemarjena ir. ;o bo treba popraviti /a silo, ne pa prezidavati iz starega poslopja, ki je slabo in ii kamenja, v novo stavbo. Ko je prišlo do glasovanja jih je glasovalo 9 za šolo, 9 pa proti. Tal; i so se sedaj delavci postavili in roko v roki glasovali proti. Kmetje posestniki, ki so prej toliko godrnjali, kako Be gospodari, so pa glasovali za šolo, Seveda, čo jih boste vprašali, bodo tajili. Župan bi moral seveda odločiti. Ni pa rekel ne ja. niti ne. Zadeva se je vlekla naprej. Cela občina je pokonci in v nedeljo je bila sklicana ob 3 popoldne druga seja. Dasi je bil lep dan in popoldan, ko vsak rad kam gre, se jo nabralo polno občanov, da sami vidijo, kaj hočejo delati ljudje, ki so jih volili. Naš klub je bil zbran polnoštevilno. Ura je že šla proti pol 4, vendar ni bilo nikogar. U. župan in tajnik sta prišla, toda odbornikov — naprednja-kov ni bilo. Spuntali so se menda nad samim županom ter se (buli naših nevstrašenih ljudi. 14 le ov se jo ibalo 11 pohlevnih klerikalnih backov, kakor pravijo. Kal takega se menda še nikjer ni zgodilo na svetu. Z glasnim protestom so naši odhajali od »seje«, iskat leve, ki so sedeli zbrani in potrti pri Joklnu. V nedeljo ob 8, po prvi sv. maši, se igra nadaljuje. Priporočamo občanom, da pridejo zraven, da vidijo, kdo hoče občini dobro in potom si naj zapomnijo za bodoče. Drugič pa zopet kaj več ii našega poljskega parlamenta.
IZ CERKLJANSKE FARE NA GORENJSKEM.
(Odkritje spominske plošče v Lahovčah.)
V	nedeljo 11. oktobra ob 2 popoldne se bo vršilo odkritje spominsko plošče v svetovni vojni nadlih vojakov iz Lahovč. Govoril bo bivši vojni kurat in tajnik Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne g. Fr. Bonač. Vojaki iz svetovne vojne in tudi drugi iskreno vabljeni!
KRESNICE OB SAVI.
(Odkritje spominske plošče.)
V	nedeljo 27. septembra Be je vršilo pri nas slavje odkritja spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom. Že rano so so zbirali Kresničani, vaščani šestih okoliških vasi, Ribničani in Hotičani pred cerkvijo, kjer je bil postavljen ličen oder, okrašen z zelenjem, dočim je iz cerkvenega stolna plapolala zastava v bol solnčnat dan, obdana g črnim pajčolanom. Ob 10 je bral bivši vojni kurat g. Bonač sv. mašo in med službo božjo opravil darovanje za preostanek stroškov spominske plošče. Po s . maši je pred cerkvijo zapel moški zbor ponaro-delo nagrobnico: »Vigrcd se povrne«, nakar je šolska mladina deklamirala več slavju primernih pesmi. G. državni uradnik Špunt je imel slavnostni govor, omenjal je trpljonje, junaštvo domačih mož in fantov, ki so preminuli v svetovni vojni in grajal one germanske stotnike, mažarske sodnike, ki so obsojali na smrt slovenski živelj. Bodril je matere in žene padlih in jim pokazal, da njihova kri ni bila zastonj prelita, da so prav ti junaki položili temelj novi državi — Jugoslaviji. Solzne so bile oči mož in fantov, ki so se srečno vrnili, ihtele so matore, žene in otroci pokojnih. — Po govoru so odkrili ploščo in zbor je zapel Prelovčev »Doberdob«. G. kurat je orisal trpljenje slovenskih mo»
Sodi od črnega vina za bela vino.
Mali vinogradniki navadno nimajo toliko posode, da bi bili pripravljeni za vsako morebiti tudi izredno dobro vinsko trgatev. Še večkrat se zgodi, da jim primanjkujejo sodi za belo vino, medtem ko jih imajo za črao preveč. V takih primerih potem operejo z navadno mrzlo vodo sode črnega vina in ulijejo notri belo vino. Posledica je, da se belo vino navzame iz soda rdečkaste barve in s tem izgubi seveda mnogo na svoji kakovosti, oziroma kupčij-ski vrednosti. Če hočemo torej belo vino spraviti v sode črnega vina, jih moramo, preden ulijemo vanje belo vino, temeljito
in fantov na bojnih poljanah, domači g. župnik je opravil na mestu »Libero« za padle. — Zahvaliti 36 moramo ob tej priliki g. župniku Dolinarju, slavnostnima govornikoma, pevskemu zboru in zlasti pa ondotnemu pevovodji g. Zupanu in šolskima upraviteljicama, ki sta tako lepo nančili mladino dekiamacije.
IZ ŠINKOVEG V TURNA.
Sprejmi, dragi Domoljub, tudi od nas malo sporočila, ko se tako malo kdaj oglasimo. Letina je pri naa bolj slaba, krme ca živine ne bo dosti, a
izprati, da se iz njihovih dog izluži barva črnega vina.
Pri tem delu nam je postopati na sledeči način: Najprej ostružimo iz soda zasušene drože (grampo, vinski cvet). Potem napravimo raztopino od 20 litrov vroče vode, 4 kg sode in 1 kg živega apna. Ta raztopina zadostuje za pranje soda od 20 do 25 hI; z njo dobro operemo sod in jo pustimo par ur v zaprti posodi, ki jo valjamo semtertja, da se barva čim temeljiteje izluži iz dog. Navadno zadostuje ta postopek, da se iz soda izluži vsa čma barva.
Večkrat se pa pripeti pri sodih, v katerih je bilo močno črno vino, da se na navedeni način ne da še popolnoma odstraniti črna barva. V takih primerih vza-
drugi pridelki so pičli vsled moče, črva in miši, ki sc jih je silno zaplodilo. Ako ne bo kake pomoči zoper nje, bodo pokončale vso ozimino. Sadja je tudi milo in še to hoče vse zgniti. — Pri nas se je ustanovilo tudi prostovoljno gasilno drnštvo. Dne 20. septembra je bila ustanovitev f veselico. Drnštvo se naproša, da bi drugič ne prirejalo tistega neizogibnega plesa, je dosti drugih in sicer poštenih zabav. Drugače pa, možje in fantje, le korajžne naprej! Seveda dosti je ovir in maloduŠnosti pri nekaterih, pa i vztrajnostjo se bo vse premagalo.
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA"« milo, Ime prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor i ,GAZELA'- milom
memo na vsakih 100 litrov vsebine po 10 litrov vroče vode in vlijemo v njo četrt litra solne kisline. S to razredčeno tekočino pe-remo, oziroma valjamo rod okrog pol ure ter ga nato odcedimo. Po vsakem takem pranju soda ga moramo nekolikokrat izprati s čisto mrzlo vodo, dokler voda ne izteče iz njega popolnoma čista. V tako oprane sode lahko brez skrbi vlijemo bela vina, ki bodo ostala ravno tako čista kakor v sodih belega vina. Solna kislina se dobi v drogeriji ali v lekarni.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Uradni tečaji za mesec oktober 1925. Fin. ministrstvo objavlja za mesec oktober sledeče uradne tečaje: napoleondor Din 217, turška lira Din 245, funt šterling Din 272.50, dolar Din 56.25, kanadski dolar Din 56, nemška marka Din 13.30, poljski zlat Din 10, šiling Din 7.50,100 francoskih frankov Din 266, 100 švicarskih frankov Din 1085, 100 lir Din 230, 100 belgijskih frankov Din 245, 100 holandskih goldinarjev Din 2260, 100 romunskih lejev Din 27.15, 100 bolgarskih levov Din 40.90, 100 danskih kron Din 1375, 100 švedskih kron Din 1510, 100 norveških kron Din 1177, 100 španskih pezet Din 810, 100 grških drahem Din 82, 100 čeških kron Din 166.50, milijon mažarskih kron Din 788. CENE.
Ljubljanska blagovna borza. Pšenica bačka, postavljena v Bački na postajo, Din 255, pšenica domača v Ljubljani Din 265, oves slavonski v Ljubljani Din 205, na slavonski postaji Din 185, koruza slavonska v Ljubljani Din 216, koruza na sremski postaji Din 182.50, koruza nova sušena Din 122.50, koruza v storžih na slav. postaji Din 75, fižol domači postavljen v Postojno: ribničan Din 315, mandalon 300, prepelica r Din 325, krompir postavljen na štajersko postajo: beli Din 65, rožnati Din 60; bučne peške rešetane, postavljene v Ljubljano Din 320.
Tržišče z lesom. Blago se je večinoma tržilo postavljeno na mejo: Bukovi plohi Din 550, hrastovi hlodi Din 480, smrekovi hlodi Din 220, frizi Din 1300, madrieri Din 680, late monte Din 540; blago na nakladalni postaji se je tržilo: breza okrogla, 10 do 30 cm, Din 380, jamski les Din 170, hme-lovke, ravne, neobeljene Din 6.25, bukova drva Din 17.50, postavljene v Ljubljano Din 21, bukovo oglje v Ljubljani Din 19.
Tržišče s fižolom. Kupčija s fižolom, posebno za izvoz, se ne more 5e razviti, ker je inozemstvo že založeno z domačim pridelkom. Francoska, ki je bila naš najboljši odjemalec, ima letos sama dovolj blaga. V drugi vrsti prihaja Trst, ki pa navadno plačuje slabše. Zato se je tudi naSa trgovina osvobodila tržaškega posredovanja in si je drugod poiskala odjemalcev. Dosedaj je letos Slovenija še vedno edini prodajalec barvastega fižola na svetovnem trgu, ker drugod ni še spravljen. Italija ima le manjvredne vrste. Pripomniti pa je freba, da je pri nas od lanske dobre letine ostalo še precej fižola neprodanega, ki ga pa ni mogoče drugače prodati kakor za krmo živini po nizkih cenah. Naravno da je najbolj pametno, če ga naš kmet sam po-
krmi živini, kar se sedaj tudi splošno dela. Glede današnjega položaja pri kupčiji novega fižola je omeniti, da znaša današnja cena za ribničana Din 3.15, za mandalon Din 3, za prepeličrja pa Din 3.50. Cena za prepeličarja je zaradi tega tako visoka, ker ga je na trgu zelo malo; znižala se bo pa tedaj, ko ga pride več na trg in ko bo ta vrsta zrela v Galiciji.
ŽIVINA.
Prašičji sejem v Mariboru 2. oktobra. Prignanih je bilo 270 prašičev, 2 kozi in 3 ovce. Povprečne cene so bile: prašički 5—6 tednov stari Din 75—125, 7—9 tednov Din 150—225, 3—4 mesece Din 260—300, 5—7 mesecev Din 350—450, 8—10 mesecev Din 550—650, 1 leto stari Din 850—1000. Za kg žive teže se je plačevalo po 10—14.50 Din, mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 165 komadov. Kupčija je bila srednje živahna, cene pa bolj stalne. Zaenkrat tudi ni pričakovati večjih sprememb v cenah, ker prašičerejci ne silijo preveč z blagom na trg.
RAZNO.
Mednarodna kmetijska organizacija. V Bernu se je te dni vršila konferenca kmetijskih organizacij iz Italije, Avstrije, Švice, Mažarske, Jugoslavije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Češkoslovaške, Poljske, Estonske, Letonske, Finske in Zedinjenih držav. Na konferenci se je sklenila ustanovitev Mednarodne kmetijske organizacije. Dalje se je sklenilo, da se organizacijam vseh držav predloži načrt statutov za mednarodno konferenco, ki se bo vršila leta 1926 v Rimu.
Konkurzi v Sloveniji. Število konkur-zov je značilno za vsakokratno gospodarsko stanje kake dežele. Zato je važno, če primerjamo število konkurzov posameznih let v Sloveniji. V prvi polovici tega leta je bilo pri nas otvorjenih 42 konkurzov, od teh največ maja 10 in avgusta 12. Skupno je bilo v prvih 8 mesecih letos razglašenih 61 konkurzov, medtem ko je bilo njih število v istem razdobju lanskega leta samo 19. Letos je torej faliranih trgovcev in in-dustrijcev trikrat večje nego lani. S 1. IV. t. 1. je pa bilo odpravljeno poravnalno postopanje, s pomočjo katerega se je lani marsikatera tvrdka izvila na škodo dobaviteljev blaga, ne da bi šla v konkurz. Tako je ugotoviti v prvih 8 mesecih t. 1. 113 insol-venc (61 konkurzov in 52 poravnalnih postopanj do 1. aprila 1.1.), v istem času lanskega leta pa samo 71 (19 konkurzov in 52 poravnalnih postopanj). Ta statistika kaže, da so se gospodarske razmere v Sloveniji od lanskega leta znatno poslabšale. Kako bi šele gospodarsko stanje našega kmetijstva v ti dveletni primerjavi izgledalo, če bi mogli navesti statistiko zadolže-nja naših kmetij.
Oslajevanje letošnjega vinskega mošta v mariborski oblasti dovoljeno. Veliki župan mariborske oblasti je 22. septembra izdal odredbo, ki na podstavi § 5 vinskega zakona dovoljuje vinskim producentom prosto in splošno oslajevanje (ne sladkanjel) letošnjih vinskih moštov v mariborski oblasti in sicer z 2—4 odstotkov (2 do 4 kg sladkorja na 100 litrov) mošta navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14 odstotkov
in onih finejših vrst, ki imajo izpod 17 odstotkov sladkorja. Sladkor v ta namen mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rja.vi, tako zvani ameriški sladkor se ne sme rabiti v to svrho. Prav tako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda po možnosti še kipečemu moštu. Zaradi splošne dovolitve oslajevanja odpadejo v mariborski oblasti posamezne prošnje vinogradnikov za oslajevan i** kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem oslajevanju.
Cenovnik za trte iz državnih nasadov. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo cenovnik trt, ki se bodo letošnjo jesen in prihodnjo pomlad oddajale iz državnih nasadov. Po tem cenovniku bo stalo 1000 komadov: ključi ameriške trte I .vrste po 100 Din, II. vrste po 35 Din; korenjaki (sajen-ke, bilfe) I. vrsta po 250 Din, II. vrsta po 75 Din; cepiči zreli I. vrste po 1500 Din, II. vrsta se ne prodaja; ključi domače trte I. in II. vrsta po 80 Din. — Trsničarji morajo plačati ključe dvakrat tako drago. Vinogradnikom, ki potrebujejo trte za izpopolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdil o vsebini apna svojih zemljišč. Prosilcem za ključe in korenjake ni treba predlagati potrdila občinskega urada, da jemljejo trte za sajenje na svojem zemljišču.
Znižanje tarif. S 1. oktobrom je stopil v veljavo novi znižani tarif na železnicah za blago, ki je prinesel marsikatere olajšave pri prevozu posebno kmetijskih pridelkov. Sedaj pripravlja minister prometa tudi znižanje potniških kart za približno 20 odstotkov. Ta korak je bil res nujno potreben, kajti dosedaj je imela naša država skoro najdražji potniški tarif izmed vseh okoliških držav.
g Dohodninski davek. Kako se napo-veduje in kako se delajo pritožbe? Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 10 Din, po pošti 1 Din več. Odličen davčni strokovnjak opisuje kratko, zelo pregledno in lahko razumljivo, kaj vse ie treba vedeti davkoplačevalcu glede dohodninskega davka. Posebno važen je spis za one, ki hočejo davek pravilno napovedati in sestaviti dobro utemeljene pritožbe proti predpisu visokega dohodninskega davka. Naroči naj se vsak kmetovalec. Naroča se pri Zvezi slovenskih zadrug, Ljubljana, Janez Trdinova ul. št. 8.
Za nabavo novih Šmarnogorskih zvonov je doslej nabrana nekako dobra polovica potrebnega kapitala, ki je plodonosnd naložen v hranilnici. Sedaj treba še zbrati potrebno vsoto za veliki zvon. Toliko sporočamo na razna vprašanja s prošnjo, da se še nadalje spomnite priljubljenega šmarno-gorskega svetišča.
Kleparski nčenec se sprejme v triletno učno dobo z vso oskrbo v hiši. Pogoje zve pri F. žužek-u, kleparskem mojstru na Bledu. (Dečki železničarskih staršev imajd prednost.)
Dobro in poceni
aa kupu|e v manuftkturni trgovini
A. * B. SKABERNE — Ljabljana, Mcitoi tri 10-
Krščanska šola - krščansko ženstvo!
Pregovor pravi, da dobra gospodinja podpira hiši tri ogle. Ta pregovor pa velja ne tiamo za domačo hišo in njen obstoj, ampak tudi za narode in države; umevati pa ga moramo pravtako v boju za krščansko šolo.
Žena, mati, ti 6i prva vzgojiteljica človekova, ti prva njegova voditeljica, ti njegov kažipot v življenje. Na tebe obrača otrok največ pozornosti; kar delaš ti, to hoče in posnema tudi on. Toda zastonj ves Irud in vse vzgojno delo, ki ga imaš z otrokom, ako bo šola — brezverna. Izmvali mu bodo vero iz srca, izruvali upanje in ljubezen do vsega, kar je božjega, tvoja beseda in tvoj vpliv pa bosta uničena.
Krščansko ženstvo, zgani se sedaj, ko je čas! Dekleta in žene, vse na delo za krščansko šolo! Od vas je odvisno, kakšna bo šola bodočnosti; zato se vsi obračajo danes s pozornostjo na vas, kaj boste storile ve, ki imate v rokah in v srcih eno in veliko nalogo: vzgojo otrok. Ali ne boste zahtevale, da se ta vzgoja tako nadaljuje, kakor ste jo ve začele? Na temeljih našo svete verel
Pridružite se vrstam bojevnikov za krščansko šolo in vztrajajte, dokler ne zmagate!
Kristus naj vlada v naših šolah kakor doslej tudi nadalje, potem bo srečna naša mladina in domovina!
Vzgoja.
SUROVOST.
Zanemarjena vzgoja, slabi zgledi in občevanje s surovimi ljudmi ima za posledico surovost v vsem obnašnju. Zunanja surovost se kaže pri otrocih v rabi grdih besed, pri starejših v nečednih šalah in norčijah, pa tudi v brezobzirnem obnašanju napram slabotnejšim in revnejšim. Pogosto je ta surovost samo zunanja in tudi samo v zunanjosti ostane in ne posurovi srca. Če pa takega obnašanja in ravnanja ne omili dober vpliv vzgoje, posurovi ves človek na zunaj in v notranjosti. Kadarkoli se pokaže pri otroku taka surovost, v katerikoli obliki, vselej naj jo mati že v kali zatre. Najboljša pomoč pri tem je to, da vadi otroka na obzirnost, vljudnost in spoštovanje do vsakega. Nikoli naj ne pusti, da otroci divjajo, ropotajo in kriče, nikoli se tudi ne smejo vmešavati v pogovor odraslih. Vse obnašanje mora biti dostojno. Pri jedi naj mati ne trpi nikake požrešno-Bti in eladkosnednosti, temveč naj vadi otroke na premagovanje že izza mladih nog. Notranja surovost se javlja v bahatem poudarjanju svoje moči in zmožnosti, ki postane včasih celo okrutno. ____
Ježice kupim v vsaki množini. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod značko »Eksport«.
Vrtnarstvo.
Mrzla jutra, hladni večeri, kratki dnevi nam oznanjujejo prihod jeseni. Prezgodaj je prišla. A ker je tu, treba računati z njo in urediti na vrtu vse tako, da bo slovo od cvetja in zelenja zvezano z upanjem svidenja. Jesensko cvetje kakor: dalije, geor-gine, astre, anemone, salvije, orbene in še mnogo drugih nas razveseljujejo s svojim raznobarvnim prelepim cvetjem. A vse to samo za malo časa. V eni sami noči pomori slana vse to pisano cvetje. Cvetje je kakor človeška doba. Vse ob svojem času! Vse samo za en čas.
Jesensko delo na vrtu je istega pomena kot spomladansko. Zalivati navadno ni potreba, ker dolge noči privabijo gosto meglo, ki s srebrnimi kapljicami poškropi cvetje in zelenje. Poškropi pa tudi plevel, da lažje bujno raste. Neobhodno potrebno je zato pridno pleti, ker kopriva ne pozebe in plevel, ki v jeseni cvete ,se razseje po vsem vrtu. Le pridno oenaži in pripravi gredice za zelenjad, ki jo boš lahko rabila zgodaj spomladi.
V oktobru se naseje še lahko: špina-ča, motovileč, radič in zimska solata. Zimska solata ni endivija, ampak navadna letna salata trdne, trpežne vrste. Na pripravljeno gredico nasej prav na redko semena, ki se dobi v trgovini. Mraz jej ne škoduje in zgodaj spomladi naredi glave. Nekatere gospodinje nasejejo tudi že v jeseni pe<r-silj, korenček in zeleno. A prav zagotovo se ne obnese vedno.
Marjetice in potočnice so kaj ljubke cvetice, ki jih je treba vsejati na določen prostor in pripravljeno gredico.
Cvetice lončnice, ki si jih presadila na vrtno gredico ,previdno presadi zopet v lonce in lonce zakoplji v zemljo, ker bi prehitra izprememba ovirala prijetje v loncu. V zemlji in vlagi je pa prijetje zelo olajšano. Če imaš jagode na vrtu ,jim po-reži dolge nepotrebno vlaknice, razredi jih in jim dobro pognoji. Kurjevci pomešani s sajami in bukovim pepelom je najboljše gnojilo za jagode.
Za gnoj tudi ni vse dobro. Gnjilo sadje vsebuje vso polno mrčesec, ki se v gnoju še razmnože in potem škodujejo sadežem. Gnilo sadje popari z vrelim kropom in šele potem stresi na gnoj. Če pota v jeseni čisto opleves, boš prihranila veliko dela, ki bi ti spomladi vzel mnogo časa.
Razkuževanje.
Povzročitelji nalezljivih bolezni — kolikor jih poznamo — so prostemu očesu nevidna živa bitja in spadajo večinoma med rastlinstvo. Njih velikost in oblika je pod drobnogledom po tisočkratni povečavi različna, nekateri imajo obliko kratke črtice (bacili), drugi sličijo drobni pičici (ko-ki), tretji nastopajo v obliki vijuge ali tanke vejice (vibrioni). Množijo se s cepljenjem ali delenjero. Tako doraste bolezenska glivica tefkom pol ure ter se razdeli; v
Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«!
eni uri imamo štiri, v dveh urah 16 in v 12 urah 16 milijonov. Za hrano potrebujejo gotovih snovi, katere kradejo drugemu organizmu. Mnoge izmed njih se tudi gibljejo. Višek škodljivosti tvorijo njihovi notranji ali zunanji strupi, katere proizvajajo.
Vir nalezljive bolezni je bolnik. Odtodl se potom nesnage pri nezadostni pažnji širijo bacili po predmetih, obleki ali živilih na zdravo okolico. Mnogo jih vdihamo z okuženim prahom ali drobnimi kapljicami, prihajajočimi od bolnika. Raznašajo jih tudi muhe, ki sedajo po nesnagi in jedilih, katera uživamo neprekuhana. Vsaka vrsta bacilov ima v človeškem telesu določeno mesto, kjer se po naselitvi zamore uspešno razviti.
Poglavitno delo zatiranja nalezljivih bolezni obstoji v zabranjenju prenosa bolezenskih kali in v njih uničevanju. To jei desinfekcija ali razkuževanje. V ta namen je postavil higienski zavod v Ljubljani po deželi desinfekcijske kolone, čijih dolžnost je: odstranjevati zdravstvene nedostatke in razkuževati.
Pomaga pa naj tudi ljudstvo samo. Poznati mora vsaj glavna obrambna sredstva, s katerimi se zavaruje pred sovražniki našega zdravja in prepreči obolenje.
Najpoglavitnejše obrambno sredstvo jO red in snaga. Skrbimo za čisto, svetlo in zračno stanovanje ter zatirajmo ogabno golazen, ki v mnogih slučajih raznaša bolezenske kali. Odpravljajmo jo z umivanjem tal in s pogostim belenjem, zakaj apno ima! dobro uničevalno moč. Predvsem nam j© paziti na stranišča in gledati, da bodo greznice betonirane in pokrite. Izpred kmetskih bivališč naj izginejo gnojišča, luže z odpadno vodo in kupi smeti, ki spadajo y obzidane in zaprte jame.
Mnogo bomo dosegli tudi z izvajanjem telesne čistote, z vestnim prekuhavanjemi živil in pitne vode posebno takrat, kadar izbruhne v okolici nalezljiva bolezen. Vsa skrb polagajmo na umivanje rok pred jedjo in po vsaki uporabi stranišča. V svrho gotovejše odstranitve strupenih bacilov pa se poslužujmo vedno tudi kakega razkuže-valnega sredstva.
Zelo učinkovito razkuževalno sredstvo je Sanitol, ki ga izdeluje tvrdka Cho-motechna v Ljubljani. Sestoji iz karbolne! kisline in nekaterih drugih maščob. Ako( ga zaužijemo, je strupen, nerazredčen ožgel kožo in sluznice, zato nam služi le za zunanjo uporabo v 5 odstotni raztopini, to je( 5 navadnih žlic na 1 liter vode. Moč, s katero vpliva na bakterije, je smrtonosna;: deluje pa na vse okužene predmete in uniči vse povzročitelje nalezljivih bolezni. VI sanitolovi raztopini namakamo bolnikovo! perilo, preden ga operemo; ako ga namočimo zvečer in pustimo čez noč, je končana tudi najodpornejše bolezensko seme. Perilu samemu pa omenjena tekočina nel škoduje.
Rabimo jo tudi za razkuževanje stranišč, tal in lesenega pohištva. Treba ga jei umiti s cunjo ali obdrgniti s krtačo, namočeno v raztopini, ni pa dovolj, 6e ga sama površno oškropimo. Z njo rajflcužujema vse kovinaste predmete, kuhinjsko posodo.
Na Kljtičevem.
Češki spisal Jan Nerada. — Prevedel Anton Puc.
IV.
Medtem, ko se je Ivan srdil in jokal, se je na drugem kraju razpravljalo o njegovi usodi določno in trezno.
V eni izmed častniških sobic si sedita ob mizi dve osebi nasproti. Eden nam je že znan, Osip Mirovič, drugi je njegov prijatelj Semen čevaričev. Ta je skoro ižte starosti kot Mirovič, zunanjosti je pa Cisto drugačne, Mirovičev ostri, skoro orientalski obraz, z iskrečimi se, črnimi očmi se razlikuje od krasno ovalnega obraba prijateljevega, čigar jasne oči kar najbolj odkrito gledajo izpod močno obokanega čela v svet. Tudi drugače se razlikujeta, kajti čevaričev ima na sebi uniformo top-ničarskega častnika.
Sedela -ia tu že dalj časa in govorila le o navadnih stvareh.
»Presenetil si me, Ivanič. Šele z& jutri 6i se priglasil.<•'
»Da, toda bil sem sam vesel, da sem mogel prej odriniti. Veš, kako neprijetne so poleti petrogradske kasarne. Obžalujem, da nisem izletel iz gnezda za dolgo. Tri, štiri dni ostanem le pri tebi — škoda, potem moram iti spet nazaj.«
Mirovič se je lahno nasmehnil. »Povej mi no,- je previdno pričel, »kaj je vendar novega pri petrogradskih polkih. Ali je še v njih tisti veseli duh, ki so ga imeli še ne dolgo tega, ko .so se sami carji tresli pred njimi?«
>Še bi bil veseli duh in dosti vroče krvi! Toda gladni so ko volkovi, namesto
in jedilno orodje. Take predmete namočimo v razredčenem sanitelu ter jih pustimo f.tati nekaj minut, nakar jih oplaknemo s čisto vodo. Izvrstno razkuži tudi nočno posodo in pljuvalnike, kjer bi ne smelo ni-k ili manjkati sanitolove raztopine.
Sanitol je izborno razkužilo za zunanje delo telesa, posebno rok. V to svrho ta rabimo v 1 do 3 odstotni razredčenosti (1 do 3 žlice na 1 liter vode). Razkužuje močneje in hitreje kot lizol.
0 pogubnem vplivu sanitolove raztopine na uši, bolhe in stenice bomo govorili v prihodnjem sestavku, ko bomo razpravljali o pokončevanju škodljivih mče-sov.	U.
Praktični migljaji.
Roke rnjave po orehih namaži z gnilim jabolkom. Limonični sok ter trpentin izjesta tudi vsak madež. Ali: roke namaži z glicerinom in oteri s prahom divjega kostanja ali umij v lugu divjega kostanja. Tak lug je sploh dober za umazane in raskave roke. Drug lug, ki ubeli roke in je bil staro sredstvo za lepoto, so — jajčje lupine: Pre-vri lupine in odcedi, ko je stala na njih voda 24 ur. Umivaj si s tem večkrat roke.
iSaSi
redne hrane imrjo le nadzorovanja in počasne parade. Katarina razkošno živi na Livonskem in njeni ljubljenci pr ",venl<aje-jo 7 zlatom namesto z mečem« pripoveduje čevaričev z malomarnim glasom.
»Toda, ko bi hoteli, bi našli petrograd-ski dosti zabave!« se nmeša Mirovič.
»Ne bi je našli, saj je ni, liubi Osip! Težko je poiskati, če gospodje ne marajo.«
»No, jaz ne rečem nič,.: govori Mirovič z neprisiljenim nasmehom; »toliko pa je gotovo, če bi se zares hotelo poiskati, da bi...«
>Zdi se, da nekaj veš, Osip Mirovič!"
»Da nekaj vem? Seveda vem, toda prav toliko, kolikor vsakdo izmed vas. Kaj so Rusi že pv-abili, da sedi car Ivan na Ključevem namesto v Petrogradu ali Moskvi na prestf 'u?<
»Eh kaj! Ivan ni car, car je Katarina in Ivan je njen jetnik!«
>Dobro — seveda — imaš prav! Vidiš, da se v ničemer ne pobijava, da enako misliva, prijatelj Semen čevaričev! Tudi jaz nisem hotel s svojo pripombo ničesar po-aebnega povedati. Misiim le, da se je že dostikrat zgodilo, da so jetniki postali gospodje, a gospodje da so šli v pogibelj. In kar se je že kdaj zgodilo, se zopet more zgoditi in nikdar ne škoduje, če je človek na vse pripravljen. Prosim te, Semen čevaričev, kaj bi nam bilo na gospodih, ko bi ne bila naša usoda često vezana na njih usodo. Ne vem pa, zakaj ne bi vse porabili, da spravimo svojo bodočnost iz nevarnosti. Če morejo drugi gledati v višavo, zakaj noki bi bili mi zadovoljni s tem, kar ravno smo. Danes rli jutri se spomnijo na Ključevo in pojutrišnjem bo mogel Ivan vladati v Petrogradu, in žal bhmi bilo, če bi prijatelj Semen Čevaričev ostal topni-čarski poročnik samo zategadelj, ker poreče Ivan: Nisem videl njegovega imena med svojimi privrženci.«
Kr?P3rar5BiSiSHraa»H8,jBi^aBBBaista
KUPI in bodeš vsakemu priporočal tvrdko
ljubljeno
Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, ševiot za moške in ženske obleke. — Vedno najnovejše rute, šerpe itd. — Solid. postrežba ter nizke cene
až.lR»BBtgBBBaBffiBBL JBE3BBfflBa
»Bilo bi, bilo, vendar no bo; vsa: hitro
ne!«
/Kako moreš govoriti ti, ki si v l»o-trognuiu, kaj hoče Moskva?«
Kako govoriš, Osip Mirovič?" in čevaričev so je nagnil naprej. Obraz, poprej malomaren, je kazal največjo napetost. »Kaj misliš, Osip — govori vendar —- olj nisi več moj prijatelj?«
Mirovič se je nasmehnil, »če no 1 >i bil tvoj prijatelj, kaj bi te lil pol.licai sem?«
»Govori tedaj, bratec! Kaj veš — kaj svetuješ?
»Svetujem, da bi se jutri zjutraj ali danes vrnil v Petrograd!«
»In potem?«
»Potem--prej pa nekaj drugega,
svetega. Veš, dragi Ivanič, da te ljubim in ti zaupam kakor sebi. Delam za veliko in nevarno stvar in delam sam, zaradi stvari in oseb moram biti previden. Vstarii, Semen čevaričev!« Ta je vstal. Mirovič si je rt .pel suknjo in razgalil prsa. »Položi svojo desnico na moje srce in prisezi, da ničesar nti izdaš, prisezi!
»Prisegami^ je zaklital čevaričev, ki doslej ni vedel, pri čem je. Mirovič ga je objel. »Tako — in sedaj vedi, da bo jetnik Ivan, potem ko solnce parkrat zaide, svoboden in proglašen za carja!«
čevaričev je klecnil nazaj na svoj sedež.
»Čudiš ee, bratec? Toda drugače ni napisano v knjigi usode!«
»A kdo to podvzame?«
»Vrtelo bi se ti v glavi, če bi slišal imena. Bodi miren, če ti povem, da so to močni ljudje, da, vsemogočni in o uspehu njihovega podvzetja ne more biti najmanjšega dvoma.<
»Ali so to morebiti ljubljenci Katari-nini sami?«
»So in spremljajo jo tudi po Livonskem. Tebe so izbrali na moj predlog za velike stvari. Niso doslej mogii vplivati na petrogradske polke, tebi je poverjena ta naloga. Takoj se vrneš v Petrograd in vza-mes s seboj tisoč manifestov, delo menihov. Ti manifesti oznanjajo Rusom, da je Katarina izgubila prestol in da je posajen nanj Ivan, edini pravi nji gov lastnik. 1 r stopaj previdno, toda .pametno. Imaš polno moč, d i zagotoviš naerade. Petrogradskim polkom se je treba prikupiti s tem, češ, da Ivan računa edino na njih pravično varstvo. Pripravi, kar moreš pripraviti, brž pa, ko dobiš od mene poročilo, da je Ivan na čelu smolenskega polka Ključevo zapustil, ravnaj smelo in odločno. S polovico posadke hiti Ivanu naproti. Nagrada tvoja bo —«
»No, kaj?«
»Poveljstvo polka!«
»Če se pa ne posreči?« v »Če nimaš poguma, imamo drugih pomočnikov dovolj namesto tebe. Treba mi je samo sporočiti. Molčanje si torej prisegel — pomni — sicer —«
»Ni treba groženj, vaš sem!«
»In moreš takoj odriniti na pot?«
>Zakaj pa ne? Bo res bolje!«
Čez okroglo uro jo stopal čevaričev doli k hlevom ključevskim, da poišče svoj
voz.
V.
Na hodnik pred Ivanovim zaporom pada polna dnevna svetloba. Stražnik nestrpno hodi gori in doli in pogleduje zvedavo na ena izmed mnogih vrat. Zapahi na teh vratih so sneti; nazadnje se odpro in skozi njo prideta najprej Vlašev in Čekin, za njima Ivan in Bevedinkov. Stražnik izkaže čfl ;t in upira svoj pogled naravnost na Ivanov obraz. Zdi se, da je v tem pogledu nekaj vee kot sama radovednost, da je usmiljenost in gorko sočutje. Ostro opazu-jočemu Bevedinkovu to ni ušlo. Medtem, ko so drugi šli naprej po hodniku, se je Bevedinkov postavil pred stražnika in mu pogledal napeto in vprašujoče v oči. Stražnik je pogled prenesel, niti trenil ni z očmi. Poveljnikov obraz je naglo dobil zopet običajno mirnost, Bevedinkov je polurna! z glavo, obrnil se je in korakal za drugimi, ki so že izginili skozi vrata na koncu hodnika.
Stražnik je gledal za njimi in se na-muzal.
Bevedinkov jo odprt vrata v strežniško sobo, skozi katero je bil edin dohod k Ivanovemu zaporu, in je vstopil. V prostrani sobi je bilo kakih deset vojakov, na klopi pri edinem oknu je sedel častnik. ' Bevedinkov jc pristopil k njemu.
»Kako je to, dragi Osip Mirovič, da si ti tukaj, na straži pa stoji namesto prosta-ka podčastnik?«
Mirovič je vstal in po vojaško pozdravil. »Veš, da imam danes službo nadzorovanja trdnjave. Prišel sem semkaj, ko je ne".i vojak nagloma obolel. Imel je ravno iti na stražo, a morali so ga odnesti proč. Da ne bi bilo nobenega nereda, sem ostal tukaj, podčastnik pti se je postavil za ta Čas na stražo. Ali ni morda dobro tako?«
»No, dobro! Kako ae imenuje podčastnik?«
»Jakob Nikitič Pisklov.«
»Zanesljiv?«	j
»Mislim, da je zvesto vdan Katarini, j Sicer pa kdo more vedeti, kako mislijo ti j prostakik	t
»Imaš prav, dragi Osipl Moramo biti previdni, spet sem dobil iz Petrograda odredbo; ne vem, kaj naj pomeni. Zakaj gledaš tako čudno, Osip? Vidiš, da moramo biti previdni! Najbolje bi napravili, da Ivana ne bi pustili niti na sprehod; saj ne bi nihče povpraševal o tem. Danes je šel zadnjikrat za dalje časa. Pridi zvečer k nam, Če dopusti služba. Pavlovna te bo pričakovala. Imaš kaj veeti z doma? Ne? No, pridi, pridi!«
Bevedinkov je odšel in se srečal z Ivanom, ki se je izprehajal v sredi med Vla-ševim in Cekinom. Poklonil se mu je in vprašal:
»Si zadovoljen z vremenom, Ivan?«
»Jako zadovoljen. Zakaj vprašaš?«
Bevedinkov je mirno skomizgnil z ramami in odšel v smeri k trdnjavskim vratom.
»Gre k polkovniku z današnjim svojim poveljem,« pripomni Cekin.
»Ko bi mogel z njim,« vzdihne zase Ivan in pospešuje korak, kakor bi hotel za
čas izprehoda napraviti dolgo pot. Sprem-ljevavca gresta z zložnim, enakomernim korakom poleg njega. Vlašev molči, Cekin včasih odgovarja ali karkoli omenja. Ivanov korak pa je plah, neenakomeren, včasih skakajoč in takoj zopet počasen, kakor bi ne znal hoditi po trdni zemlji. Njegov drugače bledi obraz je navdahnjen z rožnato barvo, njegove oči se vedno sanjavo lesketajo od radosti in tekajo nemirno s predmeta na predmet. Le ko se bližajo domu poveljnikovemu, dobi Ivanov pogled odločen izraz. Tukaj se vedno zagleda v eno izmed pritličnih oken. Tukaj je bil na redkih izprehodih opazil Pavlovno, vsaki-krat jo je opazil, četudi le za trenutek; vendar je njegova občutljiva duša že iz kratkega pogleda spoznala, da mu je ta deklica sočutna, prijateljska.
Ravno so zopet obšli dom poveljnikov. Poleg te hiše se je dvigalo novo, napol dozidano, dovolj široko poslopje in tudi odznotraj, kolikor se da videti skozi napol dokončana okna, precej obširno.
Ivan se je ustavil. »Koliko časa bi bilo neki treba, Vasilij Platonič, da bi bila dovršena ta hiša?«
»En mesec,; odgovarja Čekin, »če bi hoteli in komaj še kak mesec za ureditev.«
»Samo dva meseca —« se zamisli Ivan, »in toliko let je že, kar mi je obljubil Peter, da me reši dosedanjega zapora in mi pomaga sem v lastno hišo. Moram poprositi carico, mogoče mi vendar pomore. Res je, da Peter ne more izpolniti svoje obljube, ko ga pa ne bi biti usmrtili, bi jaz že bil v svojem domu. Kaj meniš, Platonič?«
Čekin molči. Toda Ivan je že preveč navajen na to, da ne dobi na mnoga vprašanja odgovora; ne da bi se razjezil ali pretrgal toka svojih misli in besed, nadaljuje: »Ko je bil Peter z Nariškinom in Un-gernom Šternberkom pri meni, s tem dobrim Šternberkom, ki je z mojim očetom in materjo tako lepo ravnal, je bil proti meni iskren ko pravi brat. Mogoče je moral zato umreti, ker je bil moj brat.«
»Pojdimo dalje!« predlaga Cekin. »Tukaj ne veje tako čvrst veter, ko na nasprotni strani. Vlašev in jaz potrebujeva svežega zraka prav tako kot ti.«
Ko je bil Bevedinkov odšel iz stražnice, sta sedla Mirovič in Risklov na klopico pri oknu in šepetala med seboj, le tuintam sta nalašč izgovorila kako nepomembno besedo naglas.
»Ali si si zapomnil vrata, Risklov?« zašepeče Mirovič.
»Najdem jih tudi v temi. c
»In si že govoril s katerim?«
»Resnično nisem imel poguma in zaupanja.«
Pomni, da ukaz caričin --« in Mirovič je nehal šepetati. Njegov pogled se je žareč ustavil na nasprotnem domu poveljniko-vem. Opazil je, da je Pavlovna, ravno ko se je Ivan zopet približal stanovanju, pristopila k oknu, poljubujoča v roki vrtnico, in ko se je Ivan oddaljeval, je lahkotno odprla okno, vrgla vrtnico ven in se odstranila. Mirovič je to razumel in je škripal z zobmi. »Prokleta« — je mrmral zase. »Da, danes ima Ivan svoj zadnji ključevski iz-prehod, Bevedinkov ima prav. Zjutraj bo ali mrtev, ali na potu V Petrograd. Ti, go-
nrvr\n	W nr^-tnnrr	m UST
UUUn		Itnd
OBČUTEK OB NENAVADNO HITRI VOŽNJI.
Angleški kapitan Campbell se je vozil zadnjič na dirkalnem avtomobilu s hitrostjo 255 km na uro I Pomisli! Vprašali so ga, kakšen vtis ima pri tako hitri vožnji. Rekel je, da je to najprijetnejša vznemirjenost, ki si jo moreš misliti. Na nesrečo niti ne misliš ne, ni časa za to, vse tvoje misli so obrnjene na vožnjo,
SVOJO KRI PONUJA.
V Belgiji živi še vedno žena Maksimilijana, mehikanskega cesarja, Šarlota. Stara je okoli 90 let, um se ji je omračil kmalu potem, ko so ji leta 1876. ustrelili moža. Med onimi, ki so nasvetovali Maksi-milijanovo usmrtitev, je bil tudi neki Lo-pez. V svoji brezsrčnosti je šil tako daleč, da je zahteval, naj bo tudi Šarlota navzoča pri smrti svojega moža. In kaj beremo sedaj! V Belgijo je prišla mlada dama, vnukinja onega Lopeza, Greta Lopez, in je ponudila svojo kri, naj bi ji jo vzeli in pomladili z njo staro cesarico. Odgovorili so ji, da nimajo belgijske oblasti ničesar proti temu, Če bi se tudi zdravniki izrekli za to. Nismo mogli zvedeti, ka so zdrav« niki rekli. Na vsak način je ponudba mlade Mehikanke izraz izredno dobrega, čutečega srca.
PROTI KLET VINI.
Znano je, da nikjer ni agitacija proti kletvini tako razširjena in tudi tako uspešna kakor v Italiji. Tisti, ki je letos po Italiji potoval, bi vedel o tem dosti povedati. Sedaj je osrednji odbor »Društva za boj proti kletvini« v Veroni pozval vseh 2000 podružnic v Italiji, naj organizirajo javne manifestacije proti kletvini, ki domovino onečašča. Kaj si moreš misliti lepšega kakor tako delovanje?
ČUDNI MENIHI.
Norveški škoi Storen je obiskal najsevernejši samostan sveta, Petsamo, na meji med Norveško in Finsko. V samostanu je 41 menihov, a trije so »mrtvi«. Vsak menih v samostanu ima namreč pravico, da si po določenem času redovniškega življenja oskrbi sam svoj pogreb, si napravi rakev, si izkoplje grob ter se da z vsemi potrebnimi obredi pokopati. Sicer ga spet dvignejo iz groba, a od tistega dne naprej je v očeh njegovih tovarišev zares mrtev. Ne sme ne govoriti, ne delati in se nobene skupne svečanosti udeležiti razen božjega opravila. Če potem zares umrje, ga takoj položijo v grob, brez posebnih obredov. Škof sam je videl takega mrtveca v senci kapele. Skril je obraz, na črni kapuci je Imel bel križ, znamenje, da je mrlič.
lobica, ostaneš tukaj! — Risklov,« je šepetal tovarišu, »carica noče dalje čakati. Videl si včeraj pri meni njenega sla, petro-gradskega častnika — danes morava biti poslušna njenemu ukazu. Izvrši vse, kakor sem ti razložil!«	(Dalje prih.);
SV
Naznanjam ^sffirPR^^oSi
ŽENSKIH OBLEK. . Poučujem teoretično in za praktično uporabo. - Za učenke z dežele se preskrbi hrana in stanovanje zelo poceni. Priglase sprejemam dnevno ustmeno in pismeno.
Roza Medved
oblast, strokovno izprašana učiteljica
LJUBLJANA — MESTNI TRG Stev. 24 3*
Oskrbnika
za manjše gospodarstvo, koji se popolnoma razume v vrtnarstvu, išče bolnica v Koprivnici, Hrvatsko. V hiši se dobiva poleg plače tudi popolna oskrba.
Učenca f" kov»gko obrt< poštenih staršev, 15 ■ji	stareža< Pravega in močnega, za
izdelovanj sekir, motik itd., sprejmem takoj pod ugod. pogoji. , Naslov v upravi lista pod št 6773.
Laneno prejo
sprejmem v tkanje najceneje. LANENO PREDJVO za m°en0 domače platno*. - Tkalnica »KROSNA«, LJubljana, Zrinfskega cesta SJev. 6.
POZOR MLINARJI I Prodam 4 vodna kolesa (eden nov), 1 valjčni stol s štirimi valji, 1 Aspl-tratžr št. 3 in en luščilni slroj. IVAN KRSMANC. Pšata, p. Dol pri LjublianL	6761
Ne omalovažujte sadnega
i
Po nekaterih krajih, posebno po vinorodni Dolenjski, je sadjarstvo še dandanes jako zapostavljeno za drugimi morebiti manj veznimi panogami. Pa ne samo glede nege in oskrbovanja sadnega drevja, am-p: k tudi f^lede ekonomske uporabe sadnega pridelka. Baš letos smo se zopet prepričali, da ne uvažujejo in ne cenijo sadnega pridelka tako kakor zasluži in kakor ga ceni;') drugod. Sadno letino smatrajo za nekak nameček, s katerim sploh ne računijo. To je krivo, da jim ta pridelek niti izdaie-ka ne vrže toliko kakor bi vrgel, ako bi ga cenili po njegovi pravi vrednosti in z njim tudi tako ravnali, ko ga prodajajo.
Na razne načine se je že davno po-vdarjalo, da je letos malokje sadje obrodilo in da bo zarodi tega zlasti po zimskih jabolkih živahno povpraševanje. Ali mislite, da je to kaj zaleglo? Kaj še! Že avgusta meseca, ko so se pojavili prvi kupci za sadje, so ga ljudje začeli tresti in voziti na kolodvor. In pozneje, kako so hiteli! Le brž s sadjem v kraj, čeprav po 1 Din za kg, samo da se prej odkrižamo tega nadležnega posla. Kaj za to, če še ni zrelo in če je poceni, da je le denar in čimprej delo pri kraju!
Pa to še ni vse. Po kolodvorih, kamor dovažajo sadje, pritiskajo prckupci na že itako nizko cene še na ta način, da odklanjajo cele vozove blaga, češ da nima take kakovosti kakor je bila pogojena. In ubogi producent še tam popušča pri ceni v strahu, da bi sicer moral odpeljati sadje nazaj domu. Tega pa ne t Rajši bi ga stresel po tleh. Kaj čuda torej, da rajši odneha, kakor želi prekupec.
Vseh teh neprilik in prenizkih cen so krivi producer.ti sami, ker sadnega pridelka nič ne obrajtajo, ampak komaj čakajo, da so ga iznebe, najsibo tudi za slepo ceno. — Čemu pa taka naglica pri prodaji?' Zakaj toliko brezbrižnosti pri spravljanju in prevažanju? Kaj ne veste, da tako ravnanje zelo slabo vpliva na ceno, kajti prekupec takoj spozna položaj in po njem uravnava svoje ponudbe. Ko bi pa videl, da ima producent svoj pridelek v či-slih, da ve koliko je vreden, da lepo z njim ravna in da ne tišči z njim v prodaj, bi bile pa cene Kmalu drugačne. Tako se pa dogaja, da dobi producent za svoj pridelek komaj polovico njegove vrednosti, konsu-ment mora plačevati pa kljub temu čezmerne cene; velika razlika — dobiček pa ostane v žepih prekupcev.
Odkod pa vendar tako krivično omalovaževanje tega dragocenega pridelka, baš od tiste strani, ki bi ga morala najbolj ceniti? Menda je to že nekako prirojeno in prigojeno po nekaterih. Znano je sicer, da naši ljudje po kmetih sami nič ne marajo za sadje, razen v pijači. Vedeti bi pa morali, da ga drugod zelo čislajo in da ga ku-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke lA. & E, SKABERNE — LInbliana, Mestni tri 10.
pujejo, če je še tako drago. Brez dvoma bi se naša sadna trgovina vse drugače spo-nesla, ko bi producent! prisojali sadju tisto veljavo, ki mu gre, ko bi ga cenili tako kakor cenijo vse druge kmetijske pridelke. Potem bi tudi bolj umno gojili sadno drevje, bolj skrbno spravljali sadje. Potem bi bili dohodki iz sadjarstva vse večji in tudi bolj redni, da bi z njimi lahko računali.
| ear Ako še niste,^ I | pošljite naročnino |
Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«!
Sprejme se MIZARSKI UČENEC
nad 14 let star in krepak, poštenih krščanskih staršev, v triletno učno dobo proti 250 Din mesečne plače za hrano za dobo 1 leta. Prednost imajo železničarji. M. Cogala, mizar na Bledu I.
ja samo ena!
, -"''-i
* • •^••vvr
To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re-
dilno kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž i E€ @
v rdečem za-. 'vitku.
POZOR pred ponaredbamll
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
ALOJZIJ VODNIK
Ljubljana, Kolodvorska ulica 28-34
gtaln i zaloga Jez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih ft-robnio, mavzolejev, altarjov in vseh oer-kvouth ter stavbnih del. Marmorne ploscevvsth barvan za pohištvo, trgovine, mosnioe. Stikalne plošče za elektriko, obloga eten itd. po zmernih oenah.
IS^ceHa
najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt: Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljubljanske kreditne banke
Najboljša kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.

NfrlfP fPHP — krasna i z b i r a , privabljajo tibllG vedno več odjemalcev v staro znano manufakturno trgovino
Ct,^ Vjkg.lU FRANC S ^litt® i.&l dr. z o. s.
Blago za zimske obleke, trikotaža, flanelaste rjuhe, pleti, odeje, porhar.ti, razse podloge itd. 2806
Mafftoljšl
Šivalni stroj j.i edino le
Josip Petellnoa
znamke
Gnizner in Aclier
za rodbino, obrl ln Industrijo KJllEslJena blizu Prešernovem
spomenika, ob vodi Pouk v v«en|u brezplačen. Večletna jarantija, Delavnica ma popravila da veliko	Telefon S13	Ni mali)
Pri nakupa zimskih potrebščin se vam toplo priporoča splošno znana, domača in solidna tvrdka
* Kalian v Kranju
na Glavnem trgu.
Najnovejše volneno blago za moške in ženske obleke in plig za plašče, barhanti za obleke in perilo, zimske rjuhe, oksforti itd. Blago iz prvih čeških tovarn.	Na veliko in malo.
VELIKA
prodaja damsklh plaščevl
Trpežni Športni Din 400'-. modni Sevjot 550 -, Velour Ia 000 -, Velour Iala 720", glatki snkneni 800 fini modno-suknoni 900'-,
MODELI
Velour s „Biberetteu kožo 1020'-, modno Rukno s .Elootrik" 1ES0 -, Eskimo Velonr b Panterkanin 1650'-, najnovej&i modeli s CliinchiUa Opusom 2G00-8000 - v veletrgovini Bter-mecki, Celje, itev. 19. Cenik sastonj. — Vsaki kupec dobi daiovnico.
Ugodno prilika za nakup zim. blaga
kakor suknafod najcenejše do najfinejše kakovosti, raznovrstnega porhanta in modnega blaga za ženske obleke se Vam nudi pri tvrdki
RUDOLF RUTNER — VRHNIKA.
Velika zaloga špecerijskega blaga, galanterije in železnine, kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. — Strogo solidne dnevne cene. 4301
Ali ste že poskusili?
tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče, »MASTELIN«- zakonito zavarovana znamka. Z malim zavitkom za 12 kron se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor. 3 in 5 kg po pošti, franko hiša, pakovano v zavitkih po 7« in »/s kg. Za trgovce 50% popusta. 6770
rflfimdinr-c žimnice, posteljne mre.
iVHuLmUuU ŽE in tapetniške izdelke prodaja najceneje Rudo« ^DOV^.tapetnlk Ljubljana, Krekov trg Hev. 7 (poleg Mestnega domaj«
Ml IH lil m ii"
IVRM in sin
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta it. 2.
Najboljši Šivalni stroji in pletilnl stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - 'Ustanovljena leta 1867 - Vezenje .poučuje brezplačno. Posamezni deli ko es in šival, stroiev - 10 letna garancija. - Pisalne stroje »ADLER« in VURANfk«. ^ole.a iz prvih tovarn »DUrkopp«, »Styria«, »Waffenrad« ln »Kayser«.
Originalne (prave) potrebščine fixat In preservat za Opalograph dobite edino le pri 111P. BARAGA. Šelenburgova ul. 6
i



:
Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske in moške obleke pri stari, domači trgovini
pri ^ČEŠNIKII^ Lfubljana, tlngasjeva Ulica
kjer boste dobro in pošteno postreženi.
Velika zaloga sukna, Stola, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče. Velika izbira sukna, velurja, pliša, astrahana, žameta za manteljne, posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjsko kočo, plahte, porhataste rjuhe, Oprava (bališč) za neveste in ženine. Perje Mn puh (samo češki izdelek). Najnovejšo ogrinjalke, kocke: svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in šerpe.


Bolni na pljučih.
i!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi	UMET-
NOSTI HRANJEN/A. -»C ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
edravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za vas
Popolnoma zastonj
•dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 komadov zastonj
ln razposlal, piSite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečinih dobitnikov te knjige.
'	Naslov:
August Marzke - Berlin,
!Wilmersdorl, Bruchsalerstr. 5, Abtl. 869.
Hrastove hlode
za žaganje in stoječe hrastove gozdove kupuje
parna žaga V, SCAGNETTI v Ljubljani.
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc ,/PrI Školu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu 60 let.
FflBIflNI E3UR301/EC
LJUBLJANA :s Stritarjeva ulica St. 5.
Priporočava se slavnemu občinstva pri nakupi BLAGA za OBLEKE. Največ|a izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene, Popolna oprema za neveste.
^SlMONOGftJ^
ra^TO..... IZDELUJE
iJSrnSF«**o i
CENE ZA 20 ODSTOTKOV ZNIŽANE
Naznanilo.
Zaradi preselitve moje trgovine prodajam vse manaiaktarno blago po znatno znižitni ceni I
Velikanska izbira moikih in ženskih itoiov, barhenta, llanele, oksiorda, ceKrja, bele tkanine in šiiona, rujave kotenine in platna za posteljno perilo, tiskovine za predpasnike itd. — Svilene, delenaate in cajgaste rute. — Krasna izbira kravat itd. — Posteljne odeje in flanelaste rjuhe itd.
Ne zamudite najugodnejie prilike, katera se Vam nndi le kratek čas v trgovini
J. MENART - DOMŽALE.
godenoin negodeno
Lanišče
kupuje v vsaki množini TERII.NICA
Anton Šinkovec d. d. Grosuplje.
Mlinski kamni
Bogata izbira naravnih in umetnih mlinifcih KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti garanciji po zmerni ceni samo pri tvrdki
ČADE2 in BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ul. U
GORENJCI!
Zakaj al delate nepotrebne stroikit
Ljubljana niti Kranj
Vam ne nudi tako ugodne prilike za nakup jesenskega in zimskega manuiakturnega MM
kakor nova, moderno urejena trgovina
Vinko Savnik, Radovljica
Dobro blago! Prepričajte sel Nizke cene'
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel.št.57,979in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ~
Račun poitnega čekovnega urada ia Slovanifo	y ,agtn, palag| (yis & ylg
Brzojav.; Gospobanka.
u.w	- ——- r-'"-"	" "o uuicia „umuu
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000-.
ii.?/81',® kJed!te' Csko.mptira ,menicc' l<"?bardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuie in crodaia kar najbolje Va'Ute m devize' "Pre'ema vl°Že na ,ekočem	i" « vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcile^od naTugodLjJimi p^oii
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. PooblaSčen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Fmne Kulovec,
V
Urednik: Franc Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Coč.