J/, ft .a.	V yT
~^V€UÌ- &■	jtt L'i l*}&Ùl
__	jc/
8fcročnina Ustu : Celo leto 35 dini, po.
4B din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : 4ül«fe teto 65 din. Inserati ali oznanila se QMnthmajo po dogovoru ; pri večkratnem «Mriranju primeren popust. Upravnico * «»a naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interarban štev. 113
vernim mmtm list
PoMnna pMu« v
nfeaja« pondefjefc, ttméo im Uredništvo in bpravoištvo je v M Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom more govoriti vsak dan «unp od 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon kderorban štev. 113.
rjst
vom al
n. 5
107, it»T.
Movibop, dna 18. septembra 1B8S«
Letnik XIV.
Invalidski kongres.
Dolgo se je trobilo v svet, da sklicujejo invalidske j organizacije celega sveta svoj kongres v Ljubljano in še druga mesta Jugoslavije, v resnici je pa sklicevala kongres jugoslovanska vlada in nanj je povabila samo zavezniške države, naj tudi one pošljejo nekaj svojih «zanesljivih« invalidov, da se tako s tem kongresom, ki je samo na videz invalidski, prikrije pravo invalidsko vprašanje in vsi škandali ter vse krivice, ki se valijo na uboge vojne žrtve. Bilo je celo določeno, da pride na ta «kongres« samo eden delegat jugoslovanskih invalid-j skih organizacij. Središnji odbor invalidskih organi-I zacij je pa zvedel za to nakano in za dan kongresa je sklenil protestne invalidske shode po celi državi. Poleg tega je tudi zahteval, da se morajo invalidske zahteve takoj rešiti ter razločno povedal, da se invalidi ne dajo več slepiti s praznimi obljubami in kongi-esi. Ta uiti -? -»nat je spravil «socijalnega« ministra dr. žerjava v zadrego. Ker bi mu bilo malo nerodno, da bi invalidi baš na dan kongresa protestirali, je hitro natrosil novih obljub ter tako pregovoril SHS invalide k udeležbi kongresa.
V	Ljubljani se je vršila konferenca za načrt invalidskega zakona in prisotnih je bilo 15 zastopnikov invalidskih organizacij v Jugoslaviji. Konferenca je bila kakor po navadi, sklepa se in sklepa, da potem ministrski svet vse skupaj ovrže. Invalidski odbor je uvidel, da je vse skupaj pesek v oči ter prepovedal svojim delegatom nadaljno udeležitev kongresa, ki se je iz Ljubljane preselil v Zagreb. Nekaj delegatov je res odšlo, drugi so pa ostali ter se za svojo osebo zadovoljili s svečanostmi, čajankami in frazami.
Nedisciplina med invalidi je vladi prišla prav in z invalidi, ki so ji šli na limanice, se hoče sedaj postav-. Ijati pred svetom, kako rešuje invalidsko vprašan je, za druge v/ ogromni večini, ki odklanjajo fraze, pojedine in pozdrave, se pa ludi po kongresu ne bo bolj brigala, kot se je doslej.
Splošni nered, slaba administracija, pomanjkanje socijalnega čuta in ministrstvo socijalne politike, ki je birokratska in ne socijalna ustanova, strankarska politika, ki odvrača od pravega dela in potrebe, — vse to še sedaj po štirih letih ne more in noče pripeljati do rešitve invalidskega vprašanja. Zahteva sedanje dobe in načelo, da je država dolžna skrbeti za eksistenco vojnih poškodovancev, še vedno zastonj trka na vrata beograjske vlade, ki še vedno misli, da je tako, kot je bilo nekdaj, ko je država enim invalidom dala kolajne, drugim lajne, tretje je na pustila, da so se izgubili in izumrli, To je bilo nekdaj, ko so bile redke vojne in redki invalidi, danes pa, ko je dolgoletna vojna po celem svetu pustila milijone in milijone poškodovancev, pohabljencev in bolnikov, .invalidsko vprašanjne ne sme ostati nekje ob strani in sramota je za vlado, ki se ga ne loti z iskrenostjo in pravo vnemo.
V	naši državi je mvabusko vprašanje še prav posebno zanemarjeno, deloma še vsled razmer od poprej, v glavnem pa po krivdi režima. Avstrija je prepuščala skrb za invalide privatni inicijativi, Srbija, poman-drana v vojni, je pa imela samo pomoč tujih misij, ki ! so se zopet ena za drugo odpeljale domov, — in mesto, da bi po preobratu takoj započelo državno dobro orga-ilizirano skrbstvo za invalide svoje delo, se je še to ma- j lo, kar je od poprej ostalo, razbilo in razpršilo, ker je bila vsa skrb v «socijalnem« ministrstvu posvečena ■ strankarskim interesom in zdravim članom ministro- ; ve stranke, ki so hoteli najboljša mesta v ministrstvu.
Še statistika invalidov se ni sestavila, kako naj bi se potem ugotovil proračun in vse potrebe invalidskega vprašanja! Če tudi ni točne statistike, je vendar v evi- j denci ogromno število invalidov, ki še vedno niso dobili ! kar bi morali dobiti po itak dovolj nedostatnih nared- ! bah in uredbah. Vlada, ki invalidov niti ne pozna, mora sama priznati, da jim dolguje — milijarde, koliko dolga bi imela, če bi poznala vse invalide, ki brez pomoči, pa • tudi brez obljub životarijo po državi. Ne smemo tudi pozabiti, da pozna vlada samo one invalide, ki so tako pohabljeni, da jih razne pregledne komisije že od daleč spoznajo ter jim invalidsko stopnjo tudi Wranglovì psevdo-zdravniki iz Krtina, ki so zaposleni pri pregle -dih, pripoznajo. In teh invalidov je že toliko, koliko jih bo še le, če se enkrat invalidi-bolniki, n. pr. tuberkulozni. ugotovijo, preštejete in zabeležijo!
Z vladno skrbjo za invalide se strinja in krije tudi program invalidskega pongresa. V Ljubljani je bil — «dejeuner in rout«, drugi dan zopet dijeuner na vele- ! sejmu, potem izlet na Bled. V Zagrebu zopet dijeuner v j hotelu, zvečer opera, potem izlet v ortopedično bolnico j in na Brestovec, v Beogradu zopet obed in večerja, operna predstava, sprehod na vojaško pokopališče in do spomenika «neznanega vojaka« na Avali in končno še le poset invalidskega doma v Zemunu. Torej samo trije poseti invalidskih ustanov med celim kongresom! To je vse, kar ima vlada pokazati in še to tako zanemarja, da komaj životari.
Tako se rešuje invalidsko vprašanje in tako se bo tudi reševalo, dokler se invalidi sami ne otresejo raznih vladnih vplivov v svoji organizaciji.
Politični položaj.
Pasica ni — Protič na vidiku. Pašič je zapustil svoje radikalce ter se brez skrbi podal na počitnice, ko se vladne stranke zvijajo v hudm krizah, želja in zahteva po odpravi korupcije in samovoljne oblastnosti posameznih oseb je tudi radikalno stranko pretresla in v beograjskih političnih krogih se govori, da je tudi radikalcem začel presedati Pašičev «rokus-pokus«, in da kličejo Stojana Protiča, naj on prevzame strankina krmila v svoje roke.
Pašič daje izjave o zunanji politiki ter naglasa v prvi vrsti skupne interese z Romunijo in Poljsko. In ko daje Pašič razne izjave — «guter Laune, fast heiter«., kakor stoji v «Prager Presse«, krožijo po svetu vesti, ki so zelo resne. Včerajšnji dnevniki so prinesli pod naslovom «Jugoslavija bo pomagala Grški?« — vest, da angleški listi po zanesljivih virih iz Aten poročajo, kako sta izrazili jugoslovanska in romunska vlada pripravljenost pomagati Grški v slučaju balkanskega konflikta. Jugoslavija naj bi mobilizirala in zbirala svoje čete v okolici Skoplja. — Druga vest pa nosi naslov: «Wranglov prevratni poskus« ter se glasi: Kakor poroča bolgarska brzojavna agencija, je policija zadnje dni zaplenila korespondenco nekega Bolgara, ki je stal v pismeni zvezi z Wrangelovo armado. Policija je našla med dopisi mnogo kompromitujočih listin, iz katerih je razvidno, da so nameravali Wranglovci krši ti nevtralnost države in že v prihodnjih dneh začeti z akcijo v svrho prevrata proti bolgarski vladi. Slutijo, da so Wranglovci pri tem računali na pomoč opozici-jonalnih strank v bolgarskem parlamentu. — čuječnost bolgarske policije pa je ta načrt prekrižala. Vlada je ukrenila vse potrebnò, da se vsi taki poizkusi izjalovijo. Evo ,in pri vsem tem je Pašič «guter Laune, fast heiter«! Skupni interesi se tudi prav dobro vidijo ter celo izražajo. Bolgarijo skuša preobrniti Wrangel, da lahko začne Romunija s Poljsko svoj pohod proti Rusiji, Jugoslavi ja pa išče zveze z Grčijo, ker je njena vlada miru nasprotna in neugnana v svojem imperijalizmu. Ker je Bolgarija in Rusija slovanska, išče Pašič po vsej sili najtesnejše zveze z Romuni in Grki, ker imamo v državi toliko muslimanskega življa, ki simpatizira s Turško, hoče menda tudi z Grki, ki strašno tlačijo Jugoslovane na svojem ozemlju, proti Turkom — in to bi bilo res «heiter«, če ne bi šlo na rovaš izmučenih narodnih slojev.
Nekaj o razcepu med demokrati. Razdvoj med demokrati levičarji in desničarji se vedno poglobuje. — Grupi Davidovič in Pribičevič se vedno bolj pisano gledate ter oddaljujeta ena od druge. Kot nekak posredovalec med obema skupinama nastopa polica jminister g. Timotijevič, ki pregovarja sedaj Davidoviča, pa zopet Pribičeviča. Timotijevič očita Davidoviču, ker je ta iznesel strankina sporna vprašanja v javnost, Davidovič pa se zagovarja, češ, da je bil izvan iz lastnih prista -šev in je moral pred forum javnosti. Akcija gospo la Timotijeviča kot posredovalca gotovo ne bo uspela in se bo spor med demokrati do kongresa kluba tako poglobil, da bodo lahko beležili ob kongresu samo po-polen razdvoj grup Davidovič—Pribičevič — in nič druzega.
Pribičevič—Davidovič. Pribičevič vodi svojo kampanjo proti šefu demokratske stranke Ljubi Davidoviču javno po vseh listih, ki so popolnoma ali vsaj približno na njegovi strani, Davidovič pa molči, ne odgovarja javno ter hoče, da se cela stvar reši med samimi demokrati, da ne bi imeli radikalci orožja proti demokratski stranki.. Davidovičev način boja je pošten in tudi za stranko lojalen, nima pa sedaj pravega smisla, ker je Pribičevič opustil vse obzire ter celo stvar javno razobesil. Če bodo hoteli demokrati obdržati svojo stranko, bodo na vsak način morali izobčiti Pribičeviča in njegovo društvo.
Protičeva izjava. Uredniku beograjskih «Novosti« je izjavil Stojan Protič, da se je zagrebški kongres postavil na stališče, katero on že davno zavzema. Protič tudi pravi, da je on že zdavnaj izven radikalne stranke, ker gre Pašič po potih, ki jih on ne odobrava. Sedaj je zadnji čas, da tudi radikalna stranka krene na prava pota, ker je drugače tudi za njo razpad neizogiben. — Na razpad mislijo tudi sami radikalski prvaki in zagrebški kongres tudi v njihovi stranki močno odmeva. Iz Dalmacije se je vrnil Ljuba Jovanovič, da se s svojimi posvetuje glede stališča, ki naj hi se zavzelo napram zagrebškim sklepom.
Kongres in Radičevci. Kongres intelektualcev v Zagrebu je napravil globok vtis na vso javnost. Centralisti ga sicer podcenjujejo, kar jim pa ne bo pomagalo. SLS je dobila sijajno zadoščenje, kljub temu pa gleda na to gibanje, kateremu se ne more odrekati vplivna bodoči razvoj dogodkov,, s potrebno previdnost ju. Prizadele .pa so vse plemensko šovinistične in moralno kompromitirane stranke. Zato tudi Radičeva stranka ni ostala nedotaknjena. Poslanec le stranke, Karlo Häusler, je poslal «Slob. Tribuni« izjavo, v kateri je indirektno označil svoje politične prijatelje in tudi svo jega šefa za «inferiorne demagoge«, katere je hotel s
svojo udeležbo na kongresu opozoriti na važnost tega političnega gibanja. Vsekakor je gotovo, da Häusler med Radičevimi poslanci ni osamljen, pač pa je imel on edini pogum nastopiti proti diktaturi Radiča, ki je slična rribičevičevi diktaturi. Po porazu centralistov mora slediti iztreznjenje tudi v- Radičevih vrstah, da bo mogoče začeti z močno avtonomistično akcijo za pošteno in pravično Jugoslavijo.
Državni proračun za leto 1923. Finančno ministrstvo je ponovno pozvalo vsa ministrstva, da hitro j sestavijo proračune za prihodnje leto. Kakor vse kaže, j bodo izdatki mnogo večji od letošnjih. Komisija za sestavo proračuna zahteva, da se redukcije uradništva izvedejo do skrajnih mej. Osebni izdatki, bodo ostaU isti, povišali se bodo k večjemu na račun izrednih dohodkov. Če bo sprejeta uradniška pragmatika, kakor jo predlaga tozadevna komisija, bo treba reducirati še 30 odstotkov uradništva. če bi se ta redukcija pravilno izvršila, ni izključeno, da bodo izdatki za uradništva manjši kot doslej. Komisija za sestavo proračuna prične delovati čez dva ali tri dni. Najprej prideta na vrsto proračuna za ministrstvo pravosodja. in ministrstvo javnih del, ki sta že izgotovljena. Drugih ministrov pa ni in jih ni, da bi izdelali, oziroma predložili svoje proračune, kakor tudi druge zadeve. Kliče se jih in kliče, pa se ne oglasijo. Eni imajo toliko posla z raznimi razprtijami svoje stranke, drugi so se pa enostavno nekam zarili, da jih ni mogoče dobiti na spregled. Tako iščejo ministra Krstelja že dolgo po celi Dalmaciji, pa ga ne najdejo. Najboljši vzgled tem ministrom daje seveda Pašič, ki z dr. Ninčičem potuje okrog.
Ta je pa dobra! Petkovo «Jutro« je zapisalo: «V Zagrebu sprejete resolucije so malone dobeseden prepis programa demokratske stranke. Niti ene točke ni v njih, ki bi ne bila zapopadena v programu demokratov. Demokratski govorniki so bili na shodu najbolj burno pozdravljeni, njhovi govori najbolj glasno odobravani. Vsi demokratski disidenti, ki so zadnje čase tavali po raznih političnih poljih, so se združili s komunisti, klerikalci, nemškutarji, se postavljali na stališče razrednega boja proletarijata, so se na zagrebškem zboru priznali k svoji stari, demokratski ideji, k programu jugoslovanske demokracije, ki se je v zadnjih letih opetovano izkazala kot edino trezna načelna smer našega naroda«. V čudnem nasprotju je to s Pri-bičevičem, ki v svojih listih pribija, da je zagrebška resolucija v popolnem nasprotju z demokratsko stranko in njenimi idejami o ureditvi države in da se samo zato ni izrečno govorilo o reviziji ustave, ker se to iz vsega dovolj vidi in bi bilo zato tudi brezpotrebno. če imajo pa «Jutrovci« prav, da je zagrebški kongres prava demokratska stvar, potem se pa čudimo, da ni šel tja tudi dr. Žerjav z dolgim repom svojih umazanih afer -— po burne pozdrave in odobrovanje.
Beograjsko časopisje je zopet v svojem elementu. Pozabilo je popolnoma na grško nezvestobo iz 1. 1915 in na , solunsko vprašanje ter lomi kopja za Viljemovega svaka j kralja Konstantina. To pa zato, ker sicer velesrbijansko ! plačano časopisje bi moralo pisati v prilog naših bodočih I sodržavljanov Bolgarov, ki se bore za svoje krvne brate v ; Trakiji in dohod na Egejsko morje. Baje je tudi beograjska vlada sprejela helenofilsko stališče, da prepreči skupno bol-garsko-turško mejo in «Central News« poroča iz Aten, da Jugoslavija in Rumunija vršite vojaške priprave. — Se tega bi se manjkalo! Vojne — in velesrbijanskih hujskačev čuvaj nas, o Gospodi
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
«L'Echo de Bulgarie«:	Te dni je rumunski list
«Dacia« priobčil podlo vesi. češ, da Bolgarija mobili-I žira. Ljudje, katerim so dogodki znani, se za to vest pač ' niso zmenili; široka javnost na Balkanu, vajena po-I žirati vse, kar ji pride pred usta, pa je hlastno popala j lo ogoljeno kost. če bi se hotelo odbijati take in enake i zastrupljene pušice, ne bi zadostovali stolpci vseh naših listov. Vendar molčati ni vedno dobro. Moramo pa ugotoviti, ,da je Bolgarija v najboljših odnošajih z Bratianovo vlado. Ti, ki nas v Riununiji slabo sumničijo, so nekako čudno «neodvisni« listi. Za mobilizacijo je vendar treba imeti vo jsko in orož je, mi pa ni -mamo ne eno ne drugo. Saj je vendar splošno znano,da je Bolgarija razorožena in da je vojna dolžnost zamen-jena z omejenim prostovoljstvom. S prostovoljstvom ne moremo doseči niti tega,, kar nam nejski mir dopušča, namreč armado s 33.000 možmi. Vsa naša vojska šteje komaj 11.000 prostovoljcev, 'l udi slepci morajo uvideti, da Bolgarija ne more gojiti bojno razpoloženje, kakor se ji zlonamerno očita. Mi smo pod nadzorstvom Zveze narodov in enakopravni člani te družine. Treba je torej iskati resnice, pa se vse zlobne insinuacije razpršijo v nič.
«Pobeda«: Grška preživlja strahovit poraz. Težko je že sedaj presojali vse posledice tega grškega poraza. — Eno je gotovo. Grki so za vedno izgubili Carigrad in Turki so si zopet priborili Malo Azijo. Trakija je bila za časa giško-turških bojev vojno oporišče grških čet, zato bo zmagovalec zahteval tudi evakuacijo Trakije.
> lem stopa v ospredje važno vprašanje bodočega stali'ča Traki je. Grški poraz je znantno olajšal pravično ; -dlev tega vprašanja. Upravičena je nada, da bo zma-!.. valeč, dal Traki ji popolno avtonomijo.
Dnevnik«: Mustafa Kemal je izjavil, da ne bo rriavil svojih zmagovitih čet prej, dokler ne bo evakU-ir ma T rakija. Ta izjava je za nas vrlo važna. Ni še lovo, vendar pa je v interesu dobrih odnošajcv med 1 Igarijo in Turčijo želeti, da dobi 1 rakija svojo avto-I mijo. Sicer pa je avtonomija Trakije v programu angl i ške vlade.
«Mir«: .Vprašanje manjšin ni na dnevnem redu se-S uka Zveze narodov. Dokler se ne spremeni sestav Z-.eze narodov, ni pričakovati, da bi se manjšinsko v rašanje premaknilo s svoje mrtve točke, na kateri je ž>- petdeset let. Tudi, ko bi to vprašanje prišlo na dnevni red. na kakšno uspešno rešitev lega vprašanja ni n i sli ti. Kaj pomagajo vsi členi raznih pogodb, ko pa ji še danes berlinska mirovna pogodba v tem oziru mrtva črka. Zveza narodov mora imeti tudi izvršilno moč. da svoje sklepe tudi uveljavi.
L Echo de Bulgarie«: Vojaške operacije so temeljiti spremenile položaj. V tem mescu bi se morala sestati konferenca v Benetkah. Zaradi dogodkov na bojišču so velesile na stvari zelo interesirane. Upati je, da bo konferenca imela pred očmi tudi interese Bolgarije, posebno pa izhod na Egejsko morje. (Naša vlada, če smemo verjeti nekaterim izjavam, ne more imeti ničesar proti izhodu Bolgarov na Egejsko morje in to tem manj ker je v zvezi s solunskim vprašanjem, čegar rešitev bo znatno pospešila krepko državno zvezo med Bolgarijo in Jugoslavijo. — Op. ur. «Sir.«).
«Slovo«: Vprašanje narodnostnih manjšin je zopet sproženo v Zvezi narodov. Že dalje časa razvijajo zainteresirane države vse sile, da preprečijo razpravo o tem in bodo to skušale storiti tudi na samem sestanku Zveze narodov.
«Narodna Odbrana«: Grška se mora umakniti zopet na Balkan. To je krut udarec za grški narod in odločilen za njegovo bodočnost. Razpršene so sanje o Bizanciji — za vedno. Vajena lahkih uspehov, Grška ■sc je spozabila.
Bolgarska vlada proti Wranglovcem. Iz Sofije poročajo, da je zaplenila bolgarska policija korenspondenco nekega bulgara, ki je imel tesne in tajne vezi z Wranglovo vojsko, ki se še nahaja na bolgarskem ozemlju. Iz zaplenjenih pisem sn razkrili široko razpredeno akcijo, ki je zasledovala cilj, zrušiti sedanjo bolgarsko vlado in so tozadevno računali NVranglovci na izdatno pomoč od strani bolgarskih opozicijo-nalnih strank. Po odkritju te tajne akcije je podvzela bolgarska vlada vse korake, da onemogoči prevratni načrt.
Svetovna javnost.
«Near East« (Anglija): Poljska nima ničesar proli čehoslovaški ideji, da Bolgarija vstopi v Malo Antanto. Rumunija se temu protivi, ker hoče imeti prej Grčijo poleg sebe, Jugoslavija pa je odločno proti Bolgariji, če Bolgarija ne bo sprejeta v Malo Antanto, potem ji ne ostane drugo, da postane zaveznik Turčije.
«Politia« (Grčija): Srbija in Grčija imata toliko važnih skupnih točk, da bodo dosedanji službeni odno-ša.ji oslali nespremenjeni vse dotlej, dokler ne pride ugodnejši trenutek za tesnejše zbližanje. Ker ni bila odpovedana zvezna pogodba, stvarno še naprej obstoja zavezništvo obeh držav.
«Temps« (Francija): Dejstvo je, da je vlada kralja Konstantina priznala svojo nemoč vzdržati svoje čete v Mali Aziji. Pripravlja se premirje s Turki za evakuacijo grških čet iz Male Azije. Grčija upa, da ji bo Anglija izdejslvovala naknado v Trakiji, kar bi p.o-menjalo toliko, kot izročitev Carigrada. Z ozirom na toke želje Turki ne bodo pristali na premirje. Grki mislijo, da bodo Angleži sedaj prepustili evropsko obala morskih ožin Grkom, ko imajo Turki maloazijsko obalo zopet v svojih rokah, češ, da bo Anglija na ta način ostala gospodarica Dardanelov, Marmorskega morja in Bospora. To je pa račun brez krčmarja. Turki imajo ■«■daj pred seboj edino nalogo, da potisnejo Anglo-Gi ke iz Carigrada. Morske ožine bi bile v stalni nevarnosti, če se ugodi grški želji. Trakija ne sme poslati predmet za kompenzacijo. Bolgariji se ne more zapirati dohod na Egejsko morje, ker bi se s tem vse-' a lo seme bodočih balkanskih vojn
«Efimeris ton Sizitiseon« (Grčija): Treba imeti pogum in kprajati zmago za vsako ceno (?).
«Kathimerini« (Grčija): Umik grške vojske se ni izvršil iz potrebe, ampak iz preudarnosti. Sicer smo pa zapustili ozemlje/na katero nismo imeli nobenih aspi-sacij. (Zakaj so pa potem vodili vojno s Turki? Grozdje je prekislo. — Op. ur. «Str.«).
«Eslia« (Grčija):	Sedanjega položaja Grške je
kriv Gunaris, predsednik vlade. Nikdo ne more ° pretehtati posledic te anomalije. Pismo poslanca Ralisa, raj vlada odstopi, je izzvalo globok vtis.
«Opinion« (Grčija); Grška je drago plačala tuje \ .ruštvo. : : ;
Posvetu.
Madžarska član društva narodov. Na petkovi seji zveze sc Madžarska .sprejme v Društvo narodov. Za predlog se je posebno toplo zavzel zastopnik Anglije, dalje Italije, Francije, Švice in Estonije. Zastopnik Češkoslovaške je sicer opozoril, da Madžarska še ni izpolnila svojih reparacijskih obveznosti* Toda zastopnik Italije je odgovoril, da bo Madžarska svoje obveznosti izpolnila. Italija popolnoma zaupa dobri volji Madžarske. O SHS zastopniku ni slišati, da bi se bil kakor kolj oglasil. Menda je dobil migljaj od Francoza, naj molči, ker v.jParizu že vedo, zakaj se pri reparacijah jn drugih stvareh glede Madžarske gleda skozi prste.
Turške Zahteve po zmagi nad Grki. Turki zahtevajo Traci jo do Marice, kateri so voljni podeliti avtonomijo. Ako bodo
pristale velesile na le turške zahteve, ne bodo delali Turki nobenih težkoč pri reševanju dardanelskega vprašanja. Raz-I ven Trakije zahteva Turči ja še avtonomijo za otoke: Mitibno, i Hios in Samos. Za od Grkov v Mali Aziji opostošene kraje tirjajo Turki od Grkov dva milijona frankov.
Grške izgube v Mali Aziji. Od razbite grške vojske je ostato v Mali Aziji še kakih 70.000 ljudi, ki se klatijo okrog čisto desorganizirani brez artilerije, brez municije ter prebrane. Dosedaj so prepeljati Grki iz Male Azije nazaj v domovino ‘26 tisoč vojakov in 6 tisoč ranjencev.
Medzave/,niške čete, ki so imele nalog, čuvati Smirno, s« mesto zapustile ter ga prodale Turkom. Grške čete, ki so se'zbirale krog Smirne v obrambo mesta, so se predale Turkom. Smirnčani so sprejeli Turke z velikim navdušenjem.
Angleži že izkrcavajo čete za zaščito Dardanel.
Kako so zamislili Angleži razorožitev? Zvezi narodov so predložili Angleži tale razorožilveni predlog: češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija, Anglija ter Španska bi imele vzdrževali vsaka samo po 90.000 vojakov. Francija bi smela držati v svojo zaščito 180.000 vojakov, Italija in Poljska 120.000, Belgija, Danska, Norveška, Švedska in Švica po 60.000, Portugalska 30.000. Temu angleškemu predlogu za razorožitev se pred vsem protivijo Francozi, ki zahtevajo za zaščito svojih mej znatno številnejšo vojsko, kot •jim dovoljuje zgoraj omenjeni angleški predlog.
Stroški za vzdržavanje Zveze narodov znašajo do sedaj 20 milijonov zlatih frankov.
Beležke.
RAZPIS. V gnječi, ki je nastala, ko so zagrebški kongresisti naklestili Pribičevičevce ter Žerjavovce, je g. dr. Kukovec izgubil svojo že precej obrabljeno politično orijentacijo. Ker se mu je zlomila tudi njegova berglja «napredne koncentracije« in je znatno prismojena, po požaru v demokratski stranki, tudi njegova lasulja «de- j politizacije mariborske oblasti«, je revež popol- ! noma obupan. Zato se pošteni najditelji naproša- \ jo, da vrnejo dr. Kukovcu izgubljeno politično o- ! rijentacijo proti primerni nagradi. Usmiljenim'sr- , cem pa se polaga na dušo, naj zbirajo doneske za i nabavo «napredne koncentracije« in «depolitizacije mariborske oblasti«, če se jo bo moglo sploh kje dobiti.
Enakopravnost pa taka! Ministrstvo za pošlo m
telegraf (!) je še tani na spomlad odvzelo vsem zadrugam ugodnost poštnine prostega služb, dopisovanja., ki so jo dotlje uživali. Šlo je za zvišanje poštnih dohodkov, zato tudi razumemo naredbo. Sedaj pa je poštno ministrstvo izdalo drugo naredbo štev. 30.005, po i kateri se vsem zadrugam, včlanjenim pri «Saveza srpskih zemljoradničkih zadruga« v Beogradu, dovol-: juje la ugodnost. — Tega pa ne razumemo, ker pomen-ja, da naše zadružne in gospodarske zveze, ki niso in : tudi nimajo nobenega vzroka bili včlanjene v beograj-j skem «Savezu«, ne morejo uživati tak privilegij, ki je j v prvi vrsti namenjen — kakor se vidi — samo srbskim in pa tistim zadrugam, ki so vdane centralizmu in beograjski porodici, ki bi rada vse naše narodno premoženje spravila pod svoj klobuk in v svoj brezdanji žep v — Beograd. Ali velja naredba ali zakon za vse, ali pa za nikogar.
Pravosodni minister in zlorabe. Od zjedinjenja do danes je bilo dovolj govorjeno v naši javnosti o raznih aferah in zlorabah, ki so jih vršili naši visoki državni iunkcijonarji. Proti temu se ni moglo ničesar storiti, še manj pa krivce kaznovati, ker niti parlament, niti vlada niso pokazali nobenega pravnega čuta in volje za. red in za obrambo državnih koristi. Lažje je izvršili spremembo ustave, kakor pa postaviti ministra pred sodišče. Zato imamo vtis, da lahko vsak minister nemoteno vrši največje zlorabe na škodo države. Primer svobodnega razpolaganja z reparacijskim fondom naj- f bolje dokazuje, da ni smisla za splošno korist, pač pa j /a osebno in strankarsko. Pravosodni minister je de- [ lil vojno odškodnino čisto po osebnih motivih. Državni uradniki razen nekaj izjem, niso dobili odškodnine, dasi jim uredba priznava do 5000 dinarjev, kar bi bila vsekakor pomoč v sedanji njihovi bedi. Pa niti obrtnikov se pravosodni minister Laziča Markovič ni spomnil. Koliko je zlasti obrtnikov uničila vojna! Invalidi in poljedelci so istotako zapostavljeni. Tudi z imetjem I državljanov neprijateljskih držav razpolaga pravosodni minister. Vrednost tega imetja znaša več/ sto milijonov dinarjev. In o vsem tem ne ve nič ne javnost, ne finančni minister! Denar iz tega imetja se tajno izdaja. Kam? Kako? To ve pač samo — Laziča. Razdelitev zaplenjenega materijala se je vršila po prijateljih pravosodnega ministra tako, da so se obogateli brezvestni špekulanti in politični bankroterji. Nočemo pa trditi, da je posestvo, kupljeno v Rakovici na ime ministrovega brata, dobiček iz reparacijskega fonda, pač pa je mnogo ministrovih prijateljev, ki so imeli zveze s temi j fondi, prišlo do posestev in hiš. Pravosodni minister je ; moralno obvezen in dolžan odstopiti in prepustiti vpra-' sanje vojnih odškodnin ljudem čistih rok. Po «Epohi«. j Politika Etbin Kristana. Beograjski «Radikal« pia- j : vi v svoji nedeljski številki: Gospod Etbin Kristan ,so- ! ! cijalnodemokratični poslanec, je bil' z ukazom kralja j postavljen za komisarja naših izseljencev v Ameriki, f Zares je zanimivo, kako nekateri socijalisti radi pretvarjajo svoj poslaniški mandat — z uradniškim položajem.« — Isti list piše v isti številki, govoreč o demc-
kratili: «Ako kakšna druga stranka katerikrat najde I milost demokratov, so to samo slučaji, ako dotična ; stranka posluša prijateljski «dobromišljeni« svet go-j spode iz monopolske uprave «državotvorcev«, kakor »o ! primeri proletarcev iz socijalistične stranke Antona in ! Ètbina Kristana in Zvonimira Bernota, kr so proti volji svoje stranke tvorili rezervo pri odglasovanju vidovdanske ustave, pa so kot nagrado za svojo poslušnost dobili od demokratov: prvi upravo državnega imetja v IJeiju, drugi mastno plačano mesto izseljeniškega komisarja v Ameriki, a poslednji je imel obdržati svoj pošlanisiii mandat, pa čeprav nikdar ni bil izvoljen za poslanca!« — Zanimivo je tudi to, da se je za službo, katero je Kristan dobil, potegoval najprej bivši inšpektor v ministrstvu za socijalno politiko dr. Druš-kovič, Žerjavov pajdaš v aferi Jadranske banke, pa je propadel, ker radikalcem ni bil všeč. Kristan jo je pa dobil, ker je bila njegova opozicija tako «stroga«, da so mu policaj demokrati in radikali ostali naklonjeni. — Žerjavovo ministrstvo je nakazalo Kristanu mesečno
10.000	frankov, za ureditev pisarne v Ne\v-Jorku pa
100.000	frankov.
Glede konfidentov je dal vojni minister izjavo ter jo poslal v razne liste. Pravi, da mu dolgo, celo do pred kratkem o kaki konfidentski listi ni bilo prav nič znano in da je šele od Hadžiča in nekega drugega generala zvedel, da da se nahaja taka lista — v mali blagajni vojnega ministr- -stva. Blagajna se je odprla, lista opremljena z državnimi pečati se je našla in sedaj jo minister celo razpostavi na ugled, da se lahko vidi, kako so razna očitanja, da bi bil na njej on sam in še drugi, popolnoma neosnovana. Minister pravi, da je pozval tudi novinarje, naj si jo ogledajo, — in da sla to dva — samo dva (!) tudi storila. — Malo čudna je ta izjava! Katera lista je bila tako dolgo v blagajni, ko jih je pa toliko od raznih avstrijskih poveljstev in če je razpostavljena samo ena, kje so pa druge?
Iskrice. Kapital je nagrabljeno delo, pravi Rafael Georg Levy. Kupčije so denar drugih, uči Mirbeau. — Gledam veličastno palačo mestne hranilnice in vsiljuje se mi vprašanje: ali pa je ta krasna palača res last 1 listih, ki imajo svoj denar v njej? — V predsobi dvorane, kjer zboruje Zveza narodov, zastopniki držav odlože pred vstopom v zborovalnico svoje cilindre, palice in površnike; zastonj pa iščeš obešalnika, kamor bi zastopniki petdesetih držav obesili sovraštvo, militarizem in imperijalizam ter plemenske predsodke predao vstopijo v dvorano. — Zveza narodov je zadnji sa-; Ion, kjer se razgovarja o — zadregah. — Balkan je svet* kjer se človek dolgočasi.
Živjela sloga Hrvata i Slovenaca! Jeste li razmišljali, sto je naš program? Ako nijeste, onda je potrebito, da vam to ukratko kažemo. Naš program: Kršč.
• ocijalizam ili krščanska sloga seljaka, radnika, obrtnika i poštenih i radinih školovanih ljudi i borba pro-tiv lenuha, oderuha i kapitalista; autonomija pokrajina i borba protiv centralističkoga imperijalizma i hegemonije; autonomija katoličke Crkve u Jugoslaviji,
' prava porodice, sloboda škola; Hrvat i Slovenac na u-vi jek brat i brat u nerazrušenoj slozi sa krščanskim bratom Srbinom, koji pristaje na ovaj program. Ako leliš, da ova načela što prije pobijede, brzo se upiši kao član «Hrvatske pučke novinske zadruge« u Zagrebu. Jedan udio stoji samo sto dinara i još priloži 10 dinara za upisninu. Novac se šalje na «/.adružnu svezu« u Zagrebu, Pejačevičev trg 15.
Dnevne novice.
Duhovniška vest. Petindvajsetletnico župnikovanja bo 21. septembra obhajal pri Sv. Vidu uad Valdekom pri Mislinji č. g. Fridrih Repolusk. Med ondotnimi dušnimi pastirji je zdržal na tem vetrovnem polju on prvi celo četrt stoletja. Ob tem redkem cerkvenem jubileju bo vernikom pripovedoval mč. g. dekan škalski. Vzornemu duhovniku, vzglednemu gospodu, ljubeznivemu sobratu daj Bog še prav mnogo let krepkega zdravja in obilo blagoslova v težavni službi.
Dr. Kukovec jo je s svojimi izjavami v «Taboru* glede javnih nameščencev tako temeljito zavozit, da ga je moralo načelstvo JDS v Ljubljani desa vibrati z resolucijo na vlado, ki je pesek v oči javnim nameščencem. Dr. Kukovec pa — nebodinemaren — sklice sejo JDS v Mariboru, na kateri se obsoja ljubljansko «nediscipliniranost v stranki.« Glede zagrebškega kongresa so se postavili Kukovčevei na nevtralno stališče, da se na tej slanici pozneje pridele k tej ali oni struji, samo da dr. Kukovec ostane še nadalje poslanec, kateremu so njegovi maloštevilni prijatelji prepustili proste roke. — Tako imamo spor tudi v slovenskem delu JDS kar na nekoliko front. Demokratska stranka razpada v atome. Ona je bila in je ni več.
Politična «lojtra« g. poslanca Mermolje. Vsi, katere je doletela nesreča, da poznajo slabostojnega Mer-moljo, so enoglasnega mnenja, da je ta beži-prerok is lužnega Primorja eden najbolj bahavih in na izdajstvo slovenske samostojnosti ponosen poslanec. V razsvetljavo Mermoljcve efijaltske ntmavosti bodi povedano, da je začel gospod Mermolja svojo politično lesivo na klinu svoje rojstne Vertojbe na Goriškem kot na vaden občinski policaj in je kot policijska osebnost aretiral enkrat celo svojega lastnega očeta. Ko je skra-hiral kot birič, se je lotil opekarne, a tudi ta je šla v nič, nakar se je začel baviti z razpečavanjem goriškega zgodnjega krompirja in kot takemu se je zablisnilo. da on ni samo za biriča, ampak tudi za agrarnega politika. Kot politik agrarec je gospod Mermolja pobuni! goriške kmete in jih razdvojil. Kot goriški političar I. klase pa je menjaval politično prepričanje kot kameleon. Le eno dobro plat je imelo do danes Memioljevo pie zanje po politični lestvi, da so se mu namreč doslej polomili vsi klini, na katerih je stal v svoji puhli nadutosti v prepričanju, da so trdni. Ko je g; Mermolja d»
j začetka vojne zaigral na Goriškem svoj zadnji adul kot političar, je zbežal na Štajersko, kjer še danes buni slovenske kmete, sam sebi pa kupuje veleposestva in .masti žep. Danes je gospod Mermolja ponosen, da je i spravil ou verlojbskega biriča do slabostojnega poslanem a tudi ta politični klin se mu bo zlomil, a v žepu mu bodo ostali milijoni, katere je iztisnil iz žepov slovenskih kmetov, ki so se vsedli na limanice goriškega agrarnega puntarja. Sedaj pozna naš kmet Mermoljo, ki je še danes ostal policaj po mišljenju, in je kot tak tudi vklenil slovenskega kmeta, ker očeta menda nima več, e- verige beograjskega centralizma. Berič ostane bcrič, pa če tudi se ponaša s perjem slabostojnega poslanca.
Dolnja Lendava z okolico. Madžari bi radi imeli od našega Prekmurja nazaj Dolnjo Lendavo s 3000 prebivalci ter 20 obmejnih vasi, izmed katerih je sedem popolnoma slovenskih. V celem je v tem delu 17,000 prebivalcev, približno polovica Madžarov, poloVica Slovencev. Trianonska pogodba jih je prisodila nani. —
I	Madžari sedaj mešetarijo pri Angležih, da bi jim spravili nazaj ta del, kakor so jim spravili Italijani Oeden-burg ter odtrgali od Nemške Avstrije nazaj. Upamo, da naša diplomacija ne bo tako slaba, di bi dala kršiti trianonsko pogodbo.
Uradna naglica. Prve dni vinogradnega oktobra že skoro pozabljenega leta 1921 so nam na meji prerokovali gg. geometri in inženerji, da bo v kratkem 'času olajšan obmejni osebni promet po 10 km ob-' stran državne meje. In res. po enem letu je došla dotična .ìisija. Urejena pa je ta olajšava tako (slika, koleki), da je prehod še otežkočen. Treba mnogo fotografij. Dobro, da se je vrnil v Vuhred naš znani fotograf gospod Kure. Posla bo imel že zaradi obmejnega prometa.
Invalidska demonstracija. Kako odmeva vladni invalidski «kongres« v vrstah pravih invalidov, se je videlo v sredo v Zagrebu. Kakor smo že omenili, se je dalo par invalidov zapeljati, da prisostvujejo kongresu. ki je samo pesek v oči s svojimi izleti, pojedinami in frazami, večina se pa dobro zaveda, da se tako ne bo rešilo vprašanje in ko je na Markovem trgu igrala vojaška godba, se je nenadoma zbralo veliko število iu-
II	validov, ki so klicali proti militarizmu ter zahtevali, da H si- neha s paradami, gostijami, ter da se preide na pra-HJ-vo in resno skrb za žrtve imperijalistično razdivjane J človeške družbe. Ko se je godba vračala, so jo ves čas
j spremljali invalidi ter glasno ponavljali svoje zahteve.
Patrijarhovi dohodki. Pravoslavnemu patrijarhu je nakazanih iz državne blagajne letnih 120 tisoč dinarjev kot plača in 60 tisoč dinarjev kot doklad za reprezentacijo. Treba pa tudi pribiti, da dobiva patrijarh od posesti v Dalju najmanj letnih 150 tisoč dinarjev. Vsi pravoslavni cerkveni krogi so mnenja, da bi zadostovalo gospodu patrijarhu 150 Sptisoč din., katere vleče iz Dalja in da mu je državna blagajna čisto po nepotrebnem nakazala še letnih 180 tisoč din. Katoliškim škofom odvzemajo posest in imetje, pravoslavnemu patrijashu pa še dajejo poleg posestnih ogromnih dohodkov še 180 tisoč din. državne nagrade. Ravnokar omenjeno spada tudi v poglavje naše blažene enakopravnosti.
Beograjski Dnevnik nekdaj Cicvaričev je prišel zopet v nove roke. Dosedanji lastnik ga je prodal ter pravi, da ga daje ljudem, ki bodo najboljše čuvali njegovo neodvisnost in pošteno smer, ker so to ljudje, ki se za svoje ideje tudi ječe, in muk ne bojijo. Novi redakcijski odbor tvorijo Triša Kaclerovič, narodni poslanec komunistične stranke, novinar Meša Pijade in odvetnik Rajko Jovanovič.
Novi tednik. Zagrebški kongresisti so začel izdajati v Zagrebu nov tednik «Narodna Sloga«, ki pravi, da je neodvisen jugoslovanski glasnik ter politično-socialno ekonomski, izhaja vsak četrtek ter stane številka 6 kron.
Sporazum s eeškoslovaki glede izvoza našega vina in «novega češkega piva. Sporazum z ozirom na izvoz naših vin v < ehoslovakijo in uvoz češkega piva v našo državo je bilie 1 dni med obojimi delegati dosežen in podpisan. Potom tega sporazuma dovoljuje Češkoslovaška uvoz naših vin do 150 tisoč hektolitrov na leto in od tega vina se plača 420 čeho-kron od hekta. Naša država dovoli 50 tisoč hektov češkega piva, ki se bo uvozilo k nam po plačani carini 250 dinarjev ■pri hektu.
Brzovlak jè trčil ob tovarni vlak. V četrtek, dne l ì. septembra med 4. in 5. uro je na postaji Stari Jankovec v Sremu trčil zagrebški brzovlak ob tovorni vlak. --Brzovlak je zavozil na stranski tir. Vsi vagoni tovornega vlaka so razbiti. Lokomotivi brzovlaka so bili odbiti vzmeti. Ranjenih je bilo več potnikov. V brzovlaku st je nahajal minister saobraćaja Andrija Stanič. Z tem vlakom se je vozilo tudi več poslancev v Beograd, med njimi naš žebot. Po dveurni zamudi je brzovlak nadaljeval svojo pot. Da ni bilo večje nesreče, se je zahvaliti strojevodji, ki je takoj, ko je zapazil, da je hr/.ovlak na napačnem tiru, dal protiparo. Potniki so
popadali v vozovih po tleh. Uslužbenca in uradnika, ki < ■ -ra kretalo postavila na napačni tir, so takoj aretirali.
Tuzla proti fašistom. Po napadu jugofašistov na musli-t - »minskega opozicionalnega poslanca Ajanovica so poslali ‘ prebivalci Tuzle pismeno pritožbo na vlado v Sarajevu s potz ivom, naj oblasti iztrebijo in uženejo fašistovske bandite. 1	'350 uglednih meščanov je podpisalo to pritožbo, odgovora
j * -še pa do danes niso dobili in tudi proti znanim fašistom sè ni prav nič «krenilo. In tam zgoraj se potem še čudijo, če ! narod poseže po samopomoči ter se sam brani pred divjaki.
j g -če ga oblasti nočejo.
Zopet težka železniška nesreča. V noči od 11. na 12. t. m. je trčil med postajama Konjič in Mostar osebni vlak ob tovornega in sta in ostala pri tej priliki smrtni žrtvi vlakovodja obeh vlakov. Železniške nesreče s smrtnimi žrtvami so pri nas na dnevnem redu, a za nje se ne zmeni niti železniški minister, niti vlada, a tudi javnost se jim je že tako privadila, da jih čita s hladnokrvnostjo in se čuti vsak nekako srečnega, ko sliši 3 kaki železniški nesreči, češ, da le jaz nisem bil zraven in da se le meni ni nič pripetilo.
Zakonska žaloigra v Novem Sadu. Iz ljubosumnosti se je doigrala te dni v Novem Sadu tale tragedija: Soproga trgovca Bitza je pljusknila lonec vitrijola v obraz, da je oslepel na obe oči in povrh mu je strup še razoral lice. Oba .zakonska sta živela že dokaj časa v medsebojnem prepiru,
sta se tožarila na ločitev zakona in ločena od mize in postelje sta čakala pod skupnim krovom na sodnjsko razločitev. V dobi čakanja na sodno ločitev se je hotela žena zo-■pet ponuditi in spravili z možem, a ta je bil odločno proti vsakemu Zopetnemu zbližanju. Radi moževe spravne trdovratnosti se je odločila žena za tako strašno osveto. Pri zaslišanju je žena izpovedala, da se svojega groznega čina prav nič ne kesa, ampak je vesela, da jej je tako dobro uspel.
Otroci vlomilci. Pred nekaj dnevi so našli v delavnici Burmanoyi v Novem Sadu 14 letnega dečka, ki je vlomil v delavnico z namejiom, da tamkaj ukrade revolverje. Deček vlomilec je imel organizirano celo družbo mladostnih zlikovcev, ki so mu pomagali pri vlomu, a so na to pobegnili. Ko je videl fantalin, da so ga ostavili njegovi drugovi, je začel plakati, nakar ga je spasila policija.in ga rešila iz delavnice v zapor.
Krvava ljubavna tragedija. Pred sodiščem v Novem Sadu se vrši sedaj tale proces: Nek četnik se je oženil v dobi svojega vojnega bivanja na Francoskem s Francozinjo, katero je tudi popeljal na svoj dom po končani vojni. Francozinja pa mu ni ostala zvesta, ampak je pobegnila s četnikovim tovarišem, a se zopet hitro vrnila k svojemu možu. Razočarani ljubimec jé ustrelil nečega dne tri strele v francosko ljubico in jo tako težko ranil, da je oslepela. Ko je pravi mož doznal, da je žena še ostala živa in slepa, se je napotil k njej, da jo obišče. Na tem posetnem potu je ljubček tudi nanj trikrat ustrelil ter ga težko ranil.
Milijonska tatvina v bitoljski carinarnici. Beograjski «Balkan« zahteva komisije, da škandale preišče, komisije pa ni od nikoder. List med drugimi tudi piše: V tej carinarnici so ukradli nekemu trgovcu sukna za 7000 dinarjev in ko trgovec hoče tožiti, mu cariniki sami plačajo blago po tovarniški ceni, da ne bi bil odgovoren njihov tovariš-magaciner. Trgovec se je dal pregovoriti in cariniki so prišli prav vredno in po ceni do blaga. Tatinskega magacinerja kličejo v vojsko, carinarnica pa prosi, naj 'se oprosti, ker je neob-hodno potreben in «nenadomestljiv«. Milionska tatvina na tej carinarnici še vedno ni izčiščena, trije so sicr v zaporu, vsi drugi tatov in pomočniki pa še vedno v carinarnici. Zo to, kar se je pokradlo in izropalo ob eksploziji, se tudi nihče ne zmeni.
Sprejemanje novincev v državno varnostno stražo. Osrednje poveljništvo državne varnostne straže za Slovenijo sprejme več novincev v poskusno službo varnostne straže. Prosilci se naj zglase osebno z običajnimi dokumenti v dopoldanskih urah v Ljubljani, Šubičeva ulica štev 5, II. nadstropje levo.
Iz Dravske doline.
Št. Ožbalt ob Dravi. Poročila se je dne 18. sept. gdč. Araber K., hčerka uglednega kmeta in občinskega odbornika Araber pd. Brell z Orožnikom Joškom Gornjak iz Št. Lovrenca v Puščavi, «službenega sedaj na Meži ob Dravi. Cerkveni obred s sveto mašo je opravil nevestin stric, stolni kanonik lavantinski preč. g. dr. M. Araber iz Maribora.
A'zorno krščanskima poročencema: Bog živi!
Kapla. Že smo poročali o nasilni smrti Ledinekove, ma-jarce. Dostavimo, da so kot uboja ustunljenega ha podlagi . raznih indicij prijeli in priprli njenega lastnega moža. Pre- | iskava je v polnem teku in bo, upamo, kmalu razjasnila žalosten položaj. Sodnijsko-zdravniška preiskava rajne matere se je vršila 12. septembra. Naslednji dan je mtiogo- i številna množica sočutno spremila žrtev h pogrebu.
Harenberg. Povodom tombole v prid Jugoslovanski Ma- 1 tici v Marenbergu dne 8. oktobra bo udeležence nagovoril j velečasliti gospod prof. dr. Anton Medved iz Maribora, Svi- ; fjjl bo umetniški godbeni zbor na lok iz Vuzenice. Petje j pa oskrbi društvo «Veljka iz Brezna. Kot vstopnina k pri- j reditvi velja vsaj ena karta za tombolo (vsaka po en din.) ' Začetek ob 15. uri v dvorani gospoda Al. Brudermana. man.
Iz Maribora.
«Mariborska oblast« ne da spati ostankom bivše policajdemokratske stranke. Baje sta že kupljeni dve , Riši v Gosposki ulici, da se v nje vsele uradi neke na- | mišljene «mariborske oblasti.« Ker pa ne bo prišlo niti ! do volitev v oblastne skupščine, kaj še do imenovanja i «velikega župana« in njegovega štaba uradništva, bo- j cio te dve hiši najbrže služili za norišnico, kamor se Rodo spravljali razni koncentratorji in «mariborski objastneži.« Dotlej pa naj stranke v teh hišah lepo in mirno stanujejo naprej.
Shod Obrtne zveze v Mariboru. Včeraj predpoldan se je vršilo v Gambrinovi dvorani lepo uspelo zborovanje krščansko-mislečih obrtnikov, organiziranih v Ju -goslov. Obrtni zvezi. Zborovanja so se udeležili odposlanci deželskih obrtnikov iz vseh sosednih okrajev. Shod je otvoril ob 10. uri g. Ivan Lorber, slikarski moj- ; sler in predsednik mariborske Obrtne zveze. Nato je govoril poslanec g. dr. Hohnjec o potrebi vzajemnosti med stanovi. Njegova lepa izvajanja, ki so bila buru pozdravljena, so izzvenela v odločni zahtevi po avl -nomistični ureditvi države in družbe. Gospod poslanec Škoberne je v svojem govoru podčrtal vrednost in potrebo dela. težnje obrtnikov je v živih besedah naslikal g. Ogrin, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Za njim je gogvoril še g. prof. Vesenjak o pomenu krščanstva v javnem življenju, g. Rebolj iz Kranja ter strokovni učitelj g. Majcen iz Ljubljane. K besedi se je oglasil tudi predsednik «nepristranskega« obrtnega društva, g. Novak, ki je uvodoma povabil zborovalce na razstavo, pozneje pa je neokusno napadel predgovornike, češ, da uganjajo «demagogijo.« Proti tej trditvi g. Novaka se je dvignila burja ogorčenja. Moral je utihniti. Shod je pozdravil nato poslanec Žebot, ki je govoril o potrebi okrajnih obrtnih zvez. Novaku je med splošnim odobravanjem odgo -varjal obrtnik g. Erman iz Vrhnike. Podpredsednik trgovske in obrtne zbornice g. Ogrin je stavil ob koncu naslednje resolucije: 1, Shod obrtnikov poziva deželno vlado in Trgovinskega ter finančnega ministra, da* nemudoma izplačata vse še zaostale honorarje za obrtno-nadaljevalne šole za lansko leto ter naj omogoči pouk
v obrtnem in trgovskem šolstvu. 2. Za Maribor in okoliš kot trgövsko-obrtni center naj vlada ustanovi potrebne obrtno-trgovske strokovne učne zavode. 3. Pozivamo vlado, da odpravi krivični davek na poslovni pro met, ki ljudske potrebščine brezprimerno podražil j e.
4.	Zahtevamo izenačenje davkov za celo državo. Po 3-urnem zborovanju je predsednik g. Lorber zaključit dobro uspelo zborovanje,. Po shodu so se zbrali gostje-in odbor mariborske Obrtne zveze h skupnemu obedu. Navzoči so bili trije člani trgovske in obrtne zbornice, zastopnik bratov Hrvatov g. Katalinič, poslanci in odlični zastopniki obrtništva. Popoldne so udeleženci obiskali obrtno razstavo. Z uspehom smo v vsakem oziru zadovoljni.
Predsednik obrtnega društva in predsednik razstavnega odbora g. brivski mojster Novak je dne 17. septembra odkril .svojo dušo. Na shodu obrtne zveze je javno pokazal, da pluje v njegovih žilah čisto demokratska kri. Tako nekorektno, kot se je on vedel na našem zboru, se more vesti samo zagrizen protiverski strankar, a ne predsednik razstavnega odbora. KrščanSkomisleči obrtniki so v velikem številu došli v Maribor, da si ogledajo razstavo, a Novak jim očita «demagogijo«. Pozneje je Novak sicer trdil, da mu je tisti stavek ušel«, a mi pa pravimo, da sp je hotel pokazati samo kot poslužni hlapec sedanjega pogubonosriega vladnega režima. To v vednost onim obrtnikom, ki so dosedaj v gosp. Novaku videli nepristranskega moža.
Trije lepi uspehu. Ačeraj dne 17. septembra so tudi naše organizacije v Mariboru pokazale, da se nas nasprotnike ne bojijo naman. Zjutraj so porazili naši zavedni okoliški kmetje i' vinarski šoli samtostojno-demokratsko koalicijo pri vo-lilvi v kmetijsko podružnico, opoldne veličasten zbor kr-ščanskomislečega obrtništva, a popoldne v Studencih na delavskem shodu na stotine delavskih zborovalcev. Neše smotreno i« podrobno delo rodi lepe sadove in zmage. Kdo ne bi bil vesel teh pojavov?
Shod krščanskosocialnega delavstva v Studencih pri Mariboru je v nedeljo, dne 17. septembra popoldne prav lepo uspel. Najprvo je bila slovesnost v cerkvi sv. Jožefa, nato pa se je na širni trati pred cerkvijo vršil shod. Govorila sta poslanec Žebot in' prof. Aesenjak in 'zastopniki delavstva.
Dr. Rosina je res padel pri mariborskih demokratskih agromerkurjih v nemilost, ker se je udeležil shoda intelektualcev v Zagrebu. Kličejo ga na odgovor. Ljudje, kateri se imajo dr. Rosini zahvalili za marsikaj, hačejo mu sedaj' dati nagobčnik. Mariborsko agromerkurstvo, ki ga vodijo dr. T.ipold, dr. Sernec, dr. Koderman, dr. Reisman, dr. Kukovec in A oglar, je sedaj pri treznili ljudeh še izgubilo tisto trohico uvaževanja, ki ga je še imelo. ,
Občni zbor kmetijske podružnice za Maribor in okolice se je dne 17. septembra končal s sijajno zmago pristašev SLS. Ko so samostojni in demokrati videli, da je došlo 70 neupogljivih naših mož,- so korajžno zapustili bojno polje. Naša organizacija je funkcijonirala vzorno. Ponosni smo na toc Naj pokažejo samostojni in demokrati, če morejo razpolagati s tako discipliniranimi četami, kakor razpolagamo mi. Slava zavednosti naših mož! Za predsednika podružnice je bil izvoljen gospod Gabriel Majcen.
Dr. Rosina in policajdemokrati. «Tabor« se norčuje, da nič ni res, da bi bili policajdemokrati hudi na dr. Rosino radi njegovega potovanja v Zagreb. Vemo pa jz dobrega vira, da so dr. Rosino pozvali na odgovor. pred odbor mariborske demokratske stranke. Dr. Rosina pa se smeji tem Agromerkurjevcem in Voglarje-vim Petrom Smolarjem, ker si je svest, da si svojih rok ni osmolil z bančnim smolarstvom in s političnim agr »-merkurstvom. Ljudem te baže ližejo pete le še svobodomiselni, pravilno brezmiselni blejski učitelji, ki so kričali: «Kdor učitelj, ta Sokol«. Ko bi pa ti blejski revo-lucijonaši znali kaj misliti, bi rekli: Dokler sokolstvu ne spravi iz svoje sredine političnega agromerkurstva in bančnega smolarstva, velja: «Kdor Sokol-učitelj, ta smolar«.
Mariborsko dirkalsko društvo priredi v nedeljo, dhr 24. septembra točno ob 2. uri popoldne konjsko dirko na Teznu pri Mariboru. V pondeljek, dne 25. septembra pop. se vrši dražba 2in pol letnih dirkačev v žrebčarni v Turnišu pri Ptuju. Dirkalsko društvo je v čast svojega 40 letnega delovanja v svrho pospeševanja konjereje prejelo za to dirko» zelo lep prispevek za dobitke te dirke. Tega nabiranja prispevkov so se udeležili vsi kraji našega mesta ter okolice, za kar jim bodi tem potom izrečena najlepša zahvala. Do danes se je priglasilo za dirko pri mariborskem dirfcalskem društvu nič manj kakor 40 konj in je pričakovati, da se be dirke udeležilo najmanj 50 konj. Samo iz. Hrvatske se je priglasilo 30 konj., 4 konji iz žrebčarne Turniša pri Ptuju in 7 iz Ljutomera. Lepše čestitke k 40 letnici obstoja mariborskega dirkalskegn društva si pač nihče ne more predstav-ljati!
Izginil je. Ase — staro in mlado v Mariboru je poznalo starino «Hasse-klobasarja« Žmaherja, ki je pa pred nekaj dnevi izginil neznano kam. Po mestu govorijo, da so ga pri brodu izropali in na to vrgli v Dravo. Govorijo tudi, da je imel Zmaher pri sebi krog 18.000 K. Upamo, da bo mariborska policija oziroma orožništvo celo Žmaherjevo zadevo razbistrilo vsaj v enem mescu!
Orkestralni odsek. Glasbene Matice. V pondeljek, dne .18-t. m. ob pol 20. uri se vrši tretji redni občni zbor gornjega odseka v matičnih prostorih združen s prvo orkestralno vajo. Ker namerava prirediti orkester svoj prvi koncert v letošnji sezoni že dne 4. novembra, vabimo vljudno vse one, ki hočejo sodelovati, da pridejo na občni zbor in prinesejo & seboj godala. Novi člani so dobrodošli.	Načelnik. .
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru je podaljšana do 24. t. m.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Vinska razstava).
Od gotove strani se čuje glasove proti vinski razstavi, češ, da so cene za vinske vzorce, kakor tudi za vino, ki se toči v točilnici vinarskega in sadjarskega odseka, pretirane. Naprošeni smo p. n. občinstvu sporočiti, da so cene vzorcem za navadna in boljša namizna vina iste, kakor v gostilnah (vzorci se prodajajo po 4 K, oziroma 5 K kozarec je 7 desetin litra, kar odgovarja 40 K, odnosno 40 K za liter. V točilnici se pa toči imenitno namizno vino po 48 kron liter. V steklenicah pa se dobi vino že od 30 K 7 desetinska buteljka naprej.
Da so vzorci od boljših vrst vina in razne vinske Specialitete kakor se jih iprodaja v steklenicah in toči tudi V to-.
čilnici in kakršnih sploh ni nikjer dobiti, primeroma dražje, je neizogibno, ker mora odsek, ki ni dobil v to svrlio od nobene strani kake podpore, z izkupičkom zà prodane vzorce, buteljke in v točilnici iztočeno vino, kriti ogromne razstav-ljalne stroške, ki bodo znašali za buteljko razstavljenega vina najmanj 50 kron in za vsak liter v točilnci iztočenega Vina pa okoli 60 kron.
Iz navedenega je razvidna da očitek pretiravanja cen ni na mestu in priporočamo prireditev, ki je Mariboru kot središču slovenske vinarstva v čast in ponos, s pridnim obiskom podpirati.
Mestno kopališče bo z ozirom na podaljšanje obrtne razstave tudi ta leden več dni odprto in sicer v torek, sredo, četrtek, petek in soboto. Kadna kopelj je vse omenjene dni vsem strankam dostopna. Parna kopelj je v četrtek in soboto za moške, v petek pa za ženske.
Orlovski vestnik.
Himen. A' nedeljo, dne 17. I. m. sta se poročila br. France Snuderl s sestro Poldiko Fluherjevo pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in brat Rupert Muraus s sestro Anico Pistotnik iz Maribora. Ob prestopu iz rednega članstva v starešinstvo, mariborski Orli iskreno častitajo in kličejo novoporočen-cem krepki Bog živi!
Bratje! V smislu par. 73 novega poslovnika sklicujem redni občni zbor telovadnega odseka Orel v Ma riboru na petek dne 22. I. m. ob pol 8, uri zvečer v dvorano v Lekarniški ulici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika; 2. poročila odbornikov: 3. poročilo preglednikov; 4. volitve: a) novega odbora, b) vaditeljskega zbora, c) razsodišča, č) preglednikov; 5. slučajnosti. Po par. 74 poslovnika se morajo vsi redni člani odseka udeležiti občnega zbora, ali pa se opravičiti pri predsedniku, Bog živi! — Maribor, dne 14. septembra 1922. Fran Radešček 1. r., lačasni predsednik.
Bratje iu sestre, ki se zanimate za dramatiko, pridite v sredo zvečer točno ob pol 8. tiri v dvorano v Lekarniški ulici. da se porazgovorimo o uprizoritvah v tej sezoni. Bog živi!	Predsednik.
k Dr. Anton Medved:
CERKVENA ZGODOVINA.
V ravno minulih počitnicah je izšla učna knjiga pod naslovom «Zgodovina katoliške Cerkve.« Za višje razrede srednjih šol spisal dr. Anton Medved, kr. gimnazijski profesor v Mariboru. Druga predelana izdaja. Odobril kn.-šk. lavantinski ordinariat v Mariboru dne 12. junija 1922, št. 1892, in Pokra jinska uprava za Slovenijo. odelek za prosveto in vere dne 15. julija 1922, št. 2704. Cena 20 dinarjev. V Mariboru 1922. Založila i ntiskala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Strani 216.
Nekaj časa so jo še motili raznolični prizori na potovanju, nenavadno življenje, trdni sklep, da hoče za vsako ceno vzdržati pri tem, kar si je izbrala.
In tedaj ni toliko mislila na svoj žalostni položaj. Kadar je nanesla prilika, si je celo nadela orožje in obleko gladiatorja in pravili so v «Izgubljeni legiji», da se je več ko enkrat borila v njihovih vrstah pri drznih napadih na mesto. Nikdar pa se ni pokazala v ženski obleki v taboru, nosila jo je le v šatoru. Tit je bil tudi kmalu opazil to predrzno kršitev bojne discipline. Pa marsikateri pogumni meče-borec je šepetal svojemu tovarišu, da bi se lahko neopaženo pomešala med toliko število gladiatorjev in se brez skrbi udeležila vsakega napada —. Pa to je bil končno le šepet in gladiatorji so predobro poznali svojega poveljnika, pa da bi se bili vmešavali v zadeve, ki jih je hotel obdržati tajne.
Toda vse to življenje, tako zelo nasprotujoče ženski naravi in ženskemu čuvstvovanju, je kmalu izgubilo svoj čar za visokorodno Rimljanko in ko se je obleganje vleklo in vleklo dan za dnem v nepregledno brezkončnost, ji je pretežko postajalo breme, ki si ga je prostovoljno naložila na svoja ponosna pleča.
Sovražila je blesteče se vrste šatorov, sovražila plameneče palestinsko nebo, lesket orožja, topot nog, glas trobent, večno in vedno enako zameno straž, vse enolično in dolgočasno življenje bojnega tabora ji je bilo skrajno zoprno. Sovražila je vroči, zadušljivi šator in ozki prostor v njem, -— predvsem pa se je naučila dnevno huje sovražiti moža, ki je z njim delila ozki šator in neugodnosti vojaškega življenja.
Molče mu je podala čašo z vinom, molče je stala pred njim v svoji hladni, prezirajoči lepoti, z nobeno besedo, z nobeno kretnjo ni pokazala zanimanja zanj, —■ tisoč in tisoč milj daleč proč so potovale njene misli, zdelo se je, da se sploh ne zaveda njegove navzočnosti.
Spomnil se je, da je bilo nekdaj čisto drugače. Spomnil se je, tistikrat, ko jo je prvič spoznal, — takrat je smehljaj zadovoljstva zakrožil krog njenih usten, žarek veselja iz njenih oči ga je pozdravil. Morebiti samo na zunaj. Pa bilo je. In čutil je, da če še je kedaj brigal za kako žensko, — za njo se je brigal! Grenka, bridka zares je bila ta njena brezbrižnost, njena prezirljivost.
Užaljen je bil in njegov divji, neugnani značaj je zahteval maščevanja.
Izpil je čašo in jo je vrgel po tleh z jeznim zamahom.
Zlata posoda je strkljala pod platno šatorovo. Valerija se ni genila, da bi jo pobrala.
Divje jo je pogledoval in njene oči so se srečale z njegovimi v tistem prezirnem pogledu, ki se ga je skoraj bal. V duši ga je zazeblo pri teh hladnih očeh. Trd je bil, pokvarjen, do grla pogreznjen v grehe in krvoločnost, pa v njegovem srcu je še bil rahel, občutljiv prostorček, ki ga je ranila, kadar je hotela. — Ljubil bi jo bil, če bi mu bila dovolila.
«Dolgočasi me to vedno obleganje!» je rekel in se zleknil po divanu s ponarejeno malomarnostjo. «Dolgočasi me tole vsakodnevno pehanje in garanje, ta brezkončna posvetovanja, tole žgoče solnce, najbolj pa zadušljivi zrak, ki v njem človek komaj diše. — Da bi nikdar ne bil videl tega nesrečnega šatora in vsega, kar je v njem —!»
«Ne more te bolj dolgočasiti ko mene!» mu je odgovorila z istim zaničljivim, hladnim glasom, ki ga je vsikdar razdražil do blaznosti.
«Zakaj pa si šla seboj!» jo je zavrnil in se bridko nasmejal. «Nihče si ni želel tako nežne, občutljve dame v šatoru robatega vojščaka — in prav gotovo te nihče ni prisil, da deliš z njim svojo usodo!»
Hlastnila je po sapi, kakor bi jo bilo zbodlo v živo, pa hipoma se je popravila ter hladno in zaničljivo odgovorila:
«Jako ljubeznive in prijazne besede, vsekakor! Prav take, kakršne bi človek pričakoval od — gladiatorja!»
«Pa so bili časi, ko ti je naša «družina» prav dobro ugajala!» je jezno vzkliknil.
Spomini na minule dni pa so mu pomirili in ublažili srce in prijazneje je nadaljeval:
«Valerija, zakaj se hočeš prepirati? Tistikrat ni bilo tako, ko sem vlačil meče in ročke v tvoj portik in nisem štedil truda, da bi napravil najboljšega borca iz tebe, ki si bila najlepši borec v Rimu. Tistikrat so bili lepi dnevi tam v Rimu, in še danes in še tukaj bi lahko bili, če bi ti imela le za zrno zdrave pameti v glavi! — Ali ne uvidiš, da boš podlegla, če se spoprimeva? Na koga se moreš nasloniti, če ne edino na mene?»
Tega bi ne bil smel povedati Hipija! —- Pametni razlogi so za užaljeno žensko to, kar rdeč robec za purana — in izmed vseh dejstev v njenem sedanjem življenju je Valerijo ena stvar najbolj ujezila in zbodla, ta, da bi naj bila od« visna od gladiatorja.
Njene hladne oči so' zaplamenele. Pa ni mu dala videti, da jo je spravil v jezo, premagala se je, čeravno ji je hotelo srce počiti v besni jezi.
«Hvala ti, da me na to opozoriš!» mu je dejala z bridkim naglasom. «Nič posebnega ni, če potomka Mucija Scevole slučajno pozabi na svojo dolžnost do Hipije, upokojenega mečeborca. Kak patricij bi morda povedal stvar uljudneje, v lepši obliki, toda jaz nimam pravice, da bi očitala borbenemu učitelju njegov plebejski rod in njegovo plebejsko vzgojo.»
«Pri Herkulu, — to je pa že preveč!» je vzkliknil in planil po koncu. «Kaj —, ti mi boš očitala moj plebejski rod? Ti se boš norčevala iz mene, da nimam nežnega obnašanja in belih rok in vljudnih besed? Ti, — gizdava gospa, slavna lepotica, ki so jo občudovali vsi moški, ki so se v njenem portiku gnetli pozlačeni vozovi, se krog njene nosilnice prerivali vsi mogoči kodrolasi, mlečezobni, s škrlatom odeti mladeniči Rima —, ki pa si je vkljub temu izbirala svoje ljubimce v amfiteatru, in med vsemi, kar jih je imela na izbiro, nF mogla najti nobenega drugega, ki bi jej bil po godu, ko od borbe zdelanega starega Hipijo, najrobatejšega, najsirovejšega, — pa vkljub temu najmočnejšega med vsemi -—!»
Vihar se je nabiral, pa še ga je skušala obvladati. Izkušen mornar bi bil opazil na kratkem, naglem sopenju, na prebledelih licih in razširjenih nosnicah, da je skrajni čas, povezati jadra in pohiteti v varno pristanišče —.
«Zares, — čuden okus! Nihče se mu bolj ne čudi, ko jaz sama!»
(Dalje prihodnjič.)
Velika oktav.
Prva izdaja je bila izšla v Ljubljani leta 1912 v založbi takratne Katoliške bukvarne. O le-tej prvi izdaji je bil napisal v mariborskem «Voditelju« na str. 93 letnika 1913 ljubljanski profesor dr. J. Svetina lepo oceno, v kateri med drugim pravi: «Knjiga je pisana v pravem cerkvenem duhu, lepem jeziku, živahno in z navdušenjem, tako da ne le poučuje, ampak tudi vnema in utrjuje prepričanje o božjem izvoru in božjem vodstvu sv. Cerkve. Dobrodošla ne bo samo dijakom, ampak tudi duhovnikom. Vsi bodo našli v njej mnogo lepe tvarine za cerkvene govore. Pa. tudi izobraženi lajiki naj bi segli po njej, čitali jo bodo z zanimanjem in marsikak predsodek, ki jih moti, jim ho razpršila.«
Druga izdaja je s prvo bistveno enaka. Le nekatere točke so v dosego hitrejšega in jasnejšega pregleda pr edelam. Tako je posebno pokristjanjenje Slovanov v 2. izdaji po posameznih točkah prav pregledno opredeljeno. s 21 «Slovani pred pokristjanjenjem« opiše verske nazore starih Slovanov, obdeluje mitologijo starili Slovanov. Vsako slovansko pleme ima v posebnih točkah kratko obrazloženo svojo prvo zgodovino in prve svoje oznanjevalce krščanske vere. Sv. brata Ciril in Metod sta v tej izdaji opisana v lastni točki, česar smo v prvi izdaji pogrešali. Z ozirom na ujedinjenje v kraljevini SHS sta točki 25 in 26, prva zgodovina in pokristjanjenje Hrvatov in Srbov, dobrodošli.
Od leta 1912, ko je izšla prva izdaja, do najnovejše dobe se je razmerje katoliških Slovencev napram protestantizmu in pravoslavju dokaj spremenilo. To zdatno uvažuje druga izdaja te knjige. Slovenci, p >-sebno ob severni mej h osobito na Štajerskem in Koroškem, so bili pod staro Avstrijo resno in močno o-groženi od protestantizma. Le pomislimo na protestant sko naselbino v Št. liju in na stotere odpade v Mariboru in v Studencih pred Mariborom.
(Konec prih.)
GLADIATORJI.
147. nadaljevanje.
Ko je Valerija zapustila svoj dom in sledila gladiatorju v njegovem nemirnem življenju, ni imela niti slepe ljubezni za izgovor svojemu blaznemu koraku. Vedela je dobro, da zapuša prijatelje, bogastvo, dobro ime, da zapušča vse ugodnosti življenja zaradi njega, ki jej ni bil nič mar. Ču- : tila se je skrajno obupano, uničeno, strto —. Njena usoda i je bila, da se ni mogla iznebiti svoje ženske narave, da ni mogla udušiti glasu, ki da nobena ženska ne more udušiti, j če se le enkrat oglasi v njenem srcu —.
In »m n n 13 m dolg, 15 cm
lernten, širok, ? mm debet,
ieprav obrabljen se takoj kupi ? Mariboru, Loška ulica 15. -3	412
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	21—323
Ml
in se išče v najem na do* til bri vodi z nekoliko zemlje ali pa za kupiti. Pismene ponudbe pod »mlinar 414< na upravo tega lista. 3-3 4I4
Tovarniška zaloga češkega in angleškega ma-nufakturnega blaga
se dobi po najnižjih cenah pri
J. TRPIN
Maribor, Glavni trg 17.
4-P37S
Veletrgovina, z železnino
PINTER & LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja :
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, bose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne.
Postrežba točna*.	Cene solidne.
POZOR!
Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6,
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 560 —, afrik-žimnice 3 delne po K 2150’—, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250*—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vtaka debelost in dolgost kg K I20 —, (70—, Strange za konje par K 44’— do K 90-—, uzde navadne in pletene po K 30’— in K 36 —, zaloga hla-čevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavotiska, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, siajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 9—10 cenah.	388
[J Spodnještajerska ljudska m		—"ä
	isojilnica	
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.		
obrestuje ođ Novega leta naprej navadne 4B vloge p0 ^jj i	0	
iS Trajne in večje vloge pa po dogovoru. Ha—					.	2	
FR. PERGLER - MARIBOR
Mlinska ulica 44.
TOVARNA VOZOV
Mlinska ulica 44.
Izdeluje najfinejše ekvipaže, luksuzne, tovorne, gospodarske in športne vozove ter športne predmete, smuče, sanjke itd.
Na željo se tudi izgotovijo avtokaroserije. — V zalogi vedno novi in že rabljeni vozovi po brezkonkurenčnih cenah. — Vsa popravila se izvrše kar najvestnejše.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor. - Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik; .Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«.