VaSka in prara potltlka čuditi se ni, če se najde mnogo Ijudi, ki sploh nobenega političnega časopisa ne vzamojo v roke, ko se jim zdi, da ne pomaga nič, če držijo s to ali ono stian- .«>. Kadar se bližajo volitvc, tedaj pridejo agitatorji vsch stiank na deželo, po pošti pa cell kupi letakov in lepakov in časopisja — vsak hvali svojo malho, na zadnje pa se res zgodi, da voditelji strank pozabijo na svoje voliice in tlacijo vse v svoje malhe. Pri zadujih 's ji bila ogromna večina ljudstva uavdušena za . ,_.; ¦'. avtonomije ter izvolila može, ki so celo leio člosledno dclali na to, da se vrže krivičen centraližem s svojo požresno nenasiuiostjo ter se upostavi enakopravnost vsch narodov Jugoslavij;1. Ta načrt odobrava ogromna večina Slovencev in Hrvatov ter velik del Srbov — samo nekaj jih je — nekaj ostankov med Slovenei, ki hočejo še nadalje slati s peto na tilniku svojtga naroda, ter ga za vedno oropati lastnih pravic. Prisfaši sovražnikov slovenskega imena so vsi, ki vzdržujejo »Domovino«. Tega lista pa mnogi ne čitajo zavoljo politike, ampak za to, ker udriha in laže črez duhovnike in cerkev. "Naš kmet (domovinar) si niisli: to pa so že fest »cajinge«, ki se upajo črez »farje« šimtat —. Zares — prav hudo je, venomer poslu- šati več ali manj ostre opomine v cerkvi — posebno šc, če zadenejo v živo. Tam živi nekdo lako nekako kakor ljuba živinica na paši. Menda ne bo tako neumen, da bi si naročil časopis tisle stranke, kakpr je duhovnik — ker sc čuti udarjenega vsled njegovih opominov — naroči si lorej list, ki nasprotuje veri, ki zasmehuje cerkev in njcne obrede. Mavsikateri gostilničar sovraži našc časopise, ker cpomirjajo Ijudstvc k varčnosti in treznosti — mnogo krčmarjev (ne vsi) je pa takih misli, da je njih delo usmiljenja trezne upijaniti, oblečene slačiti, reveže oropati zadnjega vinarja. mladino zapelje- vati z godbo in plesom, proti tistim pa, ki nočejo piesati. kakor bi oni godli, naslopajo s tem, da razširjajo veri nasprotno časopisje, pri volitvah pa gredo vedno proti krščanski stranki. V njihov rog trobijo ponekod tisti, ki so od njih odvisni, ali ki so prisiljeni, ho~: diti v krčmo na hrano. Liberalni krčmar je največja ovira pravega na-" predka na deželi. Mladino zapeljuje k zapravljanju in-i pijančevanju in nečistosti in lo posebno ob nedeljah. Iz ¦ mnogih krajev prihajajo k nam poročila, da pošiljajo iiberalni krčmarji, ki imajo večkje poštne oddajalnice v svojih rokah ,naše časopise nazaj,, ne da bi vsakokrat zahtevali od naslovljenca podpis. Liberalni krčmar si domišljuje da ima samo on pravico odločevati, koliko>, denarja sme kdo imeti v žepu in kakšne liste sme čitati. Gorje tistemu, ki se zameri liberalnemu krčmarju.. Neusmiljeno ga bo raztrgal v liberalnem časopisu! Trikrat gorje pa takemu, ki bi se predrznil kaj pisati proti njemu! Vse sile bo napel, da uniči nasprotnika! Zunaj na deželi je prvi gospod, izobražen gospod, »šriftlih« gospod, le liberalni »gospod« krčmar! On zna tudi tajč (pohrusten) on sprejema večkrat imenitne goste,. ki so kaj več kakor Slovenci; on se vozi z lepim koleseljem, on se razume najbolj na tarok, mavšel, šnopsl ter vse druge znane in neznane igre. Povsod se najdejo ljudje, ki mislijo s krčmarjevimi možgani, zato pa krčmar z veliko srčno zadovoljnostjo> gospodari ž njihovim deuarjem, ter obvolitvah voli _ njihovimi krogljicami. Kdor se pa ustavlja krčmarjevemu vplivu, pride ž njim v razpor Ln sovraštvo, kakor se je zgodilo meni, ubogemu revežu, ki sem vsled tega največji siromak v vasi. Eh, pa si lnislim, da tudi zame pridejo boljši časi, ker naša politika je vaška politika,. pa še pri tej politiki v naši vasi krčraar nima večine. Pravo politiko vodi Ljudska stranka, ki ne dela za svo) žep, kakor liberalni krčmarji in mcsarji, temveč za blagor našega slovenskega naroda!