Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 26. februarja 1909.
Vsebina: (Št. 29—32.) 29. Zakon, s katerim se ukrepajo nekatere dopolnitve zakonov o zavarovanju zoper nezgode in o bolniškem zavarovanju delavcev. — 30. Zakon o pooblastilu za sklepanje mednarodnih dogovorov na polju delavskega zavarovanja zoper nezgode. — 31. Ukaz, s katerim se naznanja izjava, ki jo je podal vladni svet kantona St. Gallen gledé izvršila na podstavi avstrijskih razsodb, in mera s tem zajamčene vzajemnosti. — 32. Ukaz, s katerim se dopolnjuje prvi ustav „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“.
2».
Zakon z dne 8. februarja 1909. !.,
s katerim se ukrepajo nekatere dopolnitve zakonov o zavarovanju zoper nezgode in o bolniškem zavarovanju delavcev.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Pisati je treba mezdne spiske.
§ 1.
Podjetniki zoper nezgode zavarovanih obratov so dolžni pisati zapiske, ki so potrebni za poizvedbo za zavarovanje vštevnih prejemkov posameznih zavarovancev, in te zapiske hraniti vsaj pet let ter jih na zahtevanje predložiti pristojnim organom zavoda.
Ta dolžnost se ne razteza na podjetnike kmetijskih in gozdarstvenih obratov, ki so zavezani zavarovanju po § 1, odstavek 3, št. 2, zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.),
ne gledé na obrate, ki obrtniško posojajo kmetijske stroje.
Daljnje dolžnosti pisati mezdne zapiske, ki so naložene podjetnikom obratov z drugimi predpisi, se ne izpreminjajo s spredaj stoječimi določili.
O uredbi v prvem odstavku oznamenjenih zapiskov, ter o krajih, kjer se hranijo, se lahko izdadö ukazoma posebni predpisi.
Na podstavi zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) ustanovljene bolniške blagajnice so dolžne, delavskim zavarovalnicam zoper nezgode, oziroma poverjenim prejemnikom njihovih naročil dovoljevati potrebni vpogled v zapiske in dokaze, ki se nanašajo na priglašanje in odglašanje, ter dajati potrebna pojasnila.
Da se olajša kontrola mezdnih zapiskov v obratih, oznamenjenih v § 1, odstavek 2, zakona o zavarovanju zoper nezgode, se daje zavarovalnicam pravica vpogledovati pri dotičnih stavbnih oblastvih po svojih prejemnikih naročila v oblastvena stavbna dovolila (privolilne načrte, stavbne privolitve).
Ako podjetnik obrata nalašč ali iz velike nemarnosti ne izpolnjuje po odstavku 1 naložene
(Slovonlach.)
20
dolžnosti, pisati in shranjevali zapiske, ali ako jo izpolnjuje le tako pomankljivo, da se vštevni prejemki ne morejo zanesljivo poizvedovati, ali ako se brani podjetnik obrata predložiti zapiske pristojnemu organu zavoda, ima zavarovalnica pravico uradoma predpisati prispevek na podstavi podatkov prejšnjih prispevnih dob ali na podstavi drugačnih poizvedb. Tako predpisiio se da z ugovorom izpodbijati le toliko, kolikor se more dokazati, da sloni na neuporabi ali na nepravilni uporabi zakona ali na očitno nepravilnih dejanskih uvetih ali da ima postopek bistvene nedostatke.
Kazenska določila § 51 zakona o zavarovanju zoper nezgode se uporabljajo tudi na podjetnike, kojih mèzdni zapiski imajo neresnične dejanske podatke, kazenska določila § 52 omenjenega zakona tudi na tiste podjetnike, ki ne izpolnjujejo po prvem odstavku obstoječe dolžnosti pisati in shranjevati mezdne zapiske.
§ 2.
Delavske zavarovalnice zoper nezgode imajo pravico s podjetniki takih obratov, pri katerih je v § 21 zakona o zavarovanju zoper nezgode omenjeni način poizvedovanja zavarovalnega prispevka združen s težavami, dogovoriti na mesto sestave prispevnih preračunov drugačen način poizvedbe zavarovalnega prispevka, ki ga je plačati, ali plačilo letnih poprečnih zneskov.
Podjetniki obratov, s katerimi so bili sklenjeni taki dogovori, so za čas, dokler veljajo ti dogovori, oproščeni dolžnosti, omenjene v § 1. odstavek 1.
Zastaranje zavarovalnih prispevkov.
§ 3.
Pravica do tega, da se doženejo zavarovalni prispevki, ki jih je po zakonitem predpisu ali po predpisu v pravilih plačevati zavarovalnici zoper nezgode, okrajni bolniški blagajnici ali zadružni bolniški blagajnici, zastara v treh letih po preteku dotične prispevne dobe.
Ako je podjetnik obrata podal zavarovalnici zoper nezgode, okrajni bolniški blagajnici ali zadružni bolniški blagajnici dokazno neresnične podatke o osebah, ki imajo pri njem opravilo, ali o njihovem delovnem zaslužku v ta namen, da bi prikrajšal prispevke, zastara pravica, da se doženejo ti
prispevki, v desetih letih po preteku dotične prispevne dobe.
Zastaranje pravice, da se doženejo prispevki, se prekine z vsakim uradnim dejanjem, ki gaje izposloval zavod ali blagajnica z namenom, da se doženejo prispevki, v trenutku, v katerem je podjetnik obrata izvedel za uradno dejanje, za prispevke zavarovanja zoper nezgode tudi tedaj, ako je zavarovanec, ki pripada podjetju, ki zamuja prispevke, ali ako so zaostali takega zavarovanca zahtevali dovolitev v zakonu o zavarovanju zoper nezgode omenjene odškodnine.
Pravica izterjati dognane zavarovalne prispevke zastara v šestih letih po preteku prispevne dobe, v kateri je bil podjetnik obrata sè strani zavoda ali blagajnice obveščen o tem, kaj se je dognalo.
Zastaranje pravice do izterjevanja se prekine z vročbo zoper podjetnika obrata naperjenega plačilnega poziva, z uvedbo izvršila, z dovolitvijo plačilnega roka in po predpisih, ukrenjenih v kon-kurznem redu.
Zamudne in povračilne obresti za zavarovalne prispevke.
§ 4.
Za zaostale zavarovalne prispevke, ki jih je plačevati zavarovalnici zoper nezgode, okrajni bolniški blagajnici ali zadružni bolniški blagajnici, je plačevati zamudne obresti, ako presega zaostanek 50 K. Mera teh obresti znaša štiri od sto na leto. Zamuda plačila zadene plačilnega zavezanca tedaj, ako se plačilo ne opravi v enem mescu po zakonitem ali v pravilih določenem plačilnem roku in ako se ni dovolil odlog z izrečnim odpustom zamudnih obresti.
Za preveč plačane zavarovalne prispevke lahko terja podjetnik obrata povračilne obresti v izmeri zamudnih obresti tedaj, ako zavarovalni prispevki, ki se povrnejo, presegajo 50 K.
Veljavnost.
§ 5.
Ta zakon dobi moč tri mesce po svoji razglasitvi.
.	Izvrsitveni pristavek.
§ 6.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 8. dne februarja 1909. 1.
Franc Jožef s. r.
Bieuerth s. r.	Haerdtl s. r.
Hochenburger s. r.
30.
Zakon z dne 12. februarja 1909.1.
o pooblastilu za sklepanje mednarodnih dogovorov na polju delavskega zavarovanja zoper nezgode.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega [zbora ukazujem tako:
§ 1.
Vlada se pooblašča, z vladami takih držav, v katerih obstoje oskrbne uredbe, ustrezajoče tuzemskemu zakonodajslvu o zavarovanju zoper nezgode, skleniti dogovore za uravnavo vzajemnih odnošajev na tem polju. Pri tem se lahko v primeru vzajemnosti :
1.	izključi zavarovalna dolžnost gledé delavcev in obratnih uradnikov obratov v tuzemstvu, ki so sestavine inozemskega podjetja, in se raztegne na delavce in obratne uradnike obratov v inozemstvu, ki so sestavine kakega tuzemskega podjetja,
2.	uravna postopek, ki se gaje držati ob določitvi takih obratov, različno od določil dotičnih tuzemskih zakonov,
3.	prizna razveljava določil § 42, odstavek 1 zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.) (glavnična pogodilev inozemskih upravičencev, ki bivajo v inozemstvu), gledč državljanov listih držav, kojih slično zakonodajstvo pri-, znava enako ugodno ravnanje z avstrijskimi državljani.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za" notranje stvari v porazumu z Mojimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 12. dne februarja 1909. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienertli s. r.	Haerdtl s. r.
31.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 19. februarja 1909.1.,
s katerim se naznanja izjava, ki jo je podal vladni svet kantona St. Gallen glede izvršila na podstavi avstrijskih razsodb, in mera s tem zajamčene vzajemnosti.
Vladni svet kantona St. Gallen je s pismom z dne 29. decembra 1908. 1. podal naslednjo izjavo:
„Na podstavi člena 339 zakona o civilnem pravosodju za kanton St. Gallen z dne 9. julija 1900. 1. se v tem kantonu dovoljuje izvršitev pravo-močnim civilnim razsodbam avstrijskih sodišč o imo-vinskopravnih pravicah, zlasti tudi gledč v njih določenih terjatev sodnih stroškov in pristojbin, ako jih je izrekel'pristojen sodnik, čigar pristojnost tudi ni izključena z zakonodajstvom, veljajočim v kantonu St. Gallen. Zakonitost ali pravilnost odločbe ali do-tičnega postopka se ne popreskusi, izvzemši gledč vprašanja, ali je bil izvršilni toženec pravilno pozvan k postopku pred avstrijskim sodiščem in ali ni bil zaradi nerednosti postopka zadržan, udeležiti se ga. Javna publikacija se ne smatra za pravilni poziv, ako stanuje toženec v kantonu St. Gallen in se ni vpu-slal pred avstrijskim sodiščem. Tudi je izključena izvršitev razsodb, ki grešijo zoper dobre običaje ali zoper namen v kantonu St. Gallen veljajočega zakona. “
V tej meri je smatrati tudi vzajemnost za zajamčeno, ako gre za to, da se v kantonu St. Gallen izrečena pravnomočna civilna razsodba o imovinsko-pravnih pravicah, zlasti tudi gledč v njej določenih terjatev sodnih stroškov in taks, izvrši v tuzemstvu po § 79 i. r.
Hochenburger s. r.
33.
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 19. februarja 1909.1.,
s katerim se dopolnjuje prvi ustav „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“.
Z ministrstvenim ukazom z dne 1. aprila 1908. 1. (drž. zak. št. 62) izdani prvi ustav „Ob-
čega pokojninskega zavoda za nameščence“ se dopolnjuje tako:
§ 30«;.
V letu 1909. se lahko redni občni zbor odloži do konca oktobra tega leta.
Haerdtl s. r.