Sodobna slovenska poezija
Rade Krstic
Skozi šivankino uho
Drevo
Daleč je
in na samem.
Okrog njega težki kamni.
Čuvaj, ki čaka.
V desno roko je ujel svetlobni žarek. Desno oko ima izvotljeno in prazno.
Groza odpada z njega kakor suho listje. Star je kakih pet tisoč let. Njegov molk je svet.
Sneg
Mnogi vedo, da naletava.
Tako pač narava odgovarja nesmrtnim.
Z vsako snežinko umre ena popolnost.
Bogovi mu jemljejo del beline. Vrhovom se takrat cedijo sline. Vsakomur je usojeno umreti. Vsakdo si želi živeti.
V nočeh podivjajo slutnje in strahovi. Toda sneg še vedno počasi naletava. Ne pomagajo vonjave iz srca.
Solze
Prihajajo iz oči,
kot da bi tekla stoletja skoznje.
Tišina je dolžina noža. Duša je iz črnih kristalov. Rdeče pokaže svoje ostrine.
Veliko žrtev je danes na mizi: vedno globlji molk jih kaže. Na dnu vrtinca zakričijo.
Tekma
Sprva je vse mirno. Nato pridejo sovražniki.
Čas je vse bolj tesen. Radovedne oči nadzorujejo. Po navadi so zelo zlobne.
Nepridipravi se smejijo. Na ves glas jih je slišati. Iz obupa se vržeš med zveri. Počasi trgajo tvoje meso.
Smernice
Končno spregovoriš tudi o njih. Veliko ti pomenijo.
Nadzoruješ vsako črko. Vse do skrajnosti premisliš.
Nato se vržeš v tekst, v svoj lastni smrtopis, v pesmi, ki zahtevajo, da združiš mrtvo z živim.
Romanje
Vedno je neko romanje. Romanje za Martino Bremec npr. Sprašuje me in gleda v moje oči. Vsa se preda tem odsotnim trenutkom.
Vendar jo nekaj veže na domačo vas. Morda je to tisti neizrekljivi čas. Ali pa njen pretežno preozki pas. Sledi nekoč pobarvanih las.
Nekoč ji bom kupil krzneni plašč. Gradil ji bom gradove v oblakih. Z zemlje bom zrl v nebo.
Vino
Dobro je, ce ga znaš sam izcediti. Če znaš z grozdjem.
Preša mora biti tista prava.
Potem ga piješ s prijatelji, z znanci, sam.
Kovačnica
V	tem hramu kujemo tiste zadnje spomine.
V	tem hramu zbiramo tiste zadnje besede.
V	tem hramu se ne izogibamo in ne pridigamo o večnih lažeh.
V	tem hramu
je vsakdo dobrodošel, ne da bi ga spraševali o poreklu in imetju.
Knjiga, ki jo berete, je del nas in vas, zatorej je vsak poskus že nov začetek.
Zadržanost
Pri vseh stvareh. Pri vsakem verzu.
Da se ne razbije zrcalo. Da ne poči kakšna kost.
Astralna projekcija! Najstrožji nadzor!