Komu služi nesmiselni bojkot!
Občinska skupščina Ljubljana-Moste-Polje je v novembru leta 1970 sprejela odlok o upravljanju s krajevnimi vodovodi, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim delom vaščanov in s sredstvi, ki jih je dala občinska skupščina. Po tem odloku naj bi krajevne skupnosti najkasneje-v šestih mesecih sprejele pravilnike o upravljanju s krajevnimi vodovodi, ki niso povezani z omrežjem mestnega vodovoda. Z njimi naj bi bili zagotovljeni gospodarsko upravljanje, higiensko tehnični pogoji in sredstva za amor-tizacijo.
V krajevni skupnosti Zadvor je kar pct takih krajevnih vodovodov; od tega so štirjc dokončani, petega pa gradijo. To so vodovodi v Pod-molniku, Podlipoglavu, Sadinji vasi, Češnjicah in Zagradišču; v Šent-pavlu še ni gotov.
Pri gradnji teh vodovodov so res-da levji delcž prispevali občani sami v denarju in s fizičnim delom toda nikjer ni šlo brez financne podpore občinske skupščine, brez piizade-vanja krajevne skupuosti ali kako drugače, da so dela čimprej stekla ali bila tudi že dokončana. Ce se ne motim, je občinska skupščina pri-spevala za vodovod v Podmolniku 11 starih milijonov, v Sadinji vasi 6, v Podlipoglavu mcnda štiri, v Šent-pavlu pa 7 milijonov starih dinarjev. (Ce podatki niso povsem točni, pro-sim, da se me nc primc za besedo). Skratka, občinska skupSčina je bila tista, ki je pripomogla, da so potroš-niki s teh območij preskrbljeni z vodo.
Ko je na občinsko skupščino (pa tudi na krajevno skupnost Zadvor) prišla pritožba iz Sadinje vasi, so to preverili uslužbenci oddelka za ko-rnunalne in gradbene zadevc in prišli do zaključka, da v krajevni skup-nosti Zadvor cxllok občinske skup-ščine za upravljanjc krajevnih vodo-vodov ni usklajcn s pravilnikom. Na-ročili so prcdsedniku in tajniku.naj odlok uskladijo s ptavilnikom in s tem v zvezi formirajo ustrezen skup-ni vodovodni. odbor, ki ga naj bi se-stavljali zastopniki vseli vodovodov iz posameznih naselij oziroma dose-danjih posamezniti vodovodnih od-borov. Za vzorec smo dobili pravil-nik krajevne skupnosti Bizovik. ki je po njihovcm in tudi po našentmne-nju dober in lahko za vzor. Tega smo prilagodili našim iaz.meiam in ga kot osnutek razposlali vsem prcd-sednikom vodovodnih odborov v vednost in preučitev: hkrati smo predlagali, naj se vodovodni odbori
scstanejo, osnutek preučijo in 10. novembra 1971 pridejo na skupni scstanek, kjer bi se dogovorili, ali je po osnutku pravilnika možno usta-noviti skupni odbor. Toda na naše začudcnje določenega dne na sesta-nek ni bilo skoraj nikogar; pač -prišel je le član iz Podmolnika, pa še ta je takoj šel. Skratka vodovodni odbori so v celoti bojkotirali poskus rešitve, ki ga je predlagala krajevna skupnost Zadvor. Niti toliko niso bili obzirni, da bi prišli na sestanek in tam povcdali, da se z osnutkom in predlaganim načinoin ne stri-njajo. Čisto po drugih straneli pa so prihajale vcsti, češ da hoče krajevna skupnost vaščanom odvzeti njihov vodovod, nastaviti vodomere in ,,ka-.sirati" tako kot mestni vodovod. Nekdo je celo ,vJvedel", da name-rava krajevna skupnost zaračunati 5 starih dinarjev za liter vode!
Sprašujemo se, čemu tak odnos do občinske skupščine, do krajevne skupnosti in vseh tistih, ki so kakor-koli prispevali, da so vaščani prišli do zagotovljene pitne vode? Mar je občinska škupščina le molzna kra-va? Je krajevna skupnost samo ,,de-dek Mraz" za dcnar? Bi bilo kaj tež-kcga priti na sestanck in povedati svoje mnenje? Mar bi krajevna skupnost res lahko krojila cene vodi, če bi v skupnem odboru sedeli sami zastopniki doscdanjih vaških vodo-vodov? Mislimo, da to ne bi bilo mogoče.
Očitno si ti vodovodni odbori lastijo pravico do nesporne lastnine krajevnih vodovodov, saj so to zapi-sali tudi v svoje internc pravilnike. Pa poglcjmo, kaj so zapisali.
V 2. členu pravilnika vaškega vodovoda Podlipoglav piše: ,>iapc-Ijan vodovod vsakega vodovoda Pod-lipoglav je last podpisanili, ki so pro-stovoljno pristopili h gradnji vodo-voda, s prostovoljnim delom in po-sredno z občinskinii sredstvi pri na-peljavi vodovoda." V drugi polovici stavka 2. člena pravilnika vaškega vodovoda   Podmolnik  pa  je   zapi-
sano: ,,Ker je vodovod last skupnih gradittijev in na novo pristopljcnih članov, so vsi uporabniki vode dolžni koiistiti vodovod kot dobii gospodarji in ga tudi vzdrževati v dobrem stanju." Pravilnik vaškega vodovoda Sadinja vas ima v II. od-stavku, 2. člena naslednje besedilo: ,,Napeljani vod vaškega vodovoda je last skupnosti, skupna last podpi-sanih, ki so prostovoljno pristopili h gradnji vodovoda." Tudi v praviJ-niku še nedograjenega vaškega vodo-voda v ŠcntpavUi piše v 4. členu: ^Napcljan vodovod vaškega vodo-voda v Sentpavlu je last podpisanih, ki so prostovoljno pristopili h grad-nji vodovoda ter s prostovoljnim de-lom in posrodno z občinskimi sred-stvi napcljali vodovoda." V 16. čle-nu pa so zapisali: ,,Obračunska urna tarifa je 10 din." Čeprav imamo v krajevni skupnosti cenik. po kate-rem se za uro prostovoljnega dela šteje 6 din.
Povfsod v pravilnikili torejpišc,da so graditelji lastniki. Le kdo jim je to lastninsko pravico dal?
Pri tem pa se odpirajo še clruga vprašanja, namreč: kdo bo lahko iz-vajal konscnkvencc, ko bo prišlo do zlorab; kdo bo financiral popravila, če pride kdaj do katastiofe; kdo jc odgovoren,da ne bo prišlo do vodne okužbe: in končno ,,kaj bo s tistimi sovaščani, ki si gradijo hišc sedaj ali si jih bodo gradili v bodoče, kapaci-teta vodovoda pa bo premajlina." Očitno tak ptoblem žc nastaja v Sa-dinji vasi, kjer so vodovod preveč -razpotegnili, zdaj bi ga pa radi skr-čili.
In zadnjc vprašanje: Ali res ni-mata občinska skupščina in kra-jevna skupnost nobene pravico, da posežeta in skušata zadcvo urcditi tako, kot določa občinski odlok, za-gotoviti s sredstvi aniortizacije zago-tovljeno širjenjc in zares gospodarno vzdrževanje. Piedvsem zato naj sc tisti, ki so se odločili za bojkot, vprašajo, ali imajo prav ali ne!
ALOJZ KASTELIC