Poštarina pavšalirana v SHS.
\r
ZELEZNICAR.
Glasilo „Strokovnega društva železničarjev11 za Slovenijo.
Izhaja 1. in IS. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Ljubljani, Šelenburg. ul. 6. Naročnina:
za celo leto.................. 40	K
za pol leta .................. 20	„
za četrt leta  ............... 10	„
Posamezna številka ■ 2 K.
Štev. 17.
V Ljubljani, 1. oktobra 1921.
Leto XIII.
Zedinjenje železničarjev.
V to svrho je sklicalo tajništvo „Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo“, dogovorno s „Savezom železničarjev Jugoslavije“ in nekaterimi zaupniki razpuščene Splošne žel. organizacije dne 25. septembra konferenco, z dnevnim redom:
1. Ujedinjenje vseli razrednih organizacij Jugoslavije;
2. tozadevni predlogi in sklepi;
3. službena pragmatika.
Navzočih je bilo 47 delegatov iz 13. krajev Slovenije.
V predsedstvo so bili izvoljeni: Kovač Jakob, Nahtigal Josip, Ravnik Josip in Krapnik Ivan. Strokovno komisijo je zastopal sodrug Tokan; Savfez železničarjev sodrug Krekič.
Najprej je zavzela konferenca načelno stališče proti aktu vlade napram Splošni organizaciji I. in je bila ista soglasno sprejeta.
K prvi točki dnevnega reda je poročal sodrug Kopač: Govornik je povdarjal da je dosti prerekanja in da je skrajni čas zedinjenja vseh železničarjev v močno razredno organizacijo. Vsi oni skrajni ekstremisti, ki nočejo složnega dela, pa naj gredo svoja pota. Mi ne moremo roke križati, medtem ko se združujejo vsee meščanske stranke proti javnim nameščencem, posebno proti železničarjem. Ako pregledamo našo zakonodajo, vidimo, da brusi nož proti vsem onim, ki bi lahko v slučaju njih solidarnosti zadali temu režimu smrten udarec.
Ako upoštevamo vedenje žute železničarske organizacije „Zveze“, ki se ravno sedaj pripravlja na naskok in ki bi najraje oživotvorila slovenski fašizem, mora biti vsakomur jasno, komur je dobrobit železničarjev pri srcu, kam vodi razcepljenost te največje delavske kategorije. Razmere nas silijo, da pozabimo na vse, kar i;as je do sedaj razdvajalo in pričnemo skupno delo v blagor železničarjev. Za dosego tega cilja smo pripravljeni do največjih žrtev. Pod nikakim pogoji nismo pripravljeni še nadalje trpeti terorizem posameznikov, ki vsiljujejo železničarjem trapasto diktaturo proletarijata. Naša organizacija stoji na razrednem bojnem stališču in ima predvsem nalogo, da sodeluje neprestano na tem, da se dvigne gospodarski položaj železničarjev, se bojuje ramo ob rami z ostalim delavstvom za zboljšanje in emancipacijo svetovnega proletarijata.
Forma ujedinjenja je dvojna in sicer: Federativna ali pa centralistična. Jaz sem
pripadnik druge forme, s širšo samoupravo. Ali po momentalni situaciji sodeč, je neizogibno potrebna strnitev s Savezom železničarjev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. Če pa nekateri izmed delegatov želijo prvo ujedinjenje s Strokovnim društvom Slovenije in potem šele združitev s Savezom, sem tudi za ta predlog, če se že danes sklene termin, do katerega se moramo priključiti „Savezu“.
Sodrug Jernejčič je v imenu „Splošne“ izjavil, da je on za ujedinjenje, ali v prvi vrsti sc ima to ujedinjenje izvršiti doma in pptem šele je misliti na ujedinjenje s „Savezom“.
V	to svrho predlaga dolgo resolucijo, katero ne objavimo radi tega ne, ker ne maramo osmešiti iste, ki so jo skrpucali.
Na to je govoril sodrug Tokan zelo obširno o historijatu strokovnih organizacij.
Za njim je govoril sodrug Krekič iz Zagreba, ki se je obširno bavil s socijal-nimi vladnimi načrti z delavskimi zbornicami ter zagovarjal stališče centralne organizacije z pokrajinskimi tajništvi.
Sodrug Baznik je vehementno napadal prejšnje vodstvo; isto je storil sodrug Kregar, ki izjavlja, da do Zagreba nima zaupanja.
Debate so se udeležili tudi sodrugi iz province. Formalno se sklene ujedinjenje s „Savezom“
Nato se izvoli na predlog sodruga Kopača odbor po 4 člane od vsake skupine, da izdela skupen predlog glede ujedinjenja. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Kovač, Kopač, Felicijan, Bahun, Postrak za Strokovno društvo. Za „Sloš-no“.- Jernejčič Fran, Čepelnik, Baznik, Krajnik. Za „Savez“: Krekič Bogdan.
Nato je predsednik prekinil konferenco. Popoldanska konferenca je pričela ob 4. popoldne.
Sodrug Kopač poroča, da so se pogajanja razbila na trdovratnosti skrajnih levičarjev in predlaga, da se sprejme resolucijo II., ki je bila tudi soglasno sprejeta. Zaman je poskušal sodrug Nahtigal prepričati Baznika in M. Žorga, da je treba edinstva. Splošno železničarsko organizacijo so ugonobili ekstremisti in sedaj iščejo novo firmo za njih glupo politiko. Načrt, da jim bo Strokovno društvo dalo to firmo, se je izjalovil. Ostali so osamljeni za vedno pokopani med železničarji.
Sodrug Jernejčič je nato podal demi-sijo kot predsednik Splošne železničarske organizacije.
Sprejela se je še III. resolucija. Ta konferenica je pokazala, da se naš železničarski pokret ozdravlja rapidno, odrekajoč se vsem svojim preglasnim komisarjem Zorgam in Baznikom itd., ki so ga dolgo časa vodili po stranskih potih.
Resolucije.
I.
Razpust „Splošne železničarske organizacije“, katera se je razpustila z utemeljitvijo, češ, da je komunistična, konferenca najodločneje obsoja in to iz sledečih r;i zlogov:
Stališče, da se lahko razpusti delavsko gospodarsko organizacijo z motivacijo, da so nekateri njeni člani komunističnega mišljenja, pomeni, da se s tako motivacijo lahko onemogoči vse strokovno gibanje delavstva, da se lahko pripeti jutri to vsem strokovnim Organizacijam, kar se je pripetilo „Splošni železničarski organizaciji“.
Imajoči to nevarnost pred očmi, navajajo zbrani sledeča načela, katera so logična posledica pravil nevtralnih organizacij, in sicer:
1. Delavske strokovne organizacije so gospodarske in razredno delavske organizacije in kot take versko nacijonalne in politično nevtralne.
2. Kot razredne organizacije delavstva zbirajo vse delavstvo brez ozira na verske, nacijonalne in politične razlike, katere med njimi, kot odsev obstanka raznih strank morebitno obstojajo.
3. Kot gospodarske organizacije, katerim jamči obstoj ustava v členu 33., so one dolžne, da sprejemajo v svoje vrste vse, kateri imajo državljanske pravice in so torej svobodni državljani. Niti enega svojih članov, če je tega ali onega mišljenja, če upošteva disciplino v gospodarski organizaciji, ne sme in ne more izključiti, če uživa osebno svobodo, da se gotove svobodne državljane iz strokovne organizacije izključi, je nesmiselna in absurdna, ker bi bile uprav s takim početjem delavske organizacije, v slučajih pritožb izključenih v nevarnosti, da se jih razpusti, ker so izključile člane, kateri sicer uživajo vse državljanske pravice kot svobodni državljani.
4. Potisnjene po oblasti v tako zagato, se smatrajo delavske organizacije v svojem obstoju ogrožene; delavci v njih pa, dižavljanom druzega razreda, ker sc jih poleg vseh ostalih državljanov, kot celoto tira na odgovornost za čine posameznikov, katerih celota ni zagrešila.
1!.
Resolucija,
ki je bila spiejcta na deželni konferenci železničarjev Slovenije v Ljubljani, dne 25. septembra 1921.
Zbrani konštatirajo:
a) Položaj železničarjev postaja dnevno slabši: njih moralne in gmotne pravice se jim krajšajo in teptajo;
b) ta položaj je enak za vse železničarje državne, južne, kakor vseli ostalih privatnih železnic v državi, ker se nagiba proti najnižji točki;
c) da se razmere razvijajo v tem pravcu, je vzrok poleg nazadnjaškega stremljenja vladajočih sil, da odtrgajo železničarje od ostalega delavstva in jih obkolijo s posebnimi izjemnimi zakoni, tudi dejstvo, da železničarji sami goje medsebojni neplodni boj in so s tem uničili svoje lastne organizacije.
Upoštevajoč ta dejstva, da je treba razmere železničarjev izboljšati, sklepa konferenca soglasno, da je neobhodno potrebno ustvariti jedinstveno organizacijo železničarjev cele države in likvidirati vse obstoječe pokrajinske ali kategorijske organizacije.
Edino le tem potom je mogoče zavarovati razredne koristi železničarjev.
V	tem cilju sklepa konferenca:
da se izvrši združitev železničarjev Slovenije v enotnem Savezu železničarjev Jugoslavije.
Obstoječe razredne železničarske organizacije v Sloveniji se poživljajo, da takoj izvrše končnoveljavno likvidacijo.
III.
Povodom službene pragmatike in zborovanja žoltili železničarjev v Belgra-du je sklenila konferenca železničarjev Slovenije dne 25. septembra 1921 v Ljubljani sledečo
resolucijo:
Žolte železničarske organizacije posebno „Zveza jugoslovanskih železničarjev“ so izdelale sporazumno z železniškim ministrstvom načrt službene pragmatike, katerega namen je, da vzdrži dosedanje nezdržno stanje železničarjev tudi v bodoče in da se po možnosti še poslabša.
Da zakrijejo svojo izdajalsko delo, so žolti sklicali v Belgrad kongres, na kate-terem hočejo formalno protestirati proti načrtu službene pragmatike, ki so ga pred letom sami ustvarili. S tem hočejo zapeljati .vse, katere so tudi doslej sleparili s svojim dvoličnim in demagogičnim nastopanjem, izdajajoč redno koristi železničarjev.
Zbrani odločno odklanjajo načrt pragmatike, katerega so izdelale žolte organizacije in ga ministrstvu podvrgle, obsojajoč izdajalsko in demagoško početje žoltili ljudskih sleparjev.
Konferenca izjavlja:	V Belgradu
zbrani žolti voditelji ne predstavljajo na svojem kongresu nikakoršnih železničarjev, temveč sami sebe. V imenu železničarjev obsoja deželna konferenca izdajalsko delo vseh žoltili organizacij, posebno pa glede vprašanja službene pragmatike ter izjavlja tozadevno svojo solidarnost s stališča „Savez'a železničarjev Jugosla-
Uredba o draginjskih dokladah
uslužbencev državnih prometnih naprav, ki so po uredbi z dne 27. junija 1921., MS br. 16.536, prevedeni na dinarske plače, kakor tudi onih, ki so bili že prej v službi izven Srbije in Črne gore z dinarskimi plačami.1)
Člen 1.
Vsem aktivnim uslužbencem državnih in prometnih naprav izvun Srbije in Črne gore, ki so po uredbi M S br. 16.536 1921.') prevedeni na dinarske plače, se izplačujejo namesto dosedanjih osebnih draginjskih doklad draginjske doklade po nastopni tabeli:
* Vrste uslužbencev	Osebna draginjska doklada draginjskim razredom i. | n. | mT|		
	Na dan dinarjev		
Uradniki v XI. do vštetega VI.			
činovnega razreda ....	22	24	20
V V. činovnem razredu . .	25	24	23
V IV- činovnem razredu . .	32	31	3')
Zvaničniki (poduradniki) . .	20	19	18
Sluge		18	17	16
Pomožno osebje: uradniki pri-			
pravniki do opravljenega dru-			
gega strokovnega izpita . .	19	18	16
Po opravljenem strokovnem			
izpitu		20	19	18
Zvaničniki pripravniki do avto-			
rizacije, odnosno do opravlje-			
nega izpita		18	17	16
Po avtorizaciji, odnosno po			
opravljenem izpitu ....	19	18	17
Vse ostalo pomožno osebje .	17	16	15
Uslužbenci na ozemlju izvun Srbije in Črne gore, ki so imeli že prej plačo v dinarjih, dobivajo isto osebno draginjsko doklado po gorenji tabeli in po letni plači, ki jo uživajo. Ako bi bila ta doklada manjšo od one, ki so jo prejemali do sedaj, jim ostane ta poslednja višja osebna doklada.
V	draginjske razrede se uvrščajo kraji po uredbah, ki veljajo za ostale državne uslužbence, samo da spada postaja Ali Pašin most kot sestavni del postaje v Sarajevu v prvi draginjski razred.
Člen. 2.
Vsi uslužbenci, navedeni v členu 1. te uredbe imajo pravico tudi do rodbinske doklade po tri dinarje na dan za vsakega rodbinsKega člana, in sicer za zakonito /eno in vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu, pozakonjenega ali adoptiranega kakor tudi za pastorke ob omejitvah, razloženih v členih 3. in 4. te uredbe.
Rodbinska doklada za adoptirane otroke gre samo onim državnim uslužbencem, ki nimajo lastnih otrok.
Vsem zgoraj naštetim otrokom gre ta doklada do dovršenega 16. leta. Po tem roku se sme prejemati draginjska doklada samo ob pogojih, razloženih v členu 5. te uiedbe.
Da izpolnjujejo žena in otroci glede imovinskega stanja in let starosti pogoje, ki se po tej uredbi zahtevajo za pridobitev pravice do draginjske doklade, služi za dokaz jamstvo treh uradnikov prometnih
’) Razglašena v „Službenih Novinali kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 199, izdanih dne Sena septembra 1921.
“) Uradni list pod št. 241.
naprav, drugih državnih uradnikov, učiteljev ali svečenikov.
Pisarniški sluge nimajo pravice do draginjske doklade, ako imajo posestvo izvun kraja svojega službovanja. Izvzeti so sluge, ki predlože potrdilo občine, v kateri leži njih posestvo, da so z ozirom na višino davka, ki ga plačujejo od nepremične imovine, siromašnega stanja.
Člen 3.
Pravica do rodbinske draginjske doklade ne gre onim uslužbencem, ki imajo poleg plače še kaj imovine in dohodkov, od katerih plačujejo več nego 300 dinarjev na leto ueposrednjega davka. To se ugotavlja z jamstvom treh oseb kakor zgoraj v členu 2., odstavku 4.
Člen 4.
Doklada za ženo in otroke ne gre:
1. za ženo, ako ima dohodke, bodisi iz osebnega dela ter znaša ta dohodek na mesec 120 dinarjev in več;
2. za otroka, ki vstopi v javno ali privatno službo s plačo v denarju ali v naravi in znaša ta njegova plača na mesec 120 dinarjerv in več;
3. za otroka, ki se oskrbuje v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu na brezplačnem mestu, ako doseza in preseza vrednost tega mesta vsoto prejšnje točke;
4. za otroka, ki ima šolsko štipendijo, pomoč ali podporo v znesku mesečno 120 dinarjev in več;
5. za otroka ki stopi v trgovino, obrt ali drugo podjetje, za učenca ali vajenca ter ga vzdržuje delodajalec brez odškod-' nine;
6. za otroka, ki sc oženi ali omoži:
7. za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodek znaša na mesec 120 dinarjev in več.
Člen 5.
Izjemoma se priznava pravica do rodbinske draginjske doklade za otroka tudi po dovršenem 16. letu:
1. ako je duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
2. ako «nadaljuje šolanje v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdalje do dovršenega 23. življenj, leta.
Tudi za primere iz točk 1. in 2. tega člena veljajo omejitve členov 2., 3. in 4. te uredbe.
Nesposobnost za delo ali pridobivanje je treba dokazati z izpričevalom železniškega, državnega ali občinskega zdravnika, šolanje pa z izpričevalom šolskega oblastva.
Člen 6.
Istotako gre uslužbencem državnih prometnih naprav, ki imajo pravico do osebne draginjske doklade po tej uredbi, tudi rodbinska doklada treh dinarjev na dan za očeta in mater kakor tudi za deda in babico po očetu toda samo, ako so siromašnega stanja ter žive z njim v isti hiši, ima pravico do te doklade samo en rodbinski član, in sicer najstarejši. Za dokaz o siromašnem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnih političnih oblastev, a za dokaz o skupnem življenju v isti hiši in da jih edini dotični uslužbenec vzdržuje, služi jamstvo treh uradnikov, svečenikov ali učiteljev, potr-
jeno po občinskem ali policijskem obla-stvu.
Člen 7.
Upokjencem in upokojenkam, ki uživajo bodisi osebno, bodisi vdovsko pokojnino pri prometni napravi v pokrajinah izvun Srbije in Črpe gore, se povišujejo dosedanje osebne draginjs'ke doklade ta-ko-le:
Upokojencem in upokojenkam v krajinah izvun Srbije in Črne gore, ki so p>ed veljavnostjo uredbe M S br. 16.526/21 prejemali pokojnino v kronah ter spadajo pod razpredel A uredbe z dne 28. junija 1919., D E br. 63.515., se povišujejo osebne dravinjske doklade, in sicer:
1. ako imajo letno pokojnino do vštetih 3000 K, na skupni znesek 300 dinarjev na mesec;
2. ako imajo letno pokojnino nad 3000 kron; na skupni znesek 375 dinarjev na mesec.
Onim upokojencem pa, ki spadajo pod razpredel B uredbe z dne 28. junija 1919.,
D k br. 63.515, se povišujejo dosedanje osebne dravinjske doklade na skupni znesek 212.50 dinarjev na mesec.
Sirotam brez očeta gre ona doklada, ki bi jo uživala njih mati, ko bi bila živa. Ako je več sirot, dele doklado kakor tudi pokojnino.
■ Upokojenci in upokojenke, ki imajo čisteva dohodka iz lastne imovine ali iz pridobitka več nego 750 dinarjev na mesec, nimajo pravice do osebne Jn rodbinske araginjske doklade.
Pravice do dravinjske' doklade, osebne in rodbinske, tudi nimajo upokojenci (upokojenke), ki so člani uprav denarnih zavodov in drugih podjetij.
Izjemoma se odobruje pravica do dravinjske doklade, ne glede na velikost dohodka iz njih imovine ali iz osebnega dela, onim upokojencem in njih vdovam, ki so bili upokojeni ali se upokoje po zvr-šetku popolne predpisane službene dobe.
One upokojenke, ki uživajo vdovsko pokojnino, ne smejo sprejemati še dravinjske doklade za rodbinske člane, naštete v členu 6. te uredbe.
Sicer pa veljajo za upokojence in upokojenke, o katerih govori ta člen, vsi ostali predpisi o osebnih in rodbinskih dokladah.
Člen 8.
Ako bi uslužbenec ali upokojenec državnih prometnih naprav po tej uredbi dobil manjše prejemke v plači in osebnih dokladah, nego jih ima sedaj, prejema razliko kot osebno doklado poleg pripadajoče draginjske doklade; taka osebna doklada se, zmanjša s poznejšim poviškom plače ali osebne draginjske doklade.
Člen 9.
Pravico do osebne in rodbinske doklade po tej uredbi ima vse osebje kategorij, navedenih v členu 1. te uredbe, ki službuje pri prometni napravi izvun Srbije in Črene gore ter dobiva vse prejemke v breme proračuna prometne naprave.
Člen 10.
Ta uredba velja izza dne 1. maja 1921; povišek po tej uredbi za mesec maj 1921. pa se izlača v breme proračuna za leto
1920./1921.
Člen 11.
Splošna določila uredbe o draginjskih dokladah za uslužbence na ozemlju Srbije in Črne gore IVI S br. 20.000 kakor tudi vsa določila dosedanjih določb o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah, potem pojasnila in tolmačenja, ki so izdana o njih uporabi, veljajo še nadalje, ako ne nasprotujejo določilom te uredbe.
Člen 12.
Končno se pooblašča minister za promet, da odredi potrebne izpremembe v službenem redu za direkeje izvun Srbije in Črne gore glede zneska denarnih disciplinarnih in administrativnih kazni, da bo mogoče tudi za uslužbence direkcij izvun Srbije in Črne gore uporabljati določilo prvega odstavka člena 15. uredbe M S br. 20.000/21.
Minister za promet: dr. V. Jankovič s. r.
Ministrski svet je v seji dne 26. junija
1921.	usvojil gorenji predlog ter sklenil, da je povsem postopati po njem.
Predsednik miništerskega sveta, minister za zunanje zadeve: Nik. P. Pašič s. r.
Promemoria.
Zaupniki juž. žel. osobja so odposlali 14. septembra t. 1. obratnemu ravnateljstvu komulativno prošnjo za zboljšanje plače in razmer na juž. železnici. Zahteve so:
1. 30 odstotno povišanje plač in draginjskih doklad celokupnemu osobju.
2. Draginjska doklada za vse dneve, v mesecu.
3. Dokler se ta zahteva ne reši, se ima izplačati nabavni prispevek 2000 K vsakemu uslužbencu in delavcu, družinskim članom pa 600 K za vsako osebo.
4. Draginjska doklada se izplačuje do inkl. 18. leta.
5. Priznanje 40 letnega službovanja z nagrado.
6. Zopetna uvedba Zobozdravstva pri obratni bolniški blagajni.
7. Delavstvo naj dobi službeno obleko; v delavnicah pa še poleg vsakih 14 dni eno brisalko.
8. Delavska kopelj naj se razširi.
9. Zopetna uvedba centralnega delavskega odbora.
10. Delavstvo lahke kategorije se prevede v težko kategorijo.
11. Pri rešilnem vozu zaposlenemu delavstvu naj se zviša plača.
12. Stanovanjsko bedo naj se izboljša s tem, da železniška uprava zida stanovanjske hiše.
Predstoječo ulogo je podpisalo 8 zaupnikov.
Upajmo, da bo ravnateljstvo upoštevalo predstoječo spomenico. In naj sc nikar zopet ne izgovarja na državno železnico.
Dopisi.
Celje. Naš progovni mojster se je hudo razburil radi tega, ker smo mu posvetili v predzadnji številki „Železničarja“. Ta možakar, ki ima precej skrivljen hrbet napram predstojnikom, je napram
njemu podložnemu osobju zelo aroganten. Najbolj ga jezi to, da kljub vsem uradnim pritiskom ni mogoče iztrebiti rdečkarje. Sedaj je eno novo pogruntal ta brihten progpvni mojster. Pri zadnjem izplačevanju v Štorah je delavce nahrulil: plačajte „Zvezo“! — ko imate denar. Delavstvo je ogorčeno proti nasilnemu progovnemu mojstru. Jugoslovanski „Železničar“ vedno kriči kako rešujejo člani „Zveze“ državo. Progovni mojster Zvezar pa prodaja škartirane železniške prage mesto uslužbencem privatniku in jih morajo še delavci zapeljati na dom; železniški mizarji pa delajo še pohištvo za istega posestnika. Opozarjamo ravnateljstvo južne železnice na tega famoznega progovnega mojstra, da naredi konec njegovemu paševanju. Če ne bode kmalu odpomoči, bodo to delavci storili na lastno pest. — Vrhstavbnik.
Celje. Kako izgubljamo kos za kosom v težkem boju pridobljene pravice, se vidi iz sledeče odredbe ravnateljstva juž. železnice: Vsem onim uslužbencem, ki služijo nepretrgano 20-^30 let, sp zniža dopust od 18 na 16 dni; dočim dobivajo uslužbenke, ki so komaj eno leto v železniški službi po 14 dni dopusta v letu. Mi nismo nevošljivi uslužbenkam, ali proti temu, da se nam črta 2 dni dopusta, moramo energično protestirati. Zahtevamo, da se popravi nam storjena krivica.
Prizadeti.
Celje 3. sept. t. 1. Pri nas se je vršil ta dan dobro obiskan železničarski shod in je bila dvorana na zelenem travniku polna zborovalcev. Shodu je predsedoval sodr. Felicijan, ki je k dnevnem redu: Službena pragmatika in preuredba kronske plače v dinarsko, podal besedo poročevalcu sodr. Kopaču, ki je v dveurnem stvarnem govoru obrazložil službeno pragmatiko. Pokazal njeno slabo stran. Zahtevamo, je dejal govornik, da se načrt službene pragmatike odda parlamentarnemu odboru, ki jo naj dogovorno z železniško organizacijo, ki je že predložila izdelani načrt, predela in predloži v sklepanje Narodni skupštini. Kritiziral je postopanje „Zveze“, ki mešetari za hrbtom uslužbencev z ministrstvom Saobračaja.“ Kongres te žolte organizacije naj bi ob sviranju godbe pogoltnil predloženi načrt . pragmatike, ki zasužnuje železniške uslužbence. Kar še tiče naredbe glede pre-uredbe kronske plače v dinarsko,*je govornik predlagal Maribor - ptujsko resolucijo, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Pri točki raznoterosti je s. poslanec pojašnje-val razna vprašanja. Po primernem sklepnem nagovoru je sodr. predsednik zaključil dobro uspeli shod.
Iz Polzele se nam poroča: Na tukajšnji postaji imamo načelnika, ki misli, da plačuje železniška uprava delavce le zato, da hlapčujejo njemu. Služba je postranska stvar, glavno je, da mu pridno škropijo ob veliki suši vrt in opravljajo zanj ostala privatna dela. Če ga kdo opozori, da mora v prvi vrsti vršiti službene dolžnosti, zareži nad delavcem, ki se drzne opozoriti ga na službene predpise, in mu žuga, da ga odslovi iz službe če se drzne ugovarjati. Ob tej priliki padajo psovke, ki gotovo ne delajo časti izobražencu. Še celo žel. upokjencem žuga, da bodo izgubili penzijo, če mu nočejo delati na vrtu. Lej) delavski prijatelj — ta zvezar!
Maribor. Viakospremno osobje zahteva, da se dodelijo k nabiralnim vlakom taki službeni vagoni, v katerih ne bode treba vlakovodji ob dežju razpenjati v vozu dežnik, da bodo opremljeni s klopmi, da ne bode treba delavcem, katere se pošilja na progo stati 12—13 ur. Osobje pričakuje odpoinoč.
❖
Shodi železničarjev se vrše:
4. oktobra: Maribor, v C.oetzevi dvorani ob 6. zvečer.
5. oktobra: Ptuj, pri belem Križu ob 6. zvečer.
6. oktobra: Celje, na „Zelenem travniku“ ob 6. zvečer.
7. okt.: Ljubljana, v dvorani Mestnega doma ob pol 7. zvečer.
Dnevni red teh shodov je:
1. Službena pragmatika in stališče železničarjev. Govornika: ss. Krekič Bogdan in poslanec J. Kopač.
Sodrugj, udeležite se tega za Vas tako važnega shoda v polnem številu. Še je čas, da popravimo s složnim nastopom, kar je naša nesloga zakrivila. Da bi bila naša sloga kakor je bila pred vojno, nikdar bi ne bilo mogoče izdajstvo žutih železničarskih organizacij.
Razne vesti.
Za sprejem lani odpuščenih železničarjev je vložil poslanec J. Kopač ponovno vlogo na ministrstvo saobračaja. Pri osebni intervenciji pred enim mesecem
mu je minister obljubil, da bo končno rešil to vprašanje. Dne 23. septembra sta predložila poslanca Kopač in Gostinčar kr. namestniku v Ljubljani gospodu Hribarju vlogi, v kateri naglašata potrebo hitre rešitve tega perečega, za nesrečne žrtve novzdržljivega položaja. Gospod kr. namestnik je obljubil, da bode i on priporočil vladi, da ona predlaga pomilostitev onih železničarjev, ki so bili zgolj radi tega odpuščeni, ker so bili solidarni s svojimi tovariši v boju za stanovske koristi.
Zvezarski kongres v Belgradu. Prejšnji mesec projektirani kongres zvezarskih železničarjev v Belgradu se je vršil dne 24. in 25. septembra. Kongres je bil sklican s pompom in ministrstvo ter železniške uprave so dale udeležencem prosto vožnjo in štiridnevni plačani dopust. V Belgradu so kričali in razsajali proti službeni pragmatiki in razmeram na železnicah, dasi so službeno pragmatiko sami pomagali izdelati, in so razmeram na železnicah prav mnogo krivi zvezarski uradniki. Stavili so 49 zahtev v obliki prošnje za spremembo pragmatike in ker jim je g. Jelič rekel, da preveč zahtevajo, so razglasili, da bodo stopili v splošni štrajk. Reklamo so torej delali v Belgradu jako ;e-po, toda od nje bodo ostale le besede, bav-bav za ušesa zborovalcev. Vsa dosedanja zgodovina zvezarskih železničarjev je zapisana v beio, nedolžno knjigo v ministr-i stvih, in da tudi sedaj niso tako silno hudi, dokazuje to, da so se zavzemali za na-redbo o zaščiti države, s katero se popolnoma ukinja tudi svoboda delavstva. Kakor vse kaže, bi zvezarji radi tvorili jedro
SploSno kreditno društva v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
m- 4°|o -e*
Rentni davek plača društvo iz svojega. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
\
w
Železničarji ! Naročajte in razširjajte • ŽELEZNIČARJA. •
ADALBERT RASSIG, Ljubljana
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelouatelj čepic
priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, ro-sete, gumbe, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače i. t. d. v raznih oblikah in po najnižjih cenah. Postrežba točna.
bodoče državotvorne organizacije, ki ja zagovarjajo nekateri meščanski politiki za železničarje. V tem tiči ona neodkritost in izdajstvo delavske neodvisnosti, za katero se mora proletarijat zavzemati z vso odločnostjo. In če se to izkaže, bomo lahko vsak hip potrdili, da so Zvezarji prodali železničarsko delavstvo, da sami osebno — avanzirajo.
t Sodrug Avgust Debevc, gostilničar in poslovodja v tovarni Golob & Komp. je, kakor že poročamo, podlegel težkim opeklinam vsled nesreče požara v tovarni Golob. Umrl je predvčerajšnjem okrog 11. ponoči. Pokojnik je bil vzor vestnega človeka in blagega srca. Bil je v resnici žrtev svoje vestnosti. Svojčas je bil litograf v tiskarni, kjer se tiska naš list. Bil je zvest naš somišljenik. Ohranimo ga v blagem spominu! — Prizadetim svojcem naše sožalje!
Ukinjenje potnih legitimacij. Minister za notranja dela je izda! naredbo o uki-njenju potnih hlegitimacij za notranji promet. — Prepričani smo lahko, da gospod Pribičevič ni ukinil potnih legitimacij za notranji promet zato, ker je spoznal protiustavnost in nezakonitost tega svojega čina, nego zato, ker je bil v to prisiljen prisiljen vsled odpora v narodu!
Jugoslovanska boljševiška ekspozitura se je, kako poroča demokratsko glasilo (!) „Tabor“ ustanovila na Dunaju pod vodstvom ubeglcga poslanca g. dr. Le-meža. Denarja imajo baje silno mnogo. — To poroča seveda vladni list.
I
Konsumno društvo za Slovenijo
opozarja kraj. odbore, zaupnike in zadružnike na na svoj hranilni oddelek, ki sprejema
hranilne vloge
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga
= 4°|o =
Vloge, kojih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo vloge šele najmanj po polletnem odpovednem roku,
i| 01
2 o
Na delo, vsakdo agitiraj, da bodo koncem letošnjega poslovnega leta štele hranilne vloge
IV milijone kroni *V1
i
Kakor vsako leto, bo izšel tudi letos in sicer 1. decembra
Železničarski koledar za leto 1922,
Nahaja se že v tisku in napram prejšnjim letnikom je v toliko izpopolnjen, da ima slovensko in hrvatsko vsebino, katoliški in pravoslavni kalendarij' in vse za železničarje važne podatke. Z ozirom na izkušnje prejšnjih let se tiska le v omejenem številu in ga bodo lahko dobili le oni, ki se pravočasno pri svojih zaupnikih prijavijo. Razpošiljal se ne bo drugače kakor po povzetju, sicer pa ga dobe zaupniki — proti takojšnjemu plačilu — na določenem mestu, ki se jim bo pravočasno naznanilo.
Cena mu bo 6 Dinarjev, od katerih odpade 1 Dinar kot provizija zaupnikom-razpečevalcem. — Naročila je pri-
javiti pri upravi »Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo« v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6/.11, pri upravi »Saveza željezničara Jugoslavije« v Zagrebu, Petrinjska ulica št. 40/1 ali pa pri sodr. Jos. Petriču, Ljubljana, Pot v Rožno dolino št. 40.
Za prijavljena naročila se bo izpostavila nakaznica, potom katere se bo proti gotovem plačilu oddal koledar.
Sodrugl ne zamudite in prijavite se takoj!
Uprava Železničarskega koledarja.
iiOOOOOOOOOOOOO
Lastnik lista: „Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo“.
Odgovorni urednik Josip Kopač.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.