PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XIV - ISSN 1580-0547 November 2013 • Številka 9 SOTOČJE U - -- iilj Lokalna novica je kraljica Gorenjski Glas I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE SOTOČJE Gorenjski Glas Na naslovnici: Ana Plešec Foto: Gorazd Kavčič Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno Izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednlk, ki Izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč Izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja In dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. naročam Gorenjski Glas Ime in priimek: Obvestilo Rugelj in Logar d. n. o., Zbilje 30, 1215 Medvode Tel.: 01/361 8001, GSM: 041/999 000, www.gostisce-jezero.si, logar.gregor@gmail.com Nudimo vam: ❖ nedeljska kosila ❖ jedi po naročilu * ribje jedi ❖ prenočišča Organiziramo: ❖ ohceti ❖ razna praznovanja Odprto: od 11.-22. ure, ned. in prazniki: od 11.-20. ure, ponedeljek zaprto * t. ? H Pogled Iz restavracije Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je treba vodo za uporabo v prehranske namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za preskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s(^ akcija TOMAŽ LUSTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36-17-500 AVTOKLEPARSTVO AVTOLICARSTVO ZAMENJAVE SETOV ZOBATIH jERMENOV IN SKLOPOV PODVOZjA OD 25. 11. 2013. Več na www.avtoservis-lustrek.si delovni čas vulkanizerske delavnice do 23. 11. 2013 Od ponedeljka do petka od 7.30-11.30 in od 13.00-18.00 Sobote 7.30-11.30 SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Koše-nina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponede Ijek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o. SOTOČJE številka 9 je priloga 91. številke Gorenjskega glasa, 15. novembra 2013. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode PELETIGATIS EXTRA, pn n/"PMT 7V/F7F PDTD PODCENI' 'ZVEZE POTROŠNIKOV JBOlSŠI NA TRGU 3 -••s oel 0 s 1 3 O a»! 9 3 X 3 O • 3 a i 9 a TRGOVINA FELIX, Zg. Pirniče 94f, pon-pet: 8-17h 2 ■Oglasi I siR JoST 45%, 3 KG ► c ENA ZA KG 5,95 EUR UGODNOSTI NAŠEGA DISKONTA pršut deukates 1/2, brez kože, BRoziNA ► CENA ZA KG 10,99 EUR M Vse cene so z DDV-|em. DAVIDOV HRAM DISKONT Savska loka 21/c (zraven bivše Planike) T: 04/20 10 590 Odprto: pon. - pet. od 6. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Davidov hram dno.. Loke 37,3333 Ljubno ob Savinji ToCiMo odpRTA ViNA (Jeruzalemčan, Cviček - Krško, Merlot) možnost najema ToCiLNEGA APARATA ZA pivo ugodno oddamo PiSARNiŠKE PRoSToRE na lokaciji Kranj, Savska loka 21/c, iNFQ: 051/ 313 623 Javni poziv zainteresiranim kandidatom za pridobitev koncesije za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti Občina Medvode vabi zainteresirane kandidate k oddaji vlog o zainteresiranosti za pridobitev koncesije za izvajanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti za območje Občine Medvode. Kandidati naj predložijo poslovni načrt, v katerem predstavijo izpolnjevanje pogojev za izvajanje lekarniške dejavnosti, objekt, v katerem nameravajo opravljati javno službo, želeni obseg izvajanja javne službe, razpoložljiv kader, dodatne storitve, čas začetka izvajanja javne službe in podobno. Kandidati bodo vabljeni na razgovore. Poslovni načrt z osnovnimi podatki in navedbo kontaktne osebe mora biti poslan do 31. 12. 2013 na naslov: Občina Medvode, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah: 01/361-95-25 ali 01/361-95-43. Stanislav Žagar, župan V Pizzeriji Kocka vseskozi dodajamo, tako v ambientu kot tudi v ponudbi: že v novembru smo uvedli novost: nedeljska kosila po ceni 9 evrov -ponujamo 2 vrsti juhe, 2 vrsti glavne jedi, solato in sladico; najkasneje s 1. decembrom pa vas bomo presenetili tudi z mehiško kuhinjo in torej z mehiškimi specialitetami; sredi novembra se vam predstavimo na naši novi spletni strani www.picerija-kocka.si, kjer se vam predstavimo, predstavimo ponudbo, vsak dan vas obveščamo o ponudbi dnevnih malic, ponudbi nedeljskih kosil ter o vseh drugih novostih; ker se bliža tudi zaključek leta, vas vabimo, da nas obiščete, sprejemamo pa tudi rezervacije za novoletne večerje, kosila itd.; upoštevamo vaše želje; še vedno pa vam vse tudi dostavimo, naši številki sta 041 629 777 ter 941 628 777. 3 Prireditve PRIREDITVE vrata ^ NOVEMBER, DECEMBER 2013 DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sobota, 16. 11. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: Oljka (733 m) Kamniško Savinjske Alpe Vodita: Alenka Jenko in Vojka L. Pipan PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Ponedeljek, 18. 11. 2013 Škofjeloška c. 12, ob 18. uri Delavnica energijskih in meditativnih tehnik Magičnost gibanja Magičnost gibanja 031 669 824 E: sever.dario@gmail.com Torek, 19. 11. 2013 Zbilje, Zbilje 30, ob 15.30 Slikanje za otroke KUD Zbilje 040295 168 E: andreja.erzen@gmail.com Torek, 19. 11. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Preddvor-Na Turnu-pl. Koča Iskra na Jakobu (961 m) (3,5-4 ur lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295040 E: drustvo.upokojencev.medvode@ amis.net Torek, 19. 11. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica z delavnico Za otroke od četrtega leta dalje Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sreda, 20. 11. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Kulturni večer ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic in otvoritev razstave ilustratorke Andreje Gregorič Razstava na ogled do 12.12.2013 Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 21. 11. 2013 Knjižnica Medvode, ob 18. uri Knjižni večer na sotočju s Tilko Jamnik Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Petek, 22. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Tone Partljič Nasvidenje nad zvezdami Komedija za abonma OTH in IZVEN KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Sobota, 23. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Janko in Metka Lutkovna predstava za otroke. Za otroški abonma OTEHAJČEK in IZVEN KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si Sobota, 23. 11. 2013 Kulturni dom Medvode, ob 18. uri Jesenski lovski koncert z gosti KD Simon Jenko - Lovski pevski zbor Medvode 040 697 444 E: marko.koracin@gmail.com Sobota, 23. 11. 2013 Goričane, ob 18. uri 2. noč parkeljnov v Goričanah mimohod parkeljnov iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije 20. uri Veseli svatje TD Goričane-Vaše 031 427 719 E: info.goricane@gmail.com Ponedeljek, 25. 11. 2013 Škofjeloška c. 12, ob 18. uri Delavnica energijskih in meditativnih tehnik Magičnost gibanja Magičnost gibanja 031 669 824 E: sever.dario@gmail.com Torek, 26. 11. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica z delavnico Za otroke od četrtega leta dalje Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sreda, 27. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 19. uri Zakaj si me utrgal? Otvoritev samostojne likovne razstave Toneta Umeka KUD Pirniče 040 438 000 E: info@kud-pirnice.si Četrtek, 28. 11. 2013 Petek, 29. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Zakaj si me utrgal? Likovna razstava Toneta Umeka KUD Pirniče 040 438 000 E: info@kud-pirnice.si 4 Prireditve DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Četrtek, 28. 11. 2013 Knjižnica Medvode, ob 16. uri Ustvarjalne delavnice pod vodstvom gospe Tratar. Prijave: 361 30 53, do 20 udeležencev. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Petek, 29. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Dobrodelna prireditev ob tednu Karitas ogled komedije KUD Fofite Anže un Micka Župnija Pirniče 362 11 71 E: zupirnice@gmail.com Sobota, 30. 11. 2013 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 Premiera ljudske komedije o ljubezni Anže an Micka KUD Fofite 041 298485 Sobota, 30. 11. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 16. uri Zakaj si me utrgal? Likovna razstava Toneta Umeka Razstava na ogled še: 1. in 7. 12., ob 16. uri, 2., 3., 4., 5., 6. 12., ob 17. uri. KUD Pirniče 040438000 E: info@kud-pirnice.si Torek, 3. 12. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Predstava Moj prijatelj sv. Miklavž ter obisk Miklavža Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Torek, 3. 12. 2013 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 Predavanje gospe Alenke Rebula z glasbenim večerom Knjižnica Medvode in Javni zavod za kulturo in mladino Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Torek, 3.12.2013 Galerija Jedro, Cesta ob Sori 13, ob 17. uri Poezija med vodami Igrani film KUDJaReM 031 626855 E: kud.jarem@gmail.com Torek, 3. 12. 2013 Zbilje, Zbilje 30, ob 15.30 Slikanje za otroke KUD Zbilje 040295 168 E: andreja.erzen@gmail.com Sreda, 4. 12. 2013 Tržni prostor pred BC Medvode, ob 15. uri Prižig prazničnih luči /tržnica, ustvarjalne delavnice, drevo želja, vroča čokolada .../ TZ Medvode TIC Medvode 361 43 46, 041 378 050 E: ticmedvode@tzm.si Sreda, 4. 12. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Potopis: Japonska Vodi gospa Maja Pešelj Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 5. 12. 2013 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 Ljudska komedija o ljubezni Anže an Micka Ponovitev: 12. 12., ob 19.30 v KD Medvode KUD Fofite 041 298485 Četrtek, 5. 12.2013 Knjižnica Medvode, ob 16. uri Ustvarjalne delavnice pod vodstvom gospe Tratar. Prijave: 361 30 53, do 20 udeležencev. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 5. 12. 2013 Pred župniščem v Sori, ob 17.17 uri Prihod Miklavža KUD Oton Župančič Sora 041 856 121 Petek, 6.12.2013 Športna dvorana Medvode, ob 15. uri Medvode FZ Forza Cup 2013 BK Medvode 040315200 E: andrej.polanic@gmail.com Nedelja, 8. 12. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: V neznano Vodita: Domin Košir in Miro Plešec PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 10. 12. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: V neznano DU Medvode 01 361 23 03 041 295040 drustvo.upokojencev.medvode@amis.net Torek, 10. 12. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Predstava učencev OŠ Medvode Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si www.knjiznica-medvode.si 5 Prireditve DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sreda, 11. 12. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Gontarska planina (894 m) Polhograjsko hribovje (4 ure lahke hoje) Vodita: Marjana Jelen in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031 750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Četrtek, 12.12. 2013 Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2, ob 19. uri Pravljica na Aljaževini Otvoritev likovne razstave. Razstava bo odprta do 20. 1. 2014, vsako soboto in nedeljo med 10. in 13. uro. KUDJaReM 051 212235 E: kud.jarem@gmail.com Sobota, 14.12. 2013 Športna dvorana Medvode, ob 10. uri 3. A turnir v sezoni 2013/14 BK Medvode 040 315 200 E: andrej.polanic@gmail.com Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: • Redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, • ter objavo na spletni strani www.tzm.si,www.medvode.si,www.tv-m.si, je potrebno oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali preko SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php Za več informacij se obrnite na TIC Medvode. 01/ 361 43 46 ali 041 378 050 Ljudska igra ud lubezni Igralska skupina medvoškega KUD Fofite bo v soboto, 30. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Medvode krstno uprizorila ljudsko veseloigro o lubezni Anže an Micka avtorja Simona Goričana. Dan pred tem, 29. novembra, bo igra predpremierno na sporedu v Pirničah, izkupiček od vstopnin pa bo šel Karitasu. Tuko. Igra bo v domačem gorenjskem narečju. Če se sprašujete, kva j to lubezen? Ata ma rd Mat an jo spuštuje. Ona ne more brez nega žvet. Anžetu Micka dupade, mu fejst dupade. An, k vid, de ji j mrbit napot, jo na Kitajsk mahne. An k pol vid, de b bla mrbit uhka negova, puzab, de j u babo napraulen. Micki b bil Anže ušeč, če ne b bil tak cagouc, zato se gre pa s Štajercam furat. K jo pa negov moped začne u rt tišat, pa neče več descov met. Še dobr, de j Anže u babo napraulen. No pa Jančk, pa Drejc, pa Beštr ... pa še en kp zaluble-nih bo. Tole sem glahk prepisov iz gledališkga lista. Nimam kj filozoferat pa ukol prnašat, tko je. Igra, k jo je režiral ta hišn šaušpil mojster (režiser) Brane Kraljevič, zihr bo. In to dobra. Lpo puvablen. Poj u decembru se bo pa še igrava. Igor Kavčič, foto: KUD Fofite M medvode • ••••vodami (71/J ELEKTROPROM kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, telefax: 01 36 19 584 e-pošta: info@tv-m.si, http://www.tv-m.si 22 22 let informativnega programa 22 let nepristranskih informacij 22 let poti od analogne do digitalne slike 22 let televizijske produkcije za majhne oglaševalce in velika podjetja Vse dni v letu. Vedno za vas Poleg pestre izbire televizijskih in radijskih programov imajo naročniki KTV Medvode možnost priklopa na hiter kabelski internet, s posebej ugodno ceno pri naročilu "trojčka". Skrbimo za pestro programsko ponudbo, ki je tako v analogni kot tudi v digitalni obliki. Prenašamo vse najnovejše programe, vključno z ekskluzivnimi programi, ki jih lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Za naročilo kabelske TV pokličitev EVJ na: 03 56 57 150 Obnovo zaključili z blagoslovom prenovljenega oltarja Konec septembra so v Dolu pri Sori z blagoslovom prenovljenega glavnega oltarja slovesno zaključili obnovitvena dela podružnične cerkve nadangela Mihaela. V vasi je pred stoletji stala majhna cerkvica, sedanjo pa so postavili v sedemnajstem stoletju. Obnova se je po korakih začela pred petnajstimi leti, ko so zamenjali dotrajano streho, nato pa postopoma uredili fasado, okolico in notranjost. Večino del so opravili vaš-čani Dola in Drage, ostalo pa obrtniki in restavratorji. Glavni oltar je obnavljal atelje Triptih restavratorske družine Bogovčič. Oltar so obnovili s prostovoljnimi darovi župljanov, del denarja za ta namen pa je župnija pridobila tudi iz razpisa za sofinanciranje zaščite kulturne dediščine v občini Medvode. Peter Košenina 6 Občina I Do obnove z javnimi sredstvi S spremenjenim pravilnikom o sofinanciranju kulturne dediščine bodo razširili krog upravičencev do javnih sredstev za obnovo objektov kulturne dediščine. Priprave sprememb pravilnika so se lotili na pobudo strokovne komisije, ki je letos vodila javni razpis za sofinanciranje obnove objektov kulturne dediščine. Tako bi razdelili preostanek sredstev, ki so jih letos predvideli za ta namen. Na razpis za sofinanciranje obnove so se namreč doslej lahko prijavili le lastniki in upravljavci tistih objektov, ki so bili razglašeni za spomenik lokalnega ali državnega pomena. Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti Tatjane Komac pa med temi upravičenci ni bilo veliko zanimanja za obnovo objektov. Po novem bodo tako do javnih sredstev upravičeni tudi lastniki in upravljavci objektov, ki so vpisani v register kulturne dediščine ali so v postopku vpisa, niso pa razglašeni za spomenik lokalnega pomena. Slednjih je sicer v med-voški občini 55. Ob tem je svetnica Jelena Aleksic poudarila, da se zaveda, da kulturna dediščina v njihovi občini propada in zato morajo reševati ta problem. Kljub temu pa jo je zanimalo, kakšna je razlika med objekti, ki so razglašeni za kulturne spomenike, in tistimi, ki so vpisani v register kulturne dediščine. Zaskrbelo jo je namreč, da za slednje veljajo manj strogi var- stveni režimi. Tatjana Komac je pojasnila, da tudi za te objekte velja določena stopnja zaščite, tako da je obnovo treba izpeljati pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Tudi te je smiselno ohranjati skozi tovrstne spodbude. Tako so recimo že obnovili kozolec, ki je edini v Medvodah vpisan v register, saj je smiselno, da vsaj enega ohranimo za zanamce.« Svetnik Stanko Okoliš, ki je tudi predsednik občinske komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa je poudaril, da se v zadnjih letih krepi zavest, da je treba skrbeti za kulturno dediščino. Tudi njihova komisija, je dodal, poskuša s svojo dejavnostjo popularizirati skrb za kulturno dediščino. »Pri tem so nam v pomoč obiski na terenu, ko se tudi neposredno seznanimo s problematiko.« Zelo se namreč trudijo, je pojasnil, da poskušajo rešiti čim več propadajočih spomenikov. »A problem je, ker se lastniki največkrat za spomenike ne zanimajo. V Goričanah stoji hiša, pri kateri nas je lastnik odgnal. Čakajo, da se hiša iz 18. stoletja poruši sama od sebe,« je razložil in dodal, da je težko vplivati na ljudi, da bi v tem začutili priložnost. Številni lastniki, je še dodal, pa sploh ne vedo, kam naj se obrnejo, Za kulturne spomenike lokalnega pomena nekateri skrbijo bolje, drugi slabše. če obnavljajo spomenike. Zato bodo določila iz novega pravilnika po njegovem lahko spodbuda, da se bodo prijavili na razpis. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Načrtujejo poslovno stanovanjski objekt Na pobudo družine Zajc so v Goričanah pripravili spremembe prostorsko ureditvenih pogojev (PUP), s čimer bijim omogočili gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Na tem mestu bi namreč radi zgradili prostore za skladiščenje izdelkov in tri stanovanja za lastne potrebe. Območje, ki ga obsegajo spremembe PUP, so po besedah Andreja Golčmana iz Razvojnega centra Radovljica, ki je pripravil dokumentacijo, razdelili na dva dela. Na enem delu so tako predvideli gradnjo omenjenih objektov, na drugem pa ohranjajo zelene površine. Pred začetkom gradnje bodo na severnem delu zemljišča, predvidenega za gradnjo, opravili arheološka sondiranja, saj bi bilo tu lahko arheološko najdišče. Predsednica odbora za urejanje prostora in ekologijo Marija Tomeje opozorila, da so člani odbora na svoji seji izpostavili tudi višino podtalnice in bližino železniške proge, ki bi bila lahko vzrok močnih tresljajev. Svetnik Nej c Smole pa je predlagal, da pred pripravo predloga odloka za mnenje povprašajo tudi svet krajevne skupnosti Vaše Goriča-ne. Osnutek odloka, v katerem so opredelili spremembe PUP, bo do 11. decembra v javni razgrnitvi, v sredo, 20. novembra, ob 16. uri pa bo mogoče pripombe in predloge na osnutek podati tudi na javni obravnavi v sejni sobi občine. Mateja Rant Namesto nagrad bi štipendije Na zadnji seji občinskega sveta se je razvila burna razprava v zvezi s spremembami pravilnika o nagradah študentom medvoške občine. Svetniki so na zadnji seji med drugim sprejeli spremembe pravilnika o nagradah študentom občine Medvode, ki letos znašajo od 249 evrov za opravljeni letnik dodiplomskega študija do 1300 evrov za doktorat znanosti. Ob tem so nekateri svetniki izrazili pomisleke glede nagrajevanja študentov, saj so mnogi bolj naklonjeni spodbujanju štipendiranja, ker bi tako študenti tudi po koncu študija ostali v občini. To je izpostavila tudi predsednica statutarno pravne komisije Zvonka Hočevar, ki je zato predlagala, da bi v prihodnje študente raje motivirali s štipendijami. Podobnega mnenja je bil svetnik Nejc Smole, ki je opozoril na izrazito povečanje sredstev za ta namen v zadnjih letih. Leta 2006 je bilo recimo za nagrajevanje študentov namenjenih 14 tisoč evrov, zdaj pa že 50 tisoč. »A proračun bo vse tanjši, zato bi morali biti ti stroški optimalni,« je poudaril in predlagal, da bi občina razmislila o tem, da bi stimulirali podjetja k podeljevanju štipendij, tako da bi del štipendije pokrila občina. Jelena Aleksic je predlagala ukrep, s katerim bi spodbujali določene vrste izobrazbe, te nagrade pa ne bi smele biti socialni korektiv, sicer bi morali višino nagrade določiti progresivno. Dragan Djukic je ob tem pripomnil, da ob sprejemanju pravilnika nihče ni govoril o socialnem korektivu. »Takrat ni bilo dovolj sredstev za štipendije, zato smo se odločili vsaj za nagrade za uspešen študij.« Jelena Aleksic mu je odgovorila, da so pravilnik sprejemali leta 2006, ko še nismo imeli 17-odstotne brezposelnosti med mladimi izobraženimi ljudmi, v katere je skupnost veliko vložila. Darinka Verov-šek je ob tem predlagala evalvacijo, kakšne študente so doslej nagradili, koliko od teh se je osamosvojilo in koliko jih je ostalo v medvoški občini. Tudi sama je naklonjena ideji o kadrovskih štipendijah, ki bi jih občina sofinancirala. »Tako bi mladi našli vizijo in prihodnost v naši skupnosti.« Vodja oddelka za družbene dejavnosti Tatjana Komac je zato spomnila, da so se podobne razprave na seji občinskega sveta odvijale že leta 2006. »Ker se nismo mogli dogovoriti glede štipendij, se je kot rešitev ponudilo nagrajevanje,« je pojasnila in dodala, da štipendijska shema, ki jo sofinancira država, že obstaja v okviru regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije in pokriva tudi njihovo občino. Mateja Rant 7 Občina Za milijon evrov nepovratnih sredstev Občinske svetnike so na zadnji seji seznanili s projekti, za katere so v preteklem in letošnjem letu pridobili nepovratna finančna sredstva. Razen za dom krajanov v Pirničah so zanje že zagotovili sredstva tudi v občinskem proračunu. Novembra so začeli menjati stavbno pohištvo na Knjižnici Medvode. Občini Medvode je po besedah vodje oddelka za investicije Katje Gomboši Telban v preteklih dveh letih uspelo pridobiti za več kot milijon evrov nepovratnih sredstev. S tem denarjem bodo sofinancirali enajst projektov, medtem ko s strani pristojnih ministrstev še čakajo na odločitev glede sofinanciranja projekta nadomestne gradnje vrtca v Pirničah in zamenjave oken na osnovni šoli Medvode. Kot je pojasnila Katja Gomboši Telban, so nekatere projekte že končali, v gradnji je vodovod Medvode-Gori-čane, začeli pa so tudi zamenjavo stavbnega pohištva na osnovni šoli Medvode in Knjižnici Medvode. Za projekt energetske sanacije šole v Pirničah pa ta čas izbirajo izvajalca. Svetnica Jelena Aleksic je pohvalila napredek občinske uprave, ki je po njenih besedah postala učinkovitejša pri kandidiranju za nepovratna sredstva. Kljub temu pa jo je zanimalo, ali ima občina za te projekte »kritje« tudi v občinskem proračunu ali bo zaradi kakšnega od projektov potreben rebalans, saj bo občina morala zagotoviti tudi lastna sredstva v višini od 32 pa do 60 odstotkov vrednosti naložb. Zanimalo jo je tudi, ali v kratkem načrtujejo tudi prijave na razpise, ki bi v občino prinesli nova delovna mesta ter izboljšave na področju družbene infrastrukture in varstva okolja. Katja Gomboši Telban je poja- snila, da so za večino projektov že zagotovili sredstva tudi v občinskem proračunu, razen za dokončanje Doma krajanov v Pirničah. Novo delovno mesto, je dodala, pa se skriva prav za omenjenim projektom, saj bo moral nekdo to stavbo potem vzdrževati. Ob tem je svetnica in predsednica krajevne skupnosti Pirniče Nada Prešeren opozorila, da se obnova doma v Pirničah vleče že nekaj let, zato je pozvala občino, naj razmisli o možnosti racionalizacije projekta, da bi to zgodbo končali. Projekt je sicer vreden 480 tisoč evrov, delež občine pa znaša dvesto tisoč evrov. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Ohranjajo spomin na padle partizane Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe (ZB NOB) Medvode se je s spominsko slovesnostjo ob spomeniku v Ločnici spomnilo 15 padlih partizanov, ki so življenje izgubili v hajki pred 69 leti. Tokrat je bila po dolgih letih slovesnost spet pri spomeniku namesto v kulturnem domu v Sori kot minula leta, saj je ZB NOB Medvode uspelo odkupiti zemljišče, na katerem stoji spomenik. »Leto 1944 je bilo že tako težko, saj so tega leta iz Medvod izselili 54 družin, kar je zelo razredčilo te kraje, ki so imeli takrat le okrog štiri tisoč prebivalcev,« je poudaril predsednik ZB NOB Vladimir Bertoncelj. Dodaten udarec pa je v tistih zimskih dneh okupator zadal še s hajko proti partizanom. Sneg, ki je zapadel, je razkril sledi skupin terencev na tem območju. V bojih z Nemci in domačimi izdajalci je v Polhograjcih življenje izgubilo petnajst partizanov. Z vsakoletno slovesnostjo se trudijo ohranjati spomin na te dogodke, saj je po besedah Vladimirja Bertonclja žalostno, da prehitro pozabljamo te težke trenutke iz naše zgodovine, s katerimi so postavili temelje tudi za našo samostojnost. Mateja Rant, foto: Primož Pičulin Iz pravilnika umaknili časovno omejitev Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli spremembe pravilnika o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. Občanom Medvod v naseljih, v katerih do leta 2017 kljub evropskim zahtevam ne bodo zgradili kanalizacije, so že pred enim letom omogočili sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. A do nepovratnih sredstev so bili doslej upravičeni le tisti, ki so čistilno napravo kupili po 1. januarju 2011. Na pobudo občanov, ki so že prej poskrbeli za ustrezno čiščenje z vgradnjo male čistilne naprave, so zato spremenili pravilnik v delu, ki določa časovno omejitev. Na predlog odbora za komunalne dejavnosti so časovno omejitev povsem umaknili iz pravilnika in tako lahko vlogo za sofinanciranje in dodelitev sredstev podajo vsi, ki so v preteklosti že vgradili male čistilne naprave. M. R. Vse o društvih na enem mestu Društvo Geoss v okviru projekta Stičišče nevladnih organizacij (NVO) osrednje Slovenije nudi brezplačno podporo društvom v Osrednjeslovenski regiji, torej tudi medvoškim. Svoje delovanje društvom predstavljajo tudi na terenu. Ekipa Stičišča bo društvom na voljo v sredo, 4. decembra, v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odgovarjali bodo na vprašanja, kot so kako do statusa društva v javnem interesu, kako urediti pridobitno dejavnost v društvu, kako lahko sami pravilno vodijo računovodstvo, kje še lahko pridobijo sredstva za svoje delovanje in podobno. M. R. Občina I Nova možnost pomoči starejšim V Društvu upokojencev Medvode razmišljajo, da bi se pridružili mreži MATIjA, ki združuje organizacije, ki se srečujejo pri pomoči in oskrbi starejših. Mrežo MATIjA sta upravnemu odboru Društva upokojencev (DU) Medvode predstavila Silva Pezdir in Iztok Polak iz škofj eloškega podj etj a CareDesign, ki so ga ustanovili z namenom, da vzpostavi mrežo aktivnosti, trženja, informacij in asistence z namenom zagotavljanja informacij, storitev in blaga za starejše in druge osebe, ki so dolgotrajno odvisne od tuje nege in pomoči. Prostovoljci društev upokojencev iz Medvod in Pirnič se že zdaj združujejo v skrbi za ljudi, ki so potrebni pomoči, in sicer v okviru projekta Starejši pomagajo starejšim, ki ga vodi Zveza društev upokojencev Slovenije, je pojasnila predsednica DU Medvode Marija Tome. V mreži MATIjA pa vidijo še nove možnosti pomoči starejšim. Kot pravi, se starejši namreč zavedajo, kako težko je mlade prositi za pomoč, da jim ne bi bili v breme. Mreža MATIjA, ki je začela delovati decembra lani, pa s klicem na brezplačno številko 080 10 10 ponuja informacije o ponudnikih različnih storitev, s katerimi se je mogoče osebno dogovoriti za pomoč. Ta čas je ponudnikov pomoči že prek dvesto. Starejše sicer najbolj pogosto zanima, kje lahko naročijo pomoč na domu ali pri urejanju okolice, registraciji vozila in podobno ... Zanima jih tudi, kje lahko oddajo vlogo za varstveni dodatek in iščejo informacije o čakalnih dobah pri zdravnikih, pravne nasvete, osebe za druženje in drugo. Ta čas se odvija tudi odmevna akcija Prostofer - prostovoljni šofer, ki povezuje voznike prostovoljce s starejšimi, ki potrebujejo prevoz. Mateja Rant OBČINA MEDVODE OBČINSKA UPRAVA Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode Občinska uprava Občine Medvode na podlagi Pravilnika o nagradah študentom Občine Medvode objavlja javni poziv k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom občine Medvode v letu 2013 1. Predmet poziva N agrade se podeljujejo študentom dodiplomskih študijskih programov prve stopnje (visokošolski strokovni in univerzitetni študij) ter podiplomskih študijskih programov druge (magistrski in enoviti magistrski študij) in tretje stopnje (doktorski študij), ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Občini Medvode. N agrade se podeljujejo tudi študentom prejšnjih dodiplomskih programov na najmanj visokošolskem študiju, dodiplomskim diplomantom in študentom, ki pridobijo strokovni naslov po programu za pridobitev specializacije ali znanstveni naslov po programu za pridobitev magisterija znanosti ali doktorata znanosti. 2. Pogoji za pridobitev nagrade: - v študijskem letu 2012/13 opravljen letnik dodiplomskega študija, pridobljena diploma ali pridobljen naslov po specialističnem, magistrskem ali doktorskem študiju; - študent, ki kandidira za nagrado za opravljen letnik, mora biti v študijskem letu 2012/13 prvič vpisan v letnik, za katerega uveljavlja pravico do nagrade, imeti mora opravljene vse obveznosti po programu (izpite, vaje, seminarske naloge) za ta letnik ter povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8; - študent dodiplomskega študija ob izpolnitvi vseh obveznosti za letnik in ob pridobitvi diplome ne sme dopolniti 30 let, študent podiplomskega študija pa ob pridobitvi naslova ne sme dopolniti 35 let. 3. Način in rok za prijavo Nlogo je treba vložiti na naslovu Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, v poslovnem času občine, do vključno 20. novembra 2013, oziroma mora biti najkasneje 20. novembra 2013 oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Nloga mora biti oddana v zapečatenem ovitku z oznako »Ne odpiraj - prijava na javni poziv-študentje!« Nloga je popolna, če ima priložene vse obvezne priloge in podatke, določene v dokumentaciji, ki je sestavni del tega poziva. N epopolne vloge, vloge, oddane po izteku roka in vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba, bodo s sklepom zavržene. Občinska uprava bo za dopolnitev vlog pozvala le tiste kandidate, pri katerih iz predloženih dokumentov ne bo mogoče ugotoviti upravičenosti do nagrade. Novost za študente, ki študirajo v tujini: Ntudentje na dodiplomskem študiju, ki se izobražujejo na izobraževalnih institucijah s sedežem zunaj Republike Slovenije in uveljavljajo pravico do nagrade za opravljen letnik, morajo vlogi priložiti dokazilo o akre-ditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa, ki ga pridobijo s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja, prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji. Študentje na podiplomskem študiju, ki so pridobili naslov na izobraževalnih institucijah s sedežem zunaj Republike Slovenije, morajo vlogi priložiti mnenje, ki ga v postopku vrednotenja izobraževanja na podlagi tuje listine o izobraževanju izda za to pristojni organ v Republiki Sloveniji. Š primeru, da študent mnenja pristojnega organa do vključno 20. novembra 2013 ne pridobi, se njegova vloga šteje kot popolna le, če priloži dokazilo pristojnega organa, da je do vključno 20. novembra 2013 oddal vlogo za vrednotenje izobraževanja. V roku 30 dni od izdaje mnenja pristojnega organa mora študent vlogo za dodelitev nagrade študentu dopolniti s kopijo izdanega mnenja. V kolikor študent mnenja občinski upravi ne predloži v 30 dneh od njegove izdaje, se njegova vloga za dodelitev nagrade zavrže. 4. Zahtevana dokumentacija Š brazec vloge lahko zainteresirani dobijo v razpisanem roku na spletnem mestu www.medvode.si ali v Oddelku za družbene dejavnosti Občine Medvode v času uradnih ur občine. 5. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet tega javnega poziva, je 50.000,00 evrov. 6. Višina posamezne nagrade v letu 2013 - za doktorat znanosti (raven 8/2) 1300,00 evrov; - za magisterij znanosti ali specializacijo po prejšnjih univerzitetnih programih (raven 8/1) 1001,00 evrov; - za magisterij stroke, specializacijo po prejšnjih visokošolskih in diplomo na prejšnjih univerzitetnih programih (raven 7) 743,00 evrov; - za magisterij stroke na enovitem magistrskem študiju (raven 7) 850,00 evrov; - za diplomo na visokošolskih in univerzitetnih programih (raven 6/2) 495,00 evrov; - za opravljen letnik dodiplomskega študija 249,00 evrov. Šrstni red dodeljevanja nagrad vse do porabe proračunskih sredstev je enak vrstnemu redu po alinejah te točke. 7. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o rešitvi vloge O bčina bo prijavitelje o svojih odločitvah obvestila najkasneje do 2. decembra 2013. 8. Kontaktni osebi: - Sonja Rifel; sonja.rifel@medvode.si; 01/361-95-43; - Gregor Rozman; gregor.rozman@medvode.si; 01/361-95-21. Številka: 110-14/2013-1 Datum: 30. oktober 2013 Vanja Debeljak, univ. dipl. prav., l. r., vodja občinske uprave 9 Občina I Veseli so bili pomoči učencev Računalniško opismenjevanje starejših v okviru projekta Simbioza se je v Medvodah letos odvijalo na treh lokacijah, med drugim tudi v osnovni šoli v Smledniku. Projekt Simbioza, katerega cilj je dvig računalniške pismenosti in zanimanja za učenje e-veščin med starejšimi, je letos že tretjič povezal Slovenijo. Pridružili so se mu tudi v Medvodah, kjer se je v svet računalništva poglobilo 34 udeležencev ob pomoči osmih prostovoljcev. Naj starej ši udeleženec j e dopolnil o semdeset let, najmlajši prostovoljec pa je bil star komaj 14 let. V Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik je 17 udeležencev popolnoma napolnilo računalniško učilnico. Z različnimi tematikami s področja osnov računalništva, svetovnega spleta in spletne komunikacije ter mobilne telefonije so se seznanjali s pomočjo petih učencev devetega razreda. Prvi dan so izvedeli, kaj sploh je računalnik in za kaj se uporablja, naučili so se tudi osnovnega urejanja besedil v programu Microsoft Word. Drugi od prostovoljcev so nam zaupali nekaj svojih vtisov z letošnjih delavnic. Marinka Šter, Smlednik: »Tukaj sem zato, ker imam tudi doma računalnik in bi rada izvedela kakšno novo stvar. Računalnik sem sicer uporabljala že v službi, a zgolj za potrebe računovodstva, rada pa bi spoznala tudi splet. Tako bom lahko kar prek spleta poiskala ponudbe, ko bomo prenavljali hišo.« Ivanka Jenko, Valburga: »Za udeležbo na delavnicah sem se odločila, ker imam doma nov računalnik in se želim naučiti računalniškega sistema Windows 8, saj tega doslej še nisem poznala. Zanimajo pa me tudi družabna omrežja.« Ani Božič, Hraše: »Računalnik me doslej ni zanimal, a me je vnukinja spodbudila, da sem prišla na delavnice. Čeprav sem se prvič srečala z računalnikom, mi kar gre in sem dobila veselje.« vsem za službene zadeve, zdaj pa bolj za lastne interese. Mogoče si bom odprl celo profil na Facebooku, ker me otroci spodbujajo k temu.« Rozi Malovrh, Dragočajna: »Premalo vem o računalništvu, poznam samo osnovne stvari. Uporabljam spletno banko, pa s sinom se pogovarjava prek skypa, ker je v tujini. Zdaj pa bi rada spoznala še druge stvari.« Matjaž Ovsenek, učitelj računalništva na OŠ Simona Jenka Smlednik: »Tudi starejši ugotavljajo, da morajo znati uporabljati računalnik, saj je v današnjem času vse odvisno od informacijsko komunikacijske tehnologije. Otroci se že rodijo z računalniško miško v roki. Čeprav so nekateri popolni začetniki, pa kljub temu lahko sledijo, saj jim naši učenci veliko pomagajo. Udeleženci so zelo zadovoljni.« dan so se seznanili s svetovnim spletom in za kaj vse ga je mogoče uporabljati v vsakdanjem življenju. Med drugim so spoznali brezplačne načine komunikacije prek spleta. Naslednji dan so se seznanili z elektronsko pošto in pošiljanjem elektronskih sporočil, v četrtek pa so jih »posvetili« v svet Facebooka. Zadnji dan delavnic so se naučili še podrobneje uporabljati mobilni telefon. Nekaj udeležencev ter učitelj računalništva na omenjeni šoli in eden Franc Sešek, Smlednik: »V službi sem uporabljal računalnik, zdaj pa sem že skoraj vse pozabil, pa še toliko novega je. Rad bi se naučil uporabljati elektronsko pošto in svetovni splet, da bom recimo lahko kakšen časopis prebral tudi na spletu. Verjetno pa se bom moral udeležiti še kakšnega tečaja, saj gre zame kar prehitro.« Jurij Šmelcer, Valburga: »Rad bi obnovil svoje znanje računalništva. Vedno pa izveš tudi kaj novega - prej sem računalnik uporabljal pred- Janez Hočevar, Valburga: »Zelo sem hvaležen, da so nam omogočili obiskovanje delavnic v šoli, saj nam otroci zelo pomagajo, da smo na tekočem, sicer bi se med razlago izgubili in potem od tega ne bi imeli nič. Tako pa imam občutek, da smo se zelo veliko naučili.« Katja Jenko, prostovoljka: »Zelo mi je všeč, da se starejši želijo naučiti uporabljati računalnik. Hitro se učijo in so nam zelo hvaležni za našo pomoč.« Mateja Rant 10 Občina I V koruzo skrili sladkorčke V Turističnem društvu Pirniče so konec oktobra znova obudili star običaj ličkanja koruze. »Jeseni so se včasih, ko še ni bilo strojev, vedno zbrali pri kakšnem od kmetov, da so ličkali koruzo. Tako so delo hitreje opravili, obenem pa je bil to tudi družaben dogodek, na katerem so kaj zapeli ter si izmenjali novice in vaške čenče,« je razložila predsednica Turističnega društva Pirniče Cvetka Židan Valjavec. Ti obi- čaji so danes že skoraj povsem zamrli, saj vse delo opravijo strojno. Zato so se pri turističnem društvu odločili, da bodo s prireditvijo Pod toplarjem obudili to staro navado. Včasih so koruzo, ki so jo tisti dan pobrali na njivi, z vozom pripeljali praviloma pod kakšen toplar, nato pa zvečer povabili tudi sosede, da so pomagali pri ličkanju. »Koruzo so stresli na kup, vanj pa skrili dobrote, kot so klobase, vino ali sladkorčki,« je pojasnila Cvetka Židan. Tokrat so se odločili razveseliti predvsem otroke, saj so se med koruzo skrivali v glavnem sladkorčki, a tudi za odrasle se je našla kakšna kava. Na prireditvi se je zbralo okrog šestdeset ljudi vseh generacij. »Upali smo sicer, da bo malo več otrok. Tako je bilo neki babici potem kar nerodno, ker je njeni vnukinji uspelo nabrati za cel žakelj sladkorčkov in jih je naslednji dan nesla še v vrtec, kjer so prek tega potem otrokom predstavili tudi običaj ličkanja,« je dejala Cvetka Židan Valjavec. Tako kot včasih so tudi na prireditvi pod toplarjem ob ličkanju peli ljudske pesmi in »opravljali«, kaj se dogaja v vasi. »Fantje iz Verja, ki so se za to priložnost poimenovali Pirniški fantje, pa so nam zaigrali tudi na harmoniko.« Koruzo so sproti obešali na letve kozolca, ko so delo opravili, pa so si tako kot včasih privoščili še malico, saj jim je domačin Matej v kotlu pripravil domač ričet. Čeprav danes večino koruze predelajo v silažo, pa tudi voz koruze, ki so jo uporabili za prikaz ličkanja, ne bo šel v nič, je poudarila Cvetka Židan Valjavec. Med drugim bo še nekaj časa krasila tri kozolce v Pirničah, potem pa jo bodo predelano v šrot uporabili za krmo kokoši v prosti reji. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič V Pirničah so prikazali, kako se je včasih ličkalo koruzo. Zaplesale so vse generacije V kulturnem domu v Sori so konec oktobra s plesom in petjem zaznamovali visok jubilej folklorne dejavnosti v kraju. V okviru Kulturno umetniškega društva (KUD) Oton Župančič Sora folklorno dejavnost gojijo že štirideset let. »Še vedno se spominjam tistega čarobnega vonja stare skrinje, iz katere sem potegnila staro koče-majko, ki se je ohranila do danes. V sebi sem začutila raziskovalni duh - kako so živeli nekdaj, kako so se oblačili, kako so se zabavali ob različnih priložnostih,« se dogodka, ki je vodil do ustanovitve otroške folklorne skupine, spominja začetnica te dejavnosti v Sori Marija Veber. Na začetku je plesalo šest parov, za katere je Marija Veber sestavila dva 15-minutna spleta plesov, ki jih je na harmoniki spremljal njen brat Metod Plešec. »Ti otroci so potem rasli in tako smo prišli do mladinske skupine, vodenje katere je prevzel Zvonko Gantar,« je pojasnila sedanja mentorica folklornih skupin v Sori Alenka Perme, ki se je odločila to funkcijo v prihodnje prepustiti svoji hčeri Urški Rožanc, ki ta čas vodi starejšo otroško skupino. Prvi folkloristi so danes že veterani, poleg dveh otroških skupin, v katerih skupaj pleše 26 otrok, pa imajo še mladinsko skupino, v kateri je osem do deset parov, in starejšo folklorno skupino, v kateri pleše enajst parov. S harmoniko jih spremlja Urban Perme. Tako se še naprej trudijo ohranjati ljudsko izročilo, zato so si omislili tudi oblačila in čevlje, kakršne so nosili v času, ko je v Sori služboval Fran Saleški Finžgar. »Poimenovali smo jih kar Finžgarj eve obleke. Z leti smo uspeli prenoviti celotno garderobo, od 'untarc' (spodnjih kril) do zavijač, čevljev in 'ošpetlov' (bluz),« je razložila Alenka Perme. Posebnojo veseli, da zadnj ih nekaj let zanimanj e za folklorno dej avnost spet raste, in to tudi med fanti. »Pri mladinski skupini je celo več fantov kot deklet.« Tudi medvoškega župana Stanislava Žagarja veseli, da v časih, ko je moderno le tisto, kar prihaja od »zunaj«, iz globalnega sveta, mladina v Sori zavestno goji in ohranja slovensko izročilo. »Dokler bomo gojili in ohranjali našo kulturo, ni bojazni za našo prihodnost,« je prepričan. V Sori so s petjem in plesom zaznamovali štiridesetletnico folklorne dejavnosti, ki jo goji KUD Oton Župančič Sora. Pomen tega je, da negujemo ljudsko izročilo, folklorno dejavnost, glasbo, oblačilno dediščino in še marsikaj drugega, je poudaril tudi predsednik Občinske kulturne zveze Medvode Nejc Smole. Kar je danes folklorna dejavnost, je bilo namreč po njegovih besedah še pred dobrim stoletjem način življenja, in kar se je našim starim staršem zdelo samoumevno, je današnji mladini nepoznano in oddaljeno. Z veseljem pa opaža, da želja po spoznavanju kulture in načina življenja prednikov spet postaja vse bolj zanimiva tudi za mlade. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič 11 I Ljudje in dogodki Stari zemljevidi očarljivo elegantni Priznani pravni strokovnjak dr. Jernej Sekolec je tudi navdušen zbiralec starih zemljevidov. Nekaj primerkov iz njegove zbirke bo mogoče občudovati na razstavi v medvoški knjižnici v decembru. Dr. Jernej Sekolec z zemljevidom, natisnjenim okrog leta 1780, na katerem so vsa zemljepisna imena prvič zapisana v slovenščini. Od kod izvira ta vaša zbirateljska strast? »Pred več kot štirimi desetletji, še med študijem, sem bil na obisku pri nekem pravniku v Amsterdamu in na steni njegovega stanovanja videl vrsto zemljevidov nizozemskih pokrajin iz 16. in 17. stoletja. Njihova lepota in množica zgodovinskih podrobnosti na njih so me prevzele. Nisem si predstavlj al, da so lahko starine te vrste na ta način del vsakdanjega sodobnega življenja. Gostitelj mi je kot odgovor na moje navdušenja pojasnil, da utegnem pri antikvarju nekaj sto metrov stran od njegovega stanovanja najti podobne zemljevide habsburških dežel Kranjske, Štajerske in Koroške. Res sem jih našel, a je bila njihova cena takrat zame še previsoka. Želja, da bi imel take zemljevide, pa je ostala.« Kdaj ste dobili prvi zemljevid in zemljevid česa je bil to? »Leta kasneje, ko sem službeno precej potoval po svetu, sem si, če je le bilo mogoče, prihranil nekaj ur za obiske antikvarjev in počasi začel kupovati antikvarne zemljevide in druge tiske. Moj prvi stari zemljevid istrskega polotoka in Kranjske iz konca 17. stoletja, ki je bil vezan v knjigi, sem pridobil v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje sem svoje iskanje razširil na kataloge evropskih in ameriških dražbenih hiš in zbirkaje počasi ras-tla. Nekaj zemljevidov sem kupil tudi v ljubljanskem Trubarjevem antikvariatu, kjer sem bil deležen tudi koristnih nasvetov.« Kaj vam osebno pomenijo stari zemljevidi? »Stari zemljevidi mi omogočajo, da si laže predstavljam zgodovino državnih tvorb, ki jih danes ni več, a so bile vezni člen do sodobnih držav in pokrajin. Stari zemljevidi so najboljši spremljevalci zgodovinskega branja in razmišljanja. Če so izvirni, je občutek toliko prijetnejši. Sodobni zemljevidi, prirejeni za ilustracijo zgodovinskih razprav, so koristni, a ne morejo v celoti nadomestiti izvirnikov. Mislim, da je veliko resnice v reku, da je zgodovina brez zemljevidov slepa; zato se čudim, da mnogi zgodovinarji ne spremljajo svojih razprav z reprodukcijami starih zemljevidov ali pa tega načina razlaganja zgodovine ne uporabljajo dovolj spretno. Poleg tega so stari zemljevidi očarljivo elegantni in zanimivi tudi za tiste, ki jih zgodovinske podrobnosti manj zanimajo.« Koliko starih zemljevidov obsega vaša zbirka in po kakšnem ključu jih zbirate? »Starih zemljevidov imam okrog sto, k temu je treba dodati nekaj sto, morda tristo, štiristo tiskanih starih vedut naših krajev. Med njimi so najbolj zanimive Valvasorjeve podobe gradov in mest na Kranjskem, Koroškem in delih Primorske ter primerljive podobe drugih avtorjev za Štajersko in Prekmurje. Nekateri od teh starih tiskov so stari več kot petsto let, med najmlajšimi pa so na primer zemljevidi na svili, ki so jih uporabljali piloti v 2. svetovni vojni. Največ jih imam iz 17. in 18. stoletja. Poleg tega so v moji zbirki tudi pomembne knjige avtorjev, ki izvirajo iz naših krajev ali pa so tukaj delovali. Tudi zemljevidi nekaterih drugih predelov se najdejo v moji zbirki. Zdi se mi, da ni lepšega spomina na bivanje v neki tuji zanimivi državi ali mestu kot je star zemljevid od tam.« Kateri zemljevid iz vaše zbirke vam je najbolj dragocen? »To je, kot če bi vprašali očeta, kateri otrok mu je najljubši. Vsak zemljevid ima svojo zgodbo in zgodovina nekaterih je še posebno zanimiva. A če bi že moral izbirati, mi je posebno pri srcu Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel, ki je bil takoj po objavi sredi 19. stoletja prepovedan. Ta zemljevid je zelo redek, a je njegova podoba po mnogih reprodukcijah Slovencem dobro znana. Poleg tega mi nad pisalno mizo na Dunaju visita dva lepa zemljevida v bakrorezni tehniki iz konca 18. stoletja, ki sta pomembna zato, ker so na njih imena krajev prvič v zgodovini 12 zapisana v slovenščini, in ne več v latinščini ali nemščini, kot je bilo do tedaj in še nekaj časa po tem običajno. Zemljevida sta zelo redka in širši slovenski javnosti začuda skorajda neznana. Njun avtor je B. Hacquet, znanstvenik francoskega rodu, ki je dolga leta živel pri nas.« S čim bi si še želeli dopolniti vašo zbirko? »Zbirko bi si rad dopolnil z veličastnim bakroreznim zemljevidom Kranjske iz sredine 18. stoletja, ki ga je izdelal duhovnik in kartograf Janez Dizma Florjančič, ki je umrl leta 1757; zemljevid tvori 12 listov, ki sestavljeni merijo skoraj dva metra v širino in dolžino. Na antikvarnem tržišču se zelo redko pojavi in je tudi zelo drag. V svoji zbirki imam le enega od teh 12 listov in ta bo razstavljen v medvoški knjižnici.« Kje in na kakšen način hranite zemljevide iz vaše zbirke? Je mogoče v denarju ovrednotiti vrednost te zbirke? »Zemljevide hranim v mapah muzejske kakovosti v prostoru, ki ni ne presuh ne pre-vlažen - prava je približno petdesetodstotna relativna vlažnost. Nekaj jih v varnih brezki-slinskih okvirjih visi v moji pisarni na Dunaju. Zemljevide je seveda mogoče ovrednotiti po nakupnih cenah, vendar imajo te vrednosti omejen pomen, predvsem zato, ker sem precej teh zemljevidov kupil pred leti, ko so bile cene nižje kot danes, in zato, ker zemljevidi niso naprodaj. Zemljevidi praviloma izvirajo iz atlasov, ki so bili tiskani v velikih tiskarskih središčih. Kasneje so antikvarji atlase razvezali in zemljevide prodajali posamič. Zato so danes kompletni atlasi zelo redki in tudi izjemno dragi. Eden od načinov določanja vrednosti zemljevidov temelji na cenikih antikvarjev in statistikah o doseženih cenah na dražbah starih tiskov. Nisem še poskušal določiti cene zbirke, ker nimam ne časa ne potrebe zakaj takega.« Kako to, da ste se jih odločili razstaviti ravno v medvoški knjižnici in katere zemljevide boste izbrali za razstavo? »Ko sem v Sloveniji, kar na žalost ni pogosto, bivam v občini Medvode. Do tega lepega področja pred pragom Ljubljane, ki je ohranilo še nekaj prijetne podeželske podobe, čutim posebno naklonjenost. Zato sem bil vesel povabila direktorice medvoške knjižnice (Jane Krašovec, op. a.), da v tej knjižnici, ki se mi po svoji legi in arhitekturi zdi ena najlepših v Sloveniji, razstavimo nekaj zanimivih in lepih primerkov. Z Dunaja sem prinesel nekaj ducatov zemljevidov in direktorica je po razgovoru z gospo Stanko Golob, poznavalko slovenske stare kartografije iz ljubljanskega Trubarjevega antikvariata, izbrala tiste, za katere meni, da bodo za javnost najbolj zanimivi. Med njimi sta na primer že omenjena prva zemljevida z zemljepisnimi imeni v slovenščini, pa lepo ohranjen zemljevid iz leta 1522, ki je zanimiv bolj po starosti kot po vsebini, in več kot dvesto let star ročno barvan zemljevid, na katerem so označene vasi v okolici Medvod, kot so Žlebe, Golo Brdo, Preska, Pirniče ... Na mnogih zemljevidih izstopa nesorazmerno velika in podrobna podoba Cerkniškega jezera; razlog je v tem, da je bila dežela Kranjska od nekdaj znana po vsem svetu zaradi težko razložljivega rednega presihanja tega jezera.« Mateja Rant I Ljudje in dogodki Navdušili »izbrane« poslušalce Ansambel ustnih harmonik, ki od marca deluje v glasbeni sekciji KUD JaReM, je nastopil na sedmem svetovnem festivalu ustne harmonike v nemškem Trossingnu. Za udeležbo na festivalu so se po besedah umetniškega vodje glasbenega sestava ustnih harmonik Sorarmonica.si Vladimirja Hrovata odločili na povabilo samega predsednika FIH (Fédéra-tionlnternationale de l'Harmonica). Nastopili so v razširjeni sestavi, ob spremljavi kitarista in godalnega kvarteta ljubljanskih študentk. Ob prihodu jim je pripadla čast, da so s svojim 20-minutnim sporedom prvi nastopili na Odprtem odru v preddverju odlične koncertne dvorane. V prihodnjih dveh dneh so tekmovali v dveh kategorijah. »Prav lepo smo se odrezali z našima sicer 'samosvojima' točkama med večino drugače usmerjene glasbe, ki so jo izvajali domala sami azijski in tehnično večinoma izjemno 'nadrilani' ansambli, ki so tudi odnašali nagrade,« je pojasnil Hrovat. Njihov ansambel se je domov vrnil z dvema certifikatoma z oceno »excellent« oziroma v prevodu odlično, zelo zadovoljni pa so bili tudi s samostojnim celovečernim koncertom v Nemškem muzeju harmonik. »Z izbranim sporedom, kije obsegal od klasike do umetniških obdelav lažjih zvrsti, smo navdušili sicer manjši, a bolj 'izbrani' krog poslušalstva.« Ob tem pa so si vzeli čas tudi za ogled tovarne Hohner, ki je največji svetovni proizvajalec harmonik, in Muzeja harmonik s številnimi zanimivimi eksponati. Mateja Rant, foto: arhiv glasbene sekcije KUD JaReM Želijo se približati krajanom Stanovanjska skupina Društva Novi Paradoks, ki deluje na Svetju, bo 11. decembra pripravila dan odprtih vrat, v okviru katerega bodo predstavili svoje delo in stanovalce stanovanjske hiše v Medvodah. »Društvo Novi Paradoks je nevladna neprofitna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja. Osnovni namen in cilj društva je organizacija storitev, ki ljudem s težavami v duševnem zdravju omogočajo podporo za samostojno življenje v lokalni skupnosti,« je pojasnila predsednica društva Slavica Smrtnik. To uresničujejo prek različnih programov, eden med njimi je tudi program stanovanjskih skupin, s katerim so prisotni tudi v Medvodah. Stanovanjske skupine, je razložila Slavica Smrtnik, so namenjene polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, ki še niso sposobne samostojnega življenja. Stanovanjske skupine jim zato omogočajo strukturirano okolje, kjer skozi program socialne rehabilitacije pridobijo možnost za samostojno življenje. »Aktivnosti so vezane na resocializacijo, delovno rehabilitacijo in aktivno vključevanje invalidnih oseb v življenje in delo lokalnih skupnosti.« Stanovanjsko enoto v Medvodah vodi Maja Marolt, ki skupaj s še dvema zaposlenima v hiši ustvarja prijetno vzdušje. Njihovo delo in stanovalce stanovanjske skupine bo mogoče pobliže spoznati na dnevu odprtih vrat v sredo, 11. decembra, od 10. do 17. ure. Mateja Rant 13 I Ljudje in dogodki- V vlogo kure se je čisto vživela Zdenki Gačnik so sosedje ob Abrahamu pripravili prijetno presenečenje, ki so ga navezali na njeno vabilo, na katerem je bila tudi njena fotografija z majhnimi piščanci. Sosedje so Zdenko Gačnik (sedi na tleh) prijetno presenetili. V vlogo »kure« se je zelo vživela. Na praznovanje 50. rojstnega dne Zdenke Gačnik iz Smlednika so se sosedje pripravljali kar štirinajst dni, saj so med drugim postavili mlaj s konjem, ker ima konje zelo rada. Tisto popoldne, ko je sledilo presenečenje zanjo, pa so jo najprej odpeljali s kočijo, da so lahko v miru pripravili šotor za pogostitev in ogrado za kokoši, v katero so jo potem zvabile sosede in jo preoblekle v »kuro«. Na vabilu je namreč natisnila svojo fotografijo, na kateri krmi piščance, zraven pa je pripisala: »Majhna sem bila, piške sem pasla ...« A tokrat jih ni krmila ona, ampak se je sama prelevila v piščanca oziroma kuro. Zdenka se je z vožnje s kočijo vrnila nadvse dobre volje in je navdušeno sodelovala pri tem, kar so ji pripravili. Trud sosed, da bi jo preoblekle v kuro, je hudomušno komentirala z besedami, da je »luštno« bit kura, ker te potem vsi okrog »pedenajo«. »Sicer je bila preobleka bolj za piščančka, ampak obnašala sem se pa kot prava kura,« se ni mogla nehati smejati. »Lepo je imeti take sosede,« je še pristavila. Zelo so se zabavali tudi sosedje, ki so se zbrali v zelo velikem številu, da bi ji za rojstni dan zaželeli vse najboljše. To pa ni bilo prvič, da so koga tako presenetili, je pojasnila Lidija Ločniškar. Doslej so na ta način praznovali že pet Abrahamov v ulici, ki ji pravijo Titova. Zakaj Titova, paje pojasnil Jože Slatnar. »Sam nisem imel izpita in so me zato ponoči vedno drugi vozili domov, pa so se sosedje hecali, da me pripeljejo kot Tita. Tej ulici pa so rekli tudi 'ta bogata', saj smo tu vedno imeli 'fešte', ker je toliko glasbenikov okrog.« Glasbenika sta tudi Zdenkin mož Andrej ter sinova Sašo in Jani. »S takimi dogodki v Smledniku dokazujemo, da se znamo povezati in sodelovati. Obenem pa na ta način ohranjamo tradicijo in kulturno dediščino teh krajev,« je razložila Darja Šinko. Vsakič izberejo kakšno temo, ki je povezana s človekom, ki praznuje. »Jaz sem medicinska sestra in sem morala poskrbeti za 12 bolnikov, ki so bili hudo dehidrirani,« se je zasmejala Lidija Ločniškar. Verjetno ni težko uganiti, s čim je uspela pogasiti njihovo žejo. Ob osebnem jubileju Darje Slatnar so se vsi preoblekli v dojenčke, saj je najmlajša babica v ulici, mož Zoran pa je navdušen navtik, zato so ga pričakale morske deklice. Abrahama je že dočakal tudi Zdenkin mož Andrej, in ker so se takrat ravno priselili, še ni imel urejenega dohoda do hiše, zato ga je moral za nalogo tlakovati. »In še danes je ostalo tako,« se je še posmejala Lidija Ločniškar. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Jesensko obarvana tržnica Popravek V članku z naslovom Navdušile z Madagaskarjem smo pomotoma napačno zapisali ime ene od plesalk. Pravilno je Eva, in ne Živa Zupan. Za napako se opravičujemo. INSTALACIJE OGREVALNIH NAPRAV ZUPANC Zupanc Matjaž s.p. Zg. Pirniče 45 b, 1215 Medvode tel.: 01/3621379, fax: 01/3621425 GSM: 041/646487 e-pošta: instalacije.zupanc@siol.net OGREVANJE, SOLARNA TEHNiKA, TOPLOTNE ČRPALKE Na tradicionalni jesenski turistični tržnici v središču Medvod se je letos predstavilo osem turističnih društev, ki delujejo na območju občine. »Obiskovalce so seznanili s prireditvami in z dogodki, ki jih organizirajo, obenem pa so na stojnicah ponudili tudi raznovrstne sezonske pridelke,« je pojasnila vodja turistično informacijskega centra Andreja Gaber. Turističnim društvom so se na 12 stojnicah pridružili še lokalni pridelovalci, ki so ponujalijesenske pridelke, od buč in jabolk do mošta in zeliščnega čaja. Svojo priložnost za predstavitev so dobili še mojstri domače in umetne obrti, ki so razstavili ročno izdelan nakit, čipke ter lesene in polstene izdelke. M. R. 14 I Ljudje in dogodki Svoje delo predstavili krajanom V oktobru, mesecu požarne varnosti, so tako kot v mnogih drugih gasilskih društvih po Sloveniji tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Sora svoja vrata odprli obiskovalcem. »Želimo se srečati s krajani iz našega požarnega okoliša in jim približati delo našega društva,« je namen dneva odprtih vrat strnil predsednik PGD Sora Primož Šušteršič. Cilj je, da krajani z njimi preživijo prijetno dopoldne, pri čemer jim vsako leto pripravijo kaj novega. Letos so v goste povabili prijateljsko gasilsko društvo iz Škofje Loke, ki je predstavilo vozilo, opremljeno za tehnično reševanje, kar je bilo zanimivo tudi za člane društva. Pripravili so tudi prikaz uporabe avtomatskega defibrilatorja, ki je nameščen na njihovem gasilskem domu. PGD Sora po besedah Šušteršiča šteje 125 članov, od tega jih je 50 do 70 operativnih, 45 članov pa je gasilske mladine. Desetina mladink se je ob dnevu odrtih vrat še posebej predstavila z vajo, s katero nastopajo na tekmovanjih. Člani PGD Sora so sicer letos sodelovali pri sedmih intervencijah, a na srečo ni bilo nobenega večjega požara, je pojasnil Šušteršič. Zaradi suše pa so imeli precej dela z dovažanj em pitne vode na Topol in Katarino, kamor so avgusta in septembra na dan zvozili po 50 kubičnih metrov vode. Del njihove dejavnosti predstavljajo tudi izobraževanja in redna usposabljanja, na katerih dopolnjujejo svoje znanje. »Sodelujemo tudi z vrtcem in šolo, saj je preventiva osnova vsega. Marsikatero nezgodo lahko preprečimo, če ljudi že v naprej opozorimo na nevarnost.« Kot del te preventive so v okviru dneva odprtih vrat tudi letos omogočili še strokovni pregled gasilskih aparatov, ki jih imajo ljudje doma za gašenje začetnih požarov. »Prva leta, ko smo to organizirali, so ljudje imeli še veliko starih, neuporabnih aparatov, za katere so kljub temu mislili, da jih še lahko uporabljajo. Zdaj so glede tega precej bolj osveščeni, karje pomembno, saj to zanje predstavlja prvo pomoč ob izbruhu požara,« je razložil Šušteršič. Mateja Rant Za popestritev so letos pripravili prikaz vozila, opremljenega za tehnično reševanje, ki so ga pripeljali člani PGD Škofja Loka. Gasilci veterani na potepu Komisija za delo starejših gasilcev pri Gasilski zvezi Medvode je v sodelovanju z vodstvom gasilske zveze organizirala 13. srečanje starejših gasilcev iz Medvod. Tokrat so se odpravili na obisk k postojnskim gasilcem, ki so jim predstavili gasilski dom in tehnično opremo, ki jo ima na voljo njihovo društvo, je razložil Jožef Šiler. V Pivki so si nato ogledali še park vojaške zgodovine in potem pot nadaljevali proti Pre-djamskemu gradu in Cerkniškemu jezeru. »Bili smo kar malo presenečeni, saj je jezero zaradi pomanjkanja padavin skoraj v celoti poniknilo,« je poj asnil Šiler in dodal, da so se po celodnevnem potepanju pozno popoldne ustavili še v Uncu, kjer so ob dobrem poznem kosilu prijetno razpoloženi še malo posedeli in poklepetali. »Zadovoljni in polni vtisov smo se v večernih urah vrnili domov in se odločili, da se prihodnj e leto spet odpravimo na potep,« je končal Šiler. M. R. Občani lahko računajo nanje Prostovoljno gasilsko društvo Preska Medvode je osrednja enota v občini Medvode. V oktobru so pripravili dan odprtih vrat. »PGD Preska Medvode ima gasilsko enoto 3. kategorije, kar pomeni, da ima vsaj 32 usposobljenih in opremljenih gasilcev za posredovanja, na katera izvozimo v približno petih minutah,« so pojasnili v poveljstvu društva in dodali, da na leto opravijo okrog štirideset posredovanj. »Upamo, da občani vedo, da v najtežjih trenutkih lahko računajo na našo pomoč,« so dodali. V okviru dneva odprtih vrat so omogočili nakup in servis gasilnih aparatov, prikazali različne vrste gašenja in predstavili opremo, ki so jo letos sami kupili. Pripravljenost na različne vrste posredovanj, pojasnjujejo, zahteva vedno novejšo opremo, zato jo morajo stalno dokupovati. Letos so kupili dva nova vitla za vozili GVC24/50 in GVGP-1 ter čelade in naprtnj a-če za gašenje travniških in gozdnih požarov. Za vozilo GVGP-1 so uredili vzmetenje z zračnimi blazinami in zamenjali gume z novimi, terenskimi. Na občini so prevzeli še dve suhi obleki za reševanje iz vode, dokupiti pa bo potrebno še nekaj dodatne opreme za k oblekama, so našteli. Med bolj zanimiva in tudi tehnično bolj zahtevna posredovanja, v katerih so sodelovali letos, sodi reševanje ob avtomobilski nesreči sredi oktobra, ko je voznik zapeljal v Savo na cesti Zbilje-Smlednik. Na kraju dogodka so bili skupaj z gasilci iz Gasilske Brigade Ljubljana. Voznika so na srečo uspeli pravočasno rešiti in je bil le lažje poškodovan, več preglavic pa jim je povzročilo reševanje vozila. Tok vode je bil namreč tako močan, da je vozilo odneslo po reki navzdol. S skupnimi močmijimje z vrvmi na koncu avto le uspelo potegniti na breg. Mateja Rant 15 I Kultura- Slike o kulturni dediščini V dvorani Kulturnega doma v Sori so razstavili slike letošnjega Ex-tempora, najboljše likovne ustvarjalce pa so tudi nagradili. Že tradicionalni Ex-tempore v organizaciji KUD Oton Župančič Sora je letos potekal že devetnajstič, na njem pa je sodelovalo 32 likovnih ustvarjalcev. Tematski okvir, poimenovan Ohranimo našo kulturno dediščino, je udeležencem še vedno dopuščal obilo ustvarjalne svobode, tako v likovno-formalnem in tehničnem, kakor tudi v motivnem smislu. Vsak izmed avtorjev je namreč lahko znotraj danih tematskih iztočnic našel lasten motiv, ki ga je izrazil na svoj, sebi lasten način in tako skozi lastno likovno inspiracijo izkazal čutenje naše kulturne dediščine. Nekatera dela, ki so še bolj izstopala od ostalih, so tudi nagradili. Tako je prvo nagrado prejel Peter Gaber za akril na platnu Stara klekljarica. »Gre za premišljeno in odlično likovno delo, za katero je značilna klasična figuralika, ki s prefinjenimi linijskimi vzorci strukturira slikovno polje, obenem pa ohranja veliko komunikativnosti do gledalca. Še večji izziv avtorju predstavljata žlahtna barvna paleta in igra svetlobe, skozi kateri oživlja sam motiv in mu hkrati daje neko skrivnostnost,« je Gabrovo delo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je poglobljeno predstavila tudi vse ostale nagrajence ter se obenem zahvalila tudi vodji likovne sekcije Barbari Bališ Markovič ter predsedniku KUD Francu Plešcu. Kulturni večer je obogatil nastop Moškega pevskega zbora pod vodstvom Klemena Jerinca. Samo Lesjak Ex-tempore Sora 2013: likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (na sredini) ter nagrajenca Marija Strnad ter Peter Gaber / Foto: Samo Lesjak Prihaja film o Jakobu Aljažu KUD JaReM je v sodelovanju z JZ MC Medvode 8. novembra priredilo filmsko projekcijo ter likovno-fotografsko razstavo Poklon Jakobu Aljažu. duhovnik. Danes bi lahko rekli prvi slovenski pomladnik,« ob ustvarjanju prvega filma o Aljažu na Slovenskem pravi režiser Janez Meglič in dodaja: »Ob prebiranju njegovih spominov v Aljaževem zborniku, po različnih dostopnih arhivih in pripovedovanju pranečakinje Ivanke Petač in pranečaka Vinka Božiča, pisatelja Ivana Sivca, župnika v Tržiču Romana Starca in dolgoletnega župnika Franca Urbanije, dobrega poznavalca Aljaža ter skrbnika njegove zapuščine na Dovjem, smo ustvarjalci filma ugotovili: če bi želeli zabeležiti njegovo pestro življenje, ki je bilo neverjetno plodno na vseh področjih, bi lahko posneli dva celovečerna filma.« Po projekciji so se gledalci preselili v Galerijo Jedro, na odprtje likovne in fotografske razstave. Pred odprtjem je direktor Zavoda za kulturo in mladino Urban Eržen pozdravil vse prisotne, nato pa je predsednik KUD JaReM Roman Veras poudaril uspešno sodelovanje med kulturnimi društvi ter na kratko predstavil razstavljena likovna dela. Na prireditvi sta bila prisotna že omenjena Franc Urbanija ter Vinko Božič, v kulturnem programu pa so pesnica Agata Trojar in trio glasbene sekcije Sorarmonica popestrili večer. Samo Lesjak, foto: arhiv KUD JaReM Režiser filma Janez Meglič v družbi Franca Urbanije, bivšega župnika na Dovjem, ki ima velike zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine Jakoba Aljaža. V dvorani medvoškega Kulturnega doma so si obiskovalci ogledali filmski triptih. Dokumentarni film Ex tempore 2013 je bil posnet letos v Zbiljah na bienalnem srečanju likovnikov KUD Zbilje in KUD JaReM. Kamera je beležila ustvarjanje, pa tudi besede likovnikov o svojem delu. Film se konča z razstavo na Zbiljski Dobravi. Sledil je igrani film Sanje, posnet na Smledniškem gradu, po predlogi Simona Jenka, z odlično igralko Moniko Jekler. Pesmi Agate Trojar so bile iztočnica za film Poezija med vodami, ki išče trenutke vodnih kapljic, ki se spletajo z glasbo in sliko. Filmska-foto sekcija KUD JAReM bo s tem filmom sodelovala na Srečanju filmskih in video ustvarjalcev osrednje Slovenije 2013 v organizaciji JSKD, in sicer 3. decembra v Galeriji Jedro v Medvodah. Ob koncu so gledalci videli napovednik dokumentarnega filma o Jakobu Aljažu - fragmenti. V filmskem zapisu so se ustvarjalci osredotočili na pričevanja nekaterih poznavalcev Jakoba Aljaža, čigar življenjska pot je bila polna doživetij. »Bil je najvišji posestnik v Sloveniji, glasbenik, narodni buditelj, rodoljub, velik ljubitelj planin in Ta veseli dan kulture z Alenko Rebula V Kulturnem domu Medvode bodo 3. decembra pripravili Ta veseli dan kulture, v okviru katerega bo pesnica, pisateljica in strokovnjakinja na področju psihologije Alenka Rebula pripravila predavanje z naslovom Ljubezen moja brez miru te išče (za naslov si je izposodila verz Ljubke Šorli). »Predavanje bo kratko potovanje skozi spremembe, ki jih od nas pričakuje ljubezen v dvoje, ko nas obišče. Če želimo, da traja in nas osrečuje, pričakuje od nas najzahtevnejšo predanost, sebi in drugemu,« je vsebino predavanja strnila Jana Krašovec, direktorica Knjižnice Medvode, ki dogodek organizira v sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo in mladino Medvode. Predavanje bo z glasbeno spremljavo popestrila skupina Poetrio iz Izole. M. R. 16 ■Oglasi I Gostilna Brunarica Ločnica Trnovec 26 a, 1215 Medvode Telefon: 386(0)5 971 58 12,386(0)5 971 58 13 E-pošta: brunarica.locnica@evj-kabel.net ^ jt JP1 Nudimo vam izbor pristnih domačih jedi, prijetno okolje in prijazno postrežbo. Sodelujemo samo s preverjenimi slovenskimi in lokalnimi dobavitelji živil. Odprto ob sobotah in nedeljah, za zaključene družbe tudi med tednom. Rezervacije so zaželene. Primerno za zaključene družbe, obletnice, praznovanja ... Vabljeni! Salon Prevc Kranj Dorfarje 17, Žabnica, tel.: (04) 502 19 00 e-pošta: info@prevc.si Alples studio Ljubljana BTC BTC hala 10, tel.: (01) 541 18 20 e-pošta: alples.studio@prevc.si www.prevc.si A Pohištvo dom Kmalu novi modeli in barve kuhinj Alples dnevna soba Prizma vgradne omare Alplux INDIVIDUALNO SVETOVANJE • IZMERA NA DOMU • IZDELAVA PO MERI 17 Mladi Spisi so zelo kratki ... V Osnovni šoli Preska se devet učencev vsako sredo po pouku uči kitajskega jezika. Letos si ga lahko izberejo le kot zunajšolsko dejavnost, že prihodnje leto pa naj bi ga vključili med izbirne predmete. V preški šoli stopajo v korak s časom, saj so učencem omogočili tudi učenje kitajščine. »Ta jezik mi je všeč ravno zato, ker je tako neznan. Če me kdo razjezi, mu potem svoje povem kar v kitajščini,« je navdušeno hitel pripovedovati šestošolec Aljaž Rezar. Skupaj z njim se vsako sredo po pouku kitajščine uči devet učencev, ki jim tančice skrivnostnosti s tega jezika pomaga odstirati sinologinja Adriana Koza-mernik Jukic. Verjame, da prav kitajščina predstavlja našo prihodnost. »Včasih je bila prav tako tuja angleščina, pa nam je danes znanje tega jezika samoumevno.« Njihova šola, je prepričana, gre zato v korak s časom. Da je za nas to popolnoma neznan jezik, ne moti niti njenega sina Roka, učenca petega razreda, ki se prav tako že uči kitajščine. »Ravno zato se mi zdi zabavno,« je poudaril. Kot zanimiv jezik je kitajščino označil sedmošolec Anže Jarc. »Lažje se ga je učiti, ker ni spreganja in sklanjanja,« je pojasnil in hudomušno dodal: »Pa fino je, ker so spisi zelo kratki, ena pismenka za eno besedo.« Učenka tretjega razreda Neža Rezar se je za učenje kitajščine odločila, ker je bila sita »čudnih besed«, s katerimi jo je dražil brat Aljaž. Kot je dejala, rada piše pismen-ke, le tista za besedo zob in črko u ji delata malo več težav. S pisanjem pismenk, je dejala Adriana Kozamernik Jukic, so začeli že prvo uro, prav tako z njihovo izgovarjavo, obenem pa spoznavajo še latinični zapis pismenk, imenovan pinjin. »Pisati se lahko naučimo le z natančnim kopiranjem, pri čemer je zelo pomemben vrstni red potez.« Pozorni morajo biti še na ton besed, saj ima vsaka pismenka štiri različne tone in s tem štiri različne pomene, je še dodala. Ob tem je učence pohvalila, da znajo tone zelo dobro izgovarjati. »Imajo namreč drugačen način učenja kot odrasli. So kot gobe, vse vsrkajo.« Pri učenju jim namreč nihče ne more pomagati. »Tukaj je tako, da v bistvu potem oni učijo starše,« se posmeje. Ob učenju jezika Adriana Koza-mernik Jukic učencem razkriva tudi skrivnosti kitajske kulture. »Kaj je najpomembnejše, ko pridete na Kitajsko,« je po pozdravu, ki se glasi ni hao, učence nagovori- la minulo sredo. Nikomur od učencev ni prišlo na pamet, da bi bila to lahko uporaba lesenih paličic, ki na Kitajskem nadomeščajo jedilni pribor. »Kako bomo šli na Kitajsko, če ne znamo jesti,« se jim je v odgovor široko nasmehnila in iz torbe potegnila lesene paličice. Pokazala jim je tudi, kako se jih uporablja. Čeprav je bilo pri njej videti nadvse preprosto, pa so se učenci pri prelaganju drobnih makaronov iz ene sklede v drugo pošteni namučili. Mateja Rant Učenci in učitelji zamenjali vloge V Tednu otroka so se učenci v Osnovni šoli Pirniče v okviru projekta Jaz - preizkusili v vlogi učiteljev. »Učenci naše šole so v Tednu otroka lahko na lastni koži izkusili, kako je videti svet za katedrom,« je pojasnil član novinarskega krožka na omenjeni šola Gregor Čukajne. Učenci so se na zamenjavo vlog z učitelji odzvali zelo navdušeno, tako da bi lahko ta dan pouk v vseh razredih podaljšali vsaj za nekaj ur, je še dodal. V prvem razredu so pod vodstvom novih učiteljic Lučke in Nastje risali, v drugem razredu so pod taktirko Neže in Brine igrali Tarzana ali se zabavali ob nogometu z učiteljem Žanom. V vlogo učiteljice se je vživela še Ela, kij e otrokom predstavila violino in nanjo tudi zaigrala. Bolj strogi sta bili učiteljici Blerina in Anastacija v tretjem razredu, saj sta skupaj z učenci utrjevali matematiko. Podobno je bilo tudi v vseh drugih razredih, kjer so za kateder namesto učiteljev stopili učenci. Medtem ko so se nekateri pri tem zelo zabavali in ugotavljali, da jim je poklic učitelja pisan na kožo, so drugi priznali, daje to še kako zahteven poklic. Podobno je ugotavljala Hana, ki je ta dan zamenjala ravnateljico Martino Kutnar. Čeprav se je v njeni vlogi počutila odlično, pa se je obenem zavedla, kako zahtevno in odgovorno delo je to. »Petek v Tednu otroka je bil na Osnovni šoli Pirniče torej zelo pester. Učenci smo učiteljem malce olajšali delo, obenem pa spoznali, da je njihovo delo zahtevno in naporno,« je dejal Gregor Čukajne in ob tem poudaril, da jih bodo učenci prav zaradi tega v prihodnje bolj spoštovali in cenili njihov trud. Mateja Rant ■ učitelj lahko 18 Mladi V šoli zorijo pesniški talenti V okviru letošnjih Jenkovih dni so v Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik gostili pesnika Ivana Dobnika. Za obisk pesnika Ivana Dobnika so se dogovorili v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev (DSP). Uvodoma je Ivan Dobnik učencem šestega razreda predstavil Simona Jenka in pomen Jenkove nagrade, ki jo podeljuje DSP. Zatem je sledila predstavitev njegove poezije ter uredniškega in prevajalskega dela, najtesneje povezanega s poezijo. Predstavil je svoji pesniški zbirki Rapsodija v mrzli zimi in Zapisi z drevesnih lističev, iz katere je tudi prebral nekaj pesmi. Učenci pa so tudi sami napisali nekaj pesmi in jih z navdušenjem prebrali pred vsem razredom. Med njimi sta bili tudi Eva Zupan in Manca Hribar, ki sta nam zaupali, da si v šoli, če jima je dolgčas, pogosto izmislita kakšen naslov, v povezavi s katerim potem napišeta vsaka svojo pesem. »Nama je to zabava,« sta zatrdili. Eva je pred pesnikom Ivanom Dobnikom prebrala pesem, ki govori o Čebelici Maji, Manca pa je s svojo pesmijo pričarala zračno ribo napihljivko, ki se napihuje in lepe, puhaste oblake izdihuje. Jaka Dolinar je svojo pesem posvetil kar svojemu razredu. Tako kot Manca in Eva tudi on pesmi pogosto piše skupaj s sošolko Piko Živo Čebašek. »Eden drugemu prebereva svoje pesmi in jih nato kombinirava.« Pika je priznala, da ji to pomeni še dodatni izziv, saj je tako še težje iskati rime. Tako kot Manca, Eva in Jaka tudi ona nima težav s tem, da bi pesem prebrala pred razredom. »Ker vemo, da jih noben drug ne piše tako dobro,« je samozavestno poudarila. S svojimi pesmimi, je še dodala, želita z Jakom ljudi predvsem nasmejati. Na učence je ponosna tudi učiteljica slovenščine Petra Paternoster. »Ob obisku Ivana Dobnika so zelo lepo sodelovali. Tudi Ivan Dobnik se je Mladi pesniški talenti iz Osnovne šole Simona Jenka Smlednik. lepo odzval na njihove pesmi in jih zelo pohvalil.« Obiskje bil po njenem koristen tudi zato, da so učenci spoznali, da Simon Jenko, po katerem se imenuje njihova šola, ni le nekaj abstraktnega. »Tako so videli, da se tudi pesniki znajo približati mladim, in niso le oddaljene podobe, ki ždijo v neki podstrešni sobici,« je dodala Petra Paternoster. Mateja Rant Pobalinkov veseli dan v Medvodah Letos ustanovljeno društvo Pobalinko je za otroke v Medvodah prvič pripravilo prireditev, ki so jo poimenovali Pobalin-kov veseli dan. Otroci so se pred športno dvorano v Medvodah lahko zabavali v družbi Mojce in Kaličopka ter plesalcev plesne šole Urška Medvode. Sodelovali pa so lahko še pri številnih ustvarjalnih dejavnostih in bili tudi dobrodelni. »Povezali smo se namreč z Valom 202, ki je predstavil družino, za katero smo pod okriljem Botrstva zbirali hrano, izdelke in igrače za otroke, osebno higieno in podobno,« je pojasnila organizatorica dogodka Klara Božek. Namesto vstopnine je moral vsak otrok s seboj prinesti plastične zama-ške, ki so jih podarili Vrtcu Medvode. Glede na odziv staršev in otrok razmišljajo, da bi omenjena prireditev postala tradicionalna. »Ker pa smo bili pred športno dvorano kar malce preveč skriti, razmišljamo, da bi prihodnje leto dogajanje preselili ob Zbiljsko jezero,« je še razmišljala Klara Božek. Mateja Rant B | K8 Otroci so se zabavali v družbi Mojce in Kaličopka. Gm □ □LinRR GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s'^ gradbena mehanizacija, izkopi in prevozi, izvedba gozdnih vlak, kanalizacij, dvorišč, vodovodov, drenaž, ponikovalnic Rok Dolinar s. p. Studenčice 32 1215 Medvode tel: 031 428 715 19 L .■ T Utrinki z preteklih dogodkov Hard & Heavy večer - Mist 01.11.13 KcveMueÄy KLUB JEDRO Team Building -Ekipa Zavoda ¡CM Medvode 18.09.13 - 20.09.13 Je&eiuko počitniško var&tvo -Peka Muhfinov 28.10.13 ' 30.10.13 Dario Corteie -Je&emka divja hrana 16.10.13 MUtfy% (7. fi. 2fffj hran PrtoAßfiäm nVD-» M*9C (M UHf Ti*» fff. H. Z£>5 - «oatn UfM ■'. üm zzni- ih'i iou mu 1Ali, J9L11-KB-ttE Dnu* üfcTW-»V« □ W-2W Hht*S 5uAr 13 h 2013 ■ Bäi-PMi SocrtrJ 1 - hvVtak :: fi® TOP Om« fW) .OiAäl Kv EMxr Par. Pub M.bmd Aü, 15. fl. am ooih h m>UMM - H Aratm KHJ ssai nnra iil Lfttn TrAijtr 36. ff iTM-M OnmHC«*V- «MK - Hfl -OT ■ SuA, 27. fi. ns^Hmi-miK Ml KD icöTjl^DMoTOj* cHD'BH Top CunaifcmÖJ» dh-t! -I Tqi Dm tan iht> IHD SS» nmUUtallD CSU 28 ff, ČiMii U iT. 2tf3 .TH5-KD DtMlCmto-BWir «ovKuvtäim-■WHIUB Delovanje Zavoda KM Medvode omogočajo: Občina Medvode, Minidtratvo za znanost, izobraževanje in Šport - Urad za mladino, MOVTT - NA Mladina, /SKD. Medijski sponzorju Gorenjski glas, TV Medvode I Zanimivosti Ana med zmagovalnimi štirimi Na začetku se jih je prijavilo dvesto, po številnih opravljenih nalogah in različnih izločanjih pa smo dobili zmagovalne štiri resničnostnega šova TOP 4 s Tjašo Kokalj, ki smo ga spremljali na Kanalu A. Med njimi je bila tudi 23-letna Ana Plešec iz Medvod. Ana Plešec Preboj med najboljših šestje pravzaprav uspel dvema Gorenjkama, 29-letni Eriki Nešovic iz Mengša in 23-letni Ani Plešec iz Medvod, prav Ana pa se je v zadnjem dejanju šova uspela uvrstiti med zmagovalne štiri. Zanjo in za ostale tri najboljše se je zgodba tako šele začela. Sicer so dekleta dobila kar nekaj nagrad, vendar jih v nadaljevanju čaka kar natrpan urnik. Ana je s študijem turizma ravno v zaključni fazi. Zagovor diplomske naloge je pred vrati in se že zelo veseli, da bo lahko zaprla še eno poglavje za seboj. »V tem letu sem doživela in naredila že toliko, da se sprašuj em, le kam tako hitim? (smeh)« Doživela je izkušnjo, ki jo je opisala kot 'neprecenljivo', pa tudi skozi samo oddajo je osebnostno zelo napredovala in to je zanjo največji uspeh. Da pa se je prijavila v šov, pa je pravzaprav 'kriva' njena sestra, ki ji je rekla, da je to točno zanjo. » Ko sem kasneje to omenila fantu, se je tudi njemu zdela odlična poslovna priložnost in me je podprl pri sami prijavi. Vendar sem morala sama priti do tistega pravega trenutka, ko sem začutila, da je to idealna priložnost zame. Od takrat naprej pa sem verjela v zmago (smeh).« Na avdiciji se je ob vseh snemalcih in kamerah najprej hotela kar obrniti in oditi domov. »Vendar sem sama sebe prepričevala, da bo vse v redu in naj se samo sprostim.« Potem je bilo iz oddaje v oddajo lažje in na prisotnost kamere je počasi pozabila. »Seveda, bilo je naporno, snemanja so potekala skozi cel dan, v največji vročini, stresu ..., vendar ob tako močni želji in zagnanosti je to na koncu čisto nepomembno.« Na koncu ji je uspel preboj med najboljše štiri in človek ne more, da ne bi opazil vizualnih podob kot tudi različnosti izbrank, ki jih že lahko vidimo v reklamnem videospotu. Celo vsaka ima svojo barvo las. Kakšno vlogo je torej pri vsem skupaj odigrala lepota oziroma simpatičnost punc? »Bile smo samo ob pravem času na pravem mestu, zagotovo pa tudi delodajalca pritegne tista pozitivna energija, ki jo izžarevaš . Pogum, veselje in nasmeh na obrazu. Toje tisto, kar dela ljudi simpatične, in to je tisto, kar verjetno tudi iščejo pri ljudeh, ki delajo v prodaji in pri delu z ljudmi.« Šov se je zaključil, Ana pa smeje pove, da celotno sliko še sestavlja. Vse skupaj je bila dobra šola za življenje. »Bili so lepi in bili so težki trenutki, ko se že sam pri sebi vprašaš, kaj ti je tega treba. Vendar je tako okus zmage še slajši, saj veš, da si se za nekaj boril in zmago prigaral s svojim lastnim trudom in pogumom. Ponosna sem nase in hvaležna za takšno priložnost in vse nagrade, ki sem jih prejela. To je lahko samo dobra popotnica za vnaprej.« Kam pa jo bo vodila pot v prihodnje? »Užiti želim te čudovite trenutke, ki so mi dani, in izkoristiti vsak dan posebej, da se bom naučila nekaj novega in bom vsak dan boljša oseba. Vse ostalo pride zraven, ko bo čas za to. Misel je energija.« Alenka Brun Kako dobro poznamo našo deželo? Ujeti smo v neizprosno minevanje časa, v menjavanje letnih časov, kar se najlepše odraža, če se napotimo v naravo, ki prav zdaj izgublja svojo jesensko barvitost. Enim ni prav veliko do tega pohajkovanja in mnogo raje posedajo in kramljajo po bifejčkih ob Sori, drugi izkoristijo vsako minuto, da zbežijo iz norišnice, kot pravijo hrupni dolini. Jesensko barvanje listja drevesnih krošenj, dokler ne odpade kot povsem posušeno, nastaja zato, ker drevesa v tem času iz listja potegnejo sokove v korenine in se tako pripravijo na zimo. Kje sem se tokrat potepal, da sem napravil ta zanimiv posnetek? Odgovore pošljite do konca novembra na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V oktobrski številki sem vas spraševal, kateri mamci krasi dom cvetlično razkošje na fotografiji ali vsaj v kateri vasi sem napravil ta posnetek? Na fotografiji je dom Zorice Bartol v vasi Sora. Tokrat smo prejeli zgolj en pravilen odgovor, tako da nagrado prejme Helena Dermota iz Sore. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke OKREPČEVALNICA VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni Vsako soboto od 14. ure dalje SUPER GOLAŽ (po super ceni). Vabljeni! ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE Tel. 040/22 19 45 21 Vrt■ Vitezova zvezda popestri zimske dni Noben drug cvet sobne rastline ne more poživiti zimskih dni s toliko barve kot vitezova zvezda ali amarilis. Vendar pa moramo, če želimo pozimi uživati v njegovi lepoti, že sedaj posaditi čebulice. Danes je na voljo kopica različnih kultivar-jev amarilisa. Le-ti se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki, barvi, polnjenosti cvetov. Vzgoja amarilisa je zelo preprosta. Za to, da ga pripravimo k cvetenju, mu moramo zagotoviti le nekaj osnovnih zahtev. Če še nimamo čebulice, jih sedaj še lahko kupimo v vrtnem centru. Čebulico nato posadimo v lonček, ki naj bo približno dva centimetra večji od njenega premera. Posadimo jo v zračen in dobro odceden substrat, tako da gleda iz zemlje polovica čebulice. Tako posajeno čebulico je najbolje postaviti v temen prostor. Zalivamo jo le toliko, da ohranimo vlažen substrat. Ko začne po nekaj tednih poganjati cvetno steblo, lonček prestavimo na svetlo mesto. Sedaj je potrebno čebulico bolj pogosto zalivati, zaželeno je tudi občasno dodaj anj e gnoj ila. Amarilis zacveti približno 6 do 8 tednov po sajenju. Če želimo, da rastlina cveti dlje, jo v času cvetenja postavimo v hladnejši prostor. Za nekaj dni ji podaljšamo cvetenje tudi z odstranitvijo prašnikov. Če želimo čebulico ohraniti za prihodnje leto, ji po cvetenju odstranimo cvetno steblo. Liste, ki jih amarilis običajno požene po cvetenju, pa pustimo. Rastlino redno dognojujemo in zalivamo. Poleti jo lahko prenesemo tudi na vrt. Proti kon- cu poletja rastlino prenehamo zalivati. Ko se listi posušijo, jih odstranimo in čebulico pospravimo na suho ter temno mesto. Tako jo pustimo miro- vati vsaj nekaj tednov, nato pa jo zopet posadimo in pričnemo zalivati, ter tako vzpodbudimo ponovno cvetenje. Rok Kogovšek ETTJSKA ZADRUGA MEDVODE I prodajalne: MEDVODE, Cesta ob Sori 11 T: 01/3613-300 vodice, Kamniška cesta 8 T: 01/8324-011 vižmarje, Tacenska cesta 67 T: 01/5124-666 DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43 T: 01/5471-684, G: 041/321-543 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. SmS m *r> » L 41 Domači pridelki: • kisla repa, kislo zelje, zelnica • pakirani suhomesnati izdelki • mlečni izdelki, pridelani brez silaže • bučno olje, ričkovo olje, kis 22 -Nasvet Sladkor - da ali ne? Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa O sladkorju se govori marsikaj, a najprej moramo razčistiti, kaj sploh sladkor je. Vse več se besedo sladkor uporablja v širšem smislu. V tem primeru mislimo na monosaharide (gluko -za, fruktoza, manoza, galaktoza) in disaharide, ki so sestavljeni iz dveh enot monosaharidov (saharoza, laktoza, maltoza) ali celo na polisa-haride. Sladkorji imajo sladek okus in se topijo v vodi. V koncentraciji nad 60 odstotkov imajo učinek konzervansa in industrija jih s pridom uporablja. Če živilo vsebuje manj maščob, je verjetno dodanih precej več sladkorjev. V nekateri primerih pa besedo sladkor uporabljamo v ožjem smislu, torej kuhinjski slad- kor. Takrat mislimo na saharozo, ki je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi sladkor (lahko tudi rjavi sladkor) je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa. Dober nadomestek za kuhinjski sladkorje med, ki vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralnih snovi in encimov. V zadnjem času je vse bolj popularna tudi stevija. To je rastlina, ki jo posušimo in zmeljemo v prah, ki je 100-krat slajši od namiznega sladkorja in ne vsebuje kalorij. Boljši nadomestki sladkorja so še javorjev in agavin sirup ter melasa. Nekateri priporočajo še sadni sladkor ali fruktozo, a sam vam ga odsvetujem. Že zaradi vse večje uporabe v neštetih oblikah pri najrazličnejših živilih, ki jih dnevno uživate. »Sladkor je strup!« trdijo nekateri. Zanimiva trditev, ki v nekaterih primerih res drži, vendar je na splošno močno zgrešena. Če pogledamo na začetek in še enkrat preberemo definicijo sladkorja v širšem smislu, bomo hitro ugotovili, da sladkor ne more biti slab za naše zdravje. Sadje in zelenjava sta pravzaprav iz sladkorja! Vsebujeta pa še vitamine, minerale, antiok-sidante in vlaknine, ki močno pripomorejo k zdravemu živilu. Verjetno ste takoj pomislili še na definicijo sladkorja v ožjem smislu, torej na kuhinjski ali namizni sladkor (v nadaljevanju samo še sladkor). Škodljivost teh sladkorjev pa je vse večkrat dokazana tudi v znanstvenih študijah. V ta kontekst bi dodal še predelana in očiščena živila, kot so bela moka, očiščeni riž, »navadne« testenine, bel kruh ipd. Sladkor spodbuja vnetne procese, deluje negativno na črevesno floro, uničuje mlečnokislinske bakterije in zmanjša absorpcijo nekaterih vitaminov. Če zaužijemo 100 g sladkorja, nam pade imunski sistem, ker začnejo levkociti delati z zmanjšano močjo. Ob dalj časa trajajočem vnašanju sladkorja lahko razvijemo inzulinsko rezistenco in metabolni sindrom ter posledično jemo vse več in smo vse bolj lačni. Tudi rakave celice se veselijo sladkorja, saj je ta za njih odlična hrana. Robert Lustig, Laura Schmidt in Claire Brandis z medicinske univerze v Kaliforniji so prepričani, da je prav sladkor glavni krivec za bolezni srca in ožilja, rakava obolenja in sladkorno bolezen. Človek v svoji prehrani ne potrebuje sladkorjev. Za svoje potrebe po energiji jih lahko sam sintetizira (proizvede). Nekateri gredo tako daleč, da iz prehrane umikajo celo vse ogljikove hidrate (ketonska dieta) ali pa iz prehrane umikajo vsa predelana živila in živila, ki naj bi jih ustvaril človek (paleo dieta). Profesor ddr. Marjan Simčič iz Biotehniške fakultete bi o vsem tem rekel nekako takole: res je, da sladkor ni prav zdrav, a pomembno je ravnovesje in to je tisto, kar zares šteje. Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa Najbolj jih je zanimala prodaja Heliosa Obrat tovarne barv, lakov in umetnih smol Helios v Preski si je ob dnevu odprtih vrat v oktobru ogledalo okrog osemdeset obiskovalcev. »Vsako leto eno soboto v oktobru odpremo vrata naših tovarn v Preski in na Količevem in tako vsem zainteresiranim omogočimo, da spoznajo podjetje in našo proizvodnjo ter na morebitna vprašanja dobijo odgovore iz prve roke,« je razložila pomočnica direktorice službe za marketing v Heliosu Polona Stare. V Medvodah se je letos povabilu odzvalo okrog osemdeset krajanov, ki so jih v treh skupinah popeljali na voden ogled tovarne. Obiskovalci so jim tokrat največ vprašanj zastavili v zvezi s prodajo Skupine Helios, ob tej priložnosti pa so se v tovarni obiskovalcem tudi osebno opravičili za neljub dogodek, ki se je zgodil dan prej. V Medvodah in okolici so namreč 11. oktobra zaznali neprijeten vonj iz nj iho vega obrata. Ko t j e poj asnil direktor Helio sa Marko Vresk, je bila to posledica demontaže starih zbiralnikov. »Vonj res ni bil ni prijeten, a ni dražilno vplival na kožo ali oči,« je poudaril in dodal, da so čiščenje zbiralnikov sicer izvedli nadvse skrbno in strokovno. »Čiščenje zbiralnikov pred razrezom je opravilo podjetje Kemis, razrez in odvoz pa podjetje Surovina. V času razreza cistern pa je žal začel padati dež, ki je izpiral notranjo površino cistern. Voda je odtekla v kanalizacijo in v delu Medvod, Šentvida in Šiške povzročila smrad.« Količina izpranih snovije bila izredno majhna, je ob tem poudaril Vresk, in sicer po njihovih ocenah največ 0,25 grama na tisoč litrov vode. »Razlog za smrad so bili reakcijski produkti, ki jih naš voh izredno hitro zazna.« Ob tem pa nas je bralka iz Preske opozorila, da se smrad iz tega obrata pogosto širi tudi ob kakšnih drugih priložnostih. Zato Vresk prebivalcem svetuje, naj se neprijetnim vonjavam poskušajo izogniti. »Če smrad prihaja od zunaj, naj zaprejo okna, če pa prihaja iz kanalizacij- Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo praškastih premazov. skega sistema, svetujemo prezračevanje.« Obenem se prebivalcem, ki so 11. oktobra zaradi izpiranja notranj e površine cistern v kanalizacijo zaznali smrad, še enkrat opravičujejo. Glede skrbi, da bi bilo to lahko škodljivo za zdravje, pa je Vresk pojasnil, da lahko prebivalci kakovost zraka v Medvodah dnevno spremljajo prek spletne strani http:// medvode.s-okolje.si. »Lahko pa se obrnejo tudi neposredno na vodjo ekologije v podjetju Helios,« je še dodal Vresk. Mateja Rant 23 ■ Šport in rekreacija I Ana Marija bronasta na B turnirju Zadnji vikend v oktobru je badminton klub Medvode organiziral prvi B turnir v tej sezoni. Mladinske in kadetske kategorije so pokazale, da nam za slovenski badminton ni treba pretirano skrbeti. Nastopilo je lepo število domačih igralcev. Domači klub so zastopali: Ana Marija Šetina, Nika Polanič, Petra Polanc, Kaja Okršlar, Miha Ivanič, Simon Skok, Matic Ivančič, Matic Turinek, Milko Pečanič in Miha Ivančič. Pri fantih je tokrat največ dosegel Matic Ivančič, ki se je prebil vse do polfinala, kjer je izgubil dvoboj za tretjo stopničko zmagovalnega odra. V četrtfinale sta se uvrstila še Pečanič in Ivanič, ki pa žal nista bila uspešna. Za prvega je bil premočan Novak iz Bita, Ivanič pa je izgubil že dobljeno tekmo proti kasnejšemu finalistu Mikliču. Pri dekletih se je izkazala Petra Polanc, ki je izkoristila dober žreb, se suvereno postavila proti starejšim, močnejšim in izkušenejšim igralkam in se prebila vse do polfinala. Enako je uspelo tudi Ani Mariji, ki pa v polfinalu ni bila kos kasnejši zmagovalki Cizljevi iz Mirne. Dekleti sta se nato med seboj pomerili za tretje mesto, kjer paje Ana Marija pokazala, daje še nekaj stopničk pred Petro, in tako Medvodam priigrala edino medaljo na tem turnirju. Miroslav Cvjetičanin Naj mladi plavalec je Peter John Stevens Oktobra je Plavalna zveza Slovenije na prireditvi v Moravskih Toplicah razglasila najboljše plavalce in plavalke v minuli sezoni. Tako je naj plavalka v kadetski starostni kategoriji postala Neža Koci-jan, naj trener pa njen trener Aleš Poljak. Naj plavalec v tej kategoriji je postal Grega Popovič, za katerega skrbi trener Blaž Medvešek. V mladinski plavalni kategoriji je naziv najboljše plavalke osvojila Nastja Govejšek s trenerjem Juretom Primožičem, naj plavalec med mladinci pa je postal Peter John Stevens s trenerjem Luko Berdajsom. Peter John Stevens iz Spodnjih Pirnič, sicer pa član kranjskega Triglava, si je laskavi naslov zaslužil z dvema res odličnima rezultatoma, saj je poleti na evropskem mladinskem prvenstvu v Poznanu osvojil srebrno medaljo, na svetovnem prvenstvu v Dubaju pa je v disciplini 50 metrov prsno nato postavil rekord svetovnih mladinskih prvenstev ter osvojil zlato odličje in naslov svetovnega prvaka. V absolutni kategoriji je naziv najboljše slovenske plavalke osvojila Anja Klinar s trenerjem Mihom Potočnikom, naziv najboljšega plavalca pa si je zaslužil Damir Dugonjič s trenerjem Matijem Medveškom. Vilma Stanovnik Ana Marija Šetina (desno) na tretji stopnički / Foto: BK Medvode Peter John Stevens / Foto: Gorazd Kavčič íflurije v SKI SERVIS Zbiljska c. B ■ 041 6B6 53B ■ www.murijev-skiseivis.si Spet prihaja zima in mi smo tu za vas! Od ponedeljka do petka 15:00 - 19:00, sobote po dogovoru. 3=2 Jaka Ivančič z dvema medaljama iz Poreča V oktobru so se Medvodčani odpravili v hrvaško Istro in se udeležili mednarodnega mladinskega turnirja v badmintonu v Poreču. Tokrat je največ dosegel Jaka Ivančič, ki se je domov vrnil z dvema medaljama. Jaka je bil tretji v igri posameznikov in prvi v igri dvojic s partnerjem Anejem Cizljem iz Mirne. Jaka je tokrat pokazal atraktivno igro in še enkrat dokazal, da se razvija v odličnega tekmovalca. Zelo lepo igro so pokazali tudi ostali igralci, ki so se trudili in borili z vsemi svojimi močmi, vendar pa je za viden rezultat vseeno malo zmanjkalo. Še najbližje medalji je bila Petra, ki se je uvrstila v četrtfinale v igri dvojic in »mik-sov«. Žal pa je potem s svojima partnerjema imela kar nekaj smole v žrebu, saj je v obeh disciplinah naletela na prve nosilce in tako je medalja spolzela iz rok. Velika smola pa se je pripetila Nejcu Polaniču, ki je v svoji zadnji tekmi posamezno nerodno stopil in otečen gleženj je bil potreben kontrole v bolnišnici. Na tekmovanju Croatia Junior International, torej tekmovanju elitne kategorije, pa so nastopili naslednji igralci: Ana Marija Šeti-na, Nika Polanič, Martin Cerkovnik, Miha Ivanič in Simon Skok. Največ sta dosegla Ana Marija in Martin, saj sta bila oba udeleženca sobotnih četrtfinalnih obračunov. Ana Marija pri posameznicah, Martin pa v navezi z Urbanom Hermanom, v igri dvojic. Miroslav Cvjetičanin 24 Avto Pomagajte izbrati avto leta Lansko leto Golf, letos pa? Na seznamu kandidatov za slovenski avto leta 2014 so vsi tisti, ki so prišli na slovenski trg letos in jih bodo do 15. decembra 2013 prodali in registrirali vsaj 50 primerkov. Tako se glasi prvo pravilo glasovanja, v katerem lahko sodeluje vsak ljubitelj avtomobilov. Dnevniki Delo, Dnevnik, Večer ter revija Motorevija, radio Val 202 in spletni portal Siol.net so tisti mediji, kjer lahko sami glasujete za vam najljubši avto, ki je na naše ceste zapeljal v letošnjem letu, ter se hkrati potegujete za izvrstne nagrade. Lansko leto je bila prva nagrada avto Škoda Rapid! Katerega lepotca bo letos dobil najsrečnejši glasovalec, pa naj ostane še skrivnost. Slovenski avto leta za leto 2013 je postal Golf, na drugem mestu je parkiral Ford B -Max in na tretjem Renault Clio. Letošnjih kandidatovje 23 in prepričani smo, da boste našli svo -jega favorita. Izbirali boste lahko med: Chevrolet Trax, Citroën C4 Picasso, Citroën C-Elysse, Dacia Dokker, Dacia Sandero, Ford Kuga, Kia Carens, Mazda3, Maz-da6, Mercedes CLA, Mitsubishi Outlander, Nissan Note, Opel Adam, Peugeot 2008, Peugeot 308, Renault Captur, Seat Leon, Seat Toledo, Subaru Forester, Suzuki SX4 S-Cross, Škoda Octavia, Toyota Auris, Toyota RAV-4. Že imate svojega favorita? Iz prispelih glasov bo vsako uredništvo ugotovilo vrstni red avtomobilov iz glasovanja bralcev in obiskovalcev in nato prvim petim avtomobilom dodelilo točke: prvemu šest, drugemu štiri, tretjemu tri, četrtemu dve in petemu eno. Zbir seštevkov iz sedmih medijev, ki sodelujejo v glasovanju za slovenski avto leta 2014, bo torej dal pet finalistov. Avtomobi-listični novinarji iz vseh sedmih sodelujočih medijev bodo v finalu avtomobile ocenili po enakem točkovnem sistemu. Točke bodo sešteli in dobili bomo slovenski avto leta 2014. Miroslav Cvjetičanin Meka dvokolesnikov se imenuje EICMA Milanski velesalon motornih koles in koles je razkazal vse novosti, ki jih bomo lahko zaužili v prihajajočem letu. EICMA ostaja največja tovrstna prireditev, a je bilo prvič moč opaziti, da je gospodarska kriza prehitela »glamur«. Poudarek letošnjega šova je bil srednji razred motornih koles, v katerem je svojega predstavnika imel tudi sloviti Harley Davidson. Obiskovalcem so se izpolnila pričakovanja. Zanimive so bile serijske novosti uveljavljenih proizvajalcev. Sicer pa je bil delovni namen sejma predstaviti modele, ki se »prodajajo« in niso zgolj igračke za najbogatejše ali najbolj izbirčne. Honda seveda vodi v tej ponudbi, sledijo ji nekateri italijanski proizvajalci, ki dajejo poudarek skuter maniji, ki še vedno traja. BMW je tu pokazal R1200RT, Ducati ima novi pošasti monster 1200 in 1200 S. Vespa Primavera je cedila sline ženski populaciji obiskovalk. Harley je predstavil ulično verzijo »vstopnega« modela street 500 in 750, ki pa ostajata družini na pogled popolnoma zvesta. Honda kaže šest novosti, strupeno CBR1000RR, za neukrotljive CB650F in CBR650F, križarko CTX1300 ter uporabno CTX700. H Kawa-sakiju se zgrinjajo občudovalci Z1000 in spregledajo skuter J300. Suzuki ima zdaj V-strom 1000 ABS ter dva majhna skuterja bur-gman. Triumph je amerikaniziral bonneville T100. Yamaha je pokazala dvovaljni motocikel MT-07. In še in še ... bi lahko naštevali, kaj vse je novega. Miroslav Cvjetičanin Lanskoletni zmagovalec AVTOLICARSTVO LAKTOM d.o.o. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 laktom.doo@gmail.com NOVA SODOBNA DELAVNICA guio urnim* AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19 c, 1215 Medvode Tel.: 01/3611 279, GSM: 041 56 83 53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net, www.avtojamnik.si Priprava vozil za zimo Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil prodaja in odkup rabljenih vozil vozila z garancijo prepisi vozil zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com 25 \Avto Pnevmatika vsebuje »morje« informacij. www.gorenjskiglas.si f Prodaja vozil z garancijo do 2 let po izredno ugodnih cenah. Ugodno financiranje do 7 let. 50 % popusta na obvezno in kasko zavarovanje. V račun vzamemo vaše vozilo JBA TRADE, d. o. o. Gorenjska cesta 50/c (pri krožišču), 1215 Medvode GSM: 041/750-902, WWW.JBA-TRADE.SI, JERNEJ@JBA-TRADE.SI nEWTHinKinG. ^ , HYununi i nEW possibilities. f s2b" Ponudba pri kateri boste ostali brez besed! + * + g? X - brez pologa - brez obresti - brez stroškov + 4 zimske gume + 5 let garancije brez omejitve kilometrov Povprečna poraba goriva: 3,2 - 6,91/100 km, emisije C02:84 - 162 g/km. odSbnae.' e-pošta: prodaja@avto-lusina.si AVTO LUSINA d.o.o. Gosteče 8, 4220 Škofja Loka tel.: 04 50 22 000 www.avto-lusina.si Ne razumete svojih pnevmatik? Torej rabite razlago. Verjetno ste opazili, da so danes zimske in letne pnevmatike zelo drage oziroma stanejo več, kot pa ste pričakovali. In verjetno ste opazili, da je na njih cel kup nekakšnih oznak, črk in številk, prodajalcem pa zadostuje le, da mu poveste tip vašega vozila, in če je ta prodajalec še malce nespreten, bo zahteval dimenzijo, tisto zaporedje največjih številk na vaši stari gumi. Recimo, da na vaši novi ali stari pnevmatiki piše 205/65R15. Približno vemo, kaj naj bi to pomenilo, vendar imajo te številke še veliko spremljajočih oznak. Številka 205 pomeni širino pnevmatike od bočnice do bočnice in je izražena v milimetrih. Številka 65 pomeni razmerje med višino prečnega preseka pnevmatike in njeno širino, torej ta številka pomeni, da ta višina predstavlja 65 odstotkov širine pnevmatike. Črka R nam pove, kako je pnevmatika sestavljena. R pomeni radialno zgradbo, ki se nanaša na kordne vložke. Kordni vložki so plasti tkanine, ki tvori ogrodje plašča in tečejo radialno od noge do noge plašča. Noga plašča je izraz za sestavni del plašča v obliki obroča, ki se mora prilegati platišču avtomobilskega kolesa. No, mimogrede lahko napišemo, da je avtomobilska pnevmatika sestavljena iz tekalne plasti, vmesne plasti, pasa, tesnilne gumene plasti, nosilne plasti oziroma karkase, žičnega jedra, noge, bočnice, zaščitnega roba, zaključka plašča in dna. Torej, ni kar tako lahko narediti »navadne« gume, ki je na prvi pogled povsem preprost izdelek. Številka 15 pomeni širino kolesa od enega do drugega konca, merjena v palcih. Indeks nosilnosti označuje največjo obremenitev v funtih in kilogramih, ki jo pnevmatika prenese pri pravilnem polnilnem tlaku. Indeks hitrosti označuje največjo dovoljeno hitrost vožnje s pnevmatiko. Na primer črka H nam pove, da je s pnevmatikami s to črko največja dovoljena hitrost 210 km/h. No, vemo, da tako hitro sploh ne smemo voziti, ampak to je že druga tema, o kateri bomo še pisali. Poleg te črke je še številka, na primer 89, ki nam pove indeks nosilnosti gume. Masa vozila zahteva pnevmatike, ki imajo vsaj enako nosilnost. Upoštevajte, da ima vaš osebni avtomobil 4 pnevmatike. Nosilnost pnevmatike je zabeležena poleg indeksa hitrosti. Če je vaše vozilo skupaj s potniki težko 1500 kg, potrebujete pnevmatike z indeksom 74 ali več. IP pnevmatike določa pravilno uporabo pnevmatike. To je črka P in pove, da gre za potniško pnevmatiko. Oznaka LT pomeni, da je namenjena lahkim tovornim vozilom. Oznaka DOT pomeni, da pnevmatika izpolnjuje veljavne varnostne standarde. Poleg se nahaja identifikacijska oz. serijska številka pnevmatike - do dvanajstmestna kombinacija številk in črk. UTOQ je kratica za enotno razvrščanje pnevmatik po kakovosti (Uniform Tire Quality Grading), DOT je sistem določanja kakovosti. Za več informacij o UTQG glejte 'Razredi pnevmatik'. Na pnevmatiki najdemo še oznako za minimalni in maksimalni zračni tlak, ki ga mora pnevmatika vsebovati. Indeks vzdržljivosti pnevmatike je ponavadi označen z besedo Tradewear, na plašču med režami profila najdemo tudi indikator obrabe. Tub-beless pomeni, da guma ne rabi zračnice. Zanimivi so tudi podatki o izdelavi, ki so napisani na primer takole: 0913 pomeni, da je izdelana deveti teden leta 2013. Oznaka M+S je oznaka namembnosti, torej guma s tako oznako je zimska guma. Na pnevmatiki je seveda še na veliko napisano ime proizvajalca in pa še ime profila, na primer Sava Eskimo. Sava je proizvajalec, Eskimo pa je ime profila gume. Traction A, B, C pomeni oceno zaviranja na mokri površini. »A« je seveda najvišja ocena. Temperature A, B, C pomenijo odpornost proti temperaturi pri veliki hitrosti. Tudi tu je A najvišja ocena. Made in Slovenia pomeni, da je narejena v naši državi. Potem se najdeta še oznaki za montažo in smer, v katero se mora guma vrteti. Miroslav Cvjetičanin 26 KITAJSKA RESTAVRACIJA BELI LABOD 1, BIZANTOVA 22, Medvode je ponovno odprta. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, sobote, nedelje in prazniki od 11. do 22. ure Rezervacije sprejemamo po tel.: 040 353 567 Dostava hrane na dom: Medvode z okolico, Škofja Loka, Šentvid, Tacen... Tel. 040 353 567 in 041 201 689, e-pošta: belilabod@hotmail.com, www.belilabod.com Tiskarna Pleško tiskarna • grafi~ni studio • knjigoveznica www.tiskarna.net • info@tiskarna.net Barletova 4, 1215 Medvode, Slovenija Tel.: +386 1 36 25 200; Fax: +386 1 36 25 222 tiskarna^net 27 Kaj pa ocal? cO0 111 Za vsak dan Za vožnjo Za tek Za računalnik En par progresivnihstekel kupim, drugi par dobim brezplačno! Medvoška cesta 3, Medvode, Tel.: 01 36 178 36 www.optikamali.si Akcija traja od 1. 10. do 31. 12. 2013. Velja tudi za enožariščna stekla. Popusti in akcije se ne seštevajo. OPTIKA man OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA